018-199/2016 Dom upokojencev Center, Tabor - Poljane

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava čistilnih sredstev in čistilnih pripomočkov, št. 4300-4/2016«, v sklopu 1 »Sredstva za kuhinjsko in objektno higieno« ter v sklopu 2 »Pralna sredstva (za pralnico)«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KIMI d.o.o., Planjava 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DOM UPOKOJENCEV CENTER Tabor – Poljane, Tabor 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 17.11.2016

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 11.10.2016 se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila »Dobava čistilnih sredstev in čistilnih pripomočkov, št. 4300-4/2016«, v sklopu 1 »Sredstva za kuhinjsko in objektno higieno« ter v sklopu 2 »Pralna sredstva (za pralnico)«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4300-4/2016-o z dne 30.9.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.277,89 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 18.8.2016 sprejel sklep, št. 4300-4/2016-1/sklep, o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti, ki ga je razdelil na tri sklope. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 2.9.2016, pod št. objave JN005165/2016-W01.

Naročnik je dne 30.9.2016 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4300-4/2016-o, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 12.10.2016, pod objavo št. JN005165/2016-ODL01 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega (med drugim) izhaja, da je predmetno javno naročilo oddal v sklopu 1 ponudniku INTER KOOP d.o.o., Zrkovska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 1), v sklopu 2 pa ponudniku ECOLAB d.o.o., Vajngerlova ulica 4, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik za sklop 2) ter da je prvouvrščeno vlagateljevo ponudbo za sklop 1 in za sklop 2, glede na postavljeno merilo najnižje ponudbene cene, izločil iz ocenjevanja, in sicer iz razloga, ker vlagatelj ni dopolnil svoje ponudbe za sklop 1 in sklop 2 v zahtevanem roku. Iz navedenega dokumenta izhaja tudi, da je naročnik prejel šest pravočasnih ponudb, in sicer za sklop 1 tri, za sklop 2 tri ter za sklop 3 tri ponudbe. Vlagatelj je navedeno odločitev prejel dne 4.10.2016.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila dne 11.10.2016 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. Podrejeno pa predlaga, da se mu dovoli vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranih ponudnikov za sklop 1 in za sklop 2 ter v naročnikovo dokumentacijo predmetnega postopka javnega naročanja v skladu s 35. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3) ter da se mu dovoli dopolnitev oziroma sprememba zahtevka za revizijo v skladu s petim odstavkom 31. člena ZPVPJN. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika za sklop 1 in ponudba izbranega ponudnika za sklop 2 nista najugodnejši dopustni ponudbi, saj je njegova ponudba za sklop 1 in za sklop 2 dopustna in najugodnejša, zato bi jo moral naročnik v teh sklopih izbrati kot najugodnejšo dopustno ponudbo. Nadalje navaja, da ga je naročnik v pozivu na dopolnitev ponudbe, ki ga je prejel v petek 23.9.2016 ob 15. uri, pozval na obsežno dopolnitev ponudbe (v 11 delih) ter da je bil postavljen rok (1 efektivni dan) absolutno prekratek, nesorazmeren s predmetom dopolnitve in te dopolnitve dejansko ni omogočal. Med drugim vlagatelj izpostavlja, da je bil pozvan na predložitev certifikata, ki ga ni bilo mogoče pridobiti pred potekom postavljenega roka za dopolnitev, saj je bil izdan v tujini ter da naročnik od vlagatelja ni bil upravičen zahtevati vsaj velike večine dopolnitev ponudbe, saj bi jih naročnik moral sam preveriti. Prav tako obsežnost poziva izhaja iz zahteve po predložitvi dobavnic za posameznega referenčnega naročnika (štirje referenčni naročniki) za obdobje treh let, kar pomeni predložitev skupaj 576 dobavnic (za sklop 1 in za sklop 2), ter iz zahteve po obrazložitvi neobičajno nizke ponudbe za sklop 1, kljub temu, da je vlagatelj trenutni naročnikov dobavitelj za predmetni sklop. Nadalje navaja, da je naročnik kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov, saj dveh izbranih ponudnikov zagotovo (glede na vlagateljeve domneve) ni pozval na dopolnitev ponudbe oz. vsaj ne na obrazložitev neobičajno nizke ponudbe, zato morebitni ugovori naročnika, da je vsem ponudnikom omogočil enak rok, ne vzdržijo. Prav tako gre za kršitev načela enakopravne obravnave v primeru, da sta imela izbrana ponudnika na voljo več efektivnih (delovnih) dni za dopolnitev svojih ponudb ter da upravičeno predpostavlja, glede na datum odločitve o oddaji naročila, t.j. 30.9.2016, da sta bila oba izbrana ponudnika na dopolnitev ponudbe očitno pozvana še v času, ko vlagatelju rok za predložitev dopolnitve ponudbe sploh še ni potekel, saj sta »morala« poziv naročnika prejeti dne 27.9.2016, da je bila lahko njuna dopolnitev pravočasna. Vlagatelj zaključuje, da naročnik, kljub formalno izdanemu pozivu k dopolnitvi ponudbe, njene dopolnitve vlagatelju ni omogočil. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje tudi kršitev pravice do vpogleda, saj je naročnik njegovo zahtevo za vpogled nezakonito zavrnil. Vlagatelj je z vlogo z dne 5.10.2016 zahteval vpogled v ponudbeno dokumentacijo in celotno korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom za sklop 1 ter za sklop 2. Vlagatelj zatrjuje, da bi mu naročnik moral omogočiti vpogled v izbrani ponudbi in v svojo dokumentacijo, saj iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da naročnik ni izvedel popolnega pregleda vseh ponudb in mora zato omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Posledično vlagatelj ne more učinkovito uveljavljati kršitev naročnika, saj mu je bila onemogočena pridobitev dokazne podlage.

Izbrani ponudnik za sklop 1 in izbrani ponudnik za sklop 2 se nista opredelila do revizijskih navedb vlagatelja.

Naročnik je s sklepom, št. 4300-4/2016/ZR z dne 14.10.2016 (v nadaljevanju: sklep), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Naročnik v sklepu očita vlagatelju, da ni izrazil želje in interesa za podaljšanje roka za dopolnitev ponudbe, zato je naročnik štel, da ponudbe v določenem roku ne namerava dopolniti ter ga je v skladu s 5. odstavkom 89. člena ZJN-3 izključil. Nadalje pojasnjuje, da je pri določitvi roka za dopolnitev ponudbe izhajal iz dejstva, da ponudnik že ima v svojem arhivu zahtevane listine, ter da je že v razpisni dokumentaciji obvestil ponudnike, da morajo na poziv naročnika dopolniti svojo ponudbo s predložitvijo dokaznih listin v roku, ki ga določi naročnik. V zaključku je naročnik navedel, da se do drugih revizijskih navedb vlagatelja ni opredeljeval, ker sledijo točki, v kateri je naročnik že podal obrazložitev.

Naročnik je dne 14.10.2016 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje. Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 20.10.2016 naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil dne 25.10.2016.

Vlagatelju je bil sklep naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo vročen dne 18.10.2016. Vlagatelj v vlogi »Opredelitev do navedb naročnika« z dne 19.10.2016 na začetku pojasnjuje, da naročnik v sklepu ni odločil o priglašenih stroških vlagatelja ter o podrejenem zahtevku v zvezi z vpogledom. Nadalje navaja, da dejstva, ki jim nasprotna stranka ni nasprotovala oz. jim je nasprotovala le pavšalno, postanejo nesporna dejstva (214. člen Zakona o pravdnem postopku). Zato gre šteti, da so dejstva, ki jih je navajal vlagatelj v zahtevku za revizijo in jih naročnik v sklepu ni prerekal, za priznana in nesporna, v nadaljevanju pa našteva vsa taka dejstva. V zaključku navaja, da je že v zahtevku za revizijo navedel, da sploh ni imel možnosti, da od naročnika zahteva podaljšanje roka, saj mu je rok za dopolnitev dne 26.9.2016 že potekel, obenem pa je bil to prvi dan, ko bi lahko izpolnil svojo obveznost dopolnitve ponudbe.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o oddaji 1. in 2. sklopa predmetnega javnega naročila, in sicer vezano na naročnikovo odločitev o izključitvi vlagateljeve ponudbe zaradi nedopolnitve v zahtevanem roku, s tem v zvezi pa tudi glede primernega roka za dopolnitev ponudbe in enakopravne obravnave ponudnikov pri določanju tega roka. Vlagatelj zatrjuje še, da je naročnik od njega neupravičeno zahteval predložitev večjega dela dokumentacije za dopolnitev ponudbe, uveljavlja pa tudi kršitev pravice do vpogleda.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe vlagatelja glede kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov pri določanju rokov za dopolnitev ponudbe.

Iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Pri določitvi dolžine roka za dopolnitev ponudb je naročnik načeloma avtonomen, saj predmetno določilo ZJN-3 s tem povezanih določil ne vsebuje. Njegova avtonomija za določitev roka pa je omejena z dejanskimi okoliščinami posamezne dopolnitve, upoštevaje predvsem potreben čas za pridobitev oziroma pripravo posameznega zahtevanega dokumenta. Pri tem mora biti rok primeren, torej ustrezen glede na vsebino dopolnitve in enak za vse ponudnike v primerljivih položajih.

Nadalje naročnika zavezuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ki od njega terja, da zagotavlja, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Ob tem mora naročnik tudi zagotoviti, da sam ne ustvarja okoliščin, ki bi pomenile diskriminacijo nekaterih ponudnikov.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik glede preverjanja in dopolnjevanja ponudb v poglavju »Pregled in presoja ponudb« razpisne dokumentacije zapisal:
[…]
»Naročnik si pridržuje pravico, da pred oddajo naročila preveri verodostojnost ponudnikovih navedb (izjav) iz predloženih listin v ponudbi ter zahteva pojasnila ali dodatna dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije. Ponudbo se zavrne, če ponudnik na naročnikov poziv v roku, ki ga določi naročnik, ne predloži zahtevanih pojasnil oziroma dokazil ali, če ne soglaša z odpravo ugotovljenih računskih ali drugih pomembnejših napak v ponudbi…«

Državna revizijska komisija z vpogledom v spisovno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik vlagatelja pozval k predložitvi dodatne dokumentacije oziroma k dopolnitvi ponudbe z dopisom, št. 4300-6/2016/teh.dok. z dne 22.9.2016, ki ga je vlagatelj prejel dne 23.9.2016 (po navedbah vlagatelja ob 15. uri). Iz predmetnega dopisa izhaja, da je naročnik postavil rok za predložitev dodatne dokumentacije tri dni od prejema tega poziva, z opozorilom, da bo vlagateljevo ponudbo izključil iz ocenjevanja, v kolikor se ne bo odzval v postavljenem roku. Naročnik je s predmetnim dopisom vlagatelja pozval, da dostavi naslednje dokazne listine:
- »za sklop 1: sredstva za kuhinjsko in objektno higieno:
1. komercialni seznam ponujenih sredstev,
2. tehnične in varnostne liste ponujenih sredstev (ponudnik mora priložiti za vsak ponujen izdelek originalne listine in listine s slovenskimi navodili o uporabi),
3. fotokopijo izpisa biocidnih izdelkov iz registra biocidnih pripravkov
Zaradi neobičajne nizke ponudbe, nam dostavite dopis z obrazloženo kalkulacijo/cena ponujenih sredstev za vsak posamezni izdelek (kopija dobavnice surovin s cenami, ki se nahajajo v izdelkih).
- za sklop 2: pralna sredstva (za pralnico):
1. tehnične in varnostne liste ponujenih sredstev (ponudnik mora predložiti za vsak ponujen izdelek originalne listine in listine s slovenskimi navodili o uporabi) in certifikat (RKI,… ali podobno) za ponujena sredstva, ki zagotavljajo dezinfekcijo pri pranju do 45ºC,
2. fotokopijo izpisa biocidnih izdelkov iz registra biocidnih pripravkov.«.

Poleg navedenega, ga je naročnik pozval še na predložitev dodatnih dokazil za že predložena referenčna potrdila, in sicer je za eno referenco za sklop 2 zahteval predložitev kopij listin s poimenskim seznamom dostavljenih artiklov/sredstev referenčnemu naročniku, glede štirih referenc za sklop 1 pa je naročnik zahteval predložitev kopij dobavnic s cenami za triletno obdobje za štiri referenčne naročnike.

Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik vlagateljevo dopolnitev ponudbe prejel dne 28.9.2016, ob 11.30 uri. Predmetno dopolnitev je naročnik štel za prepozno ter posledično vlagateljevo ponudbo izključil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Iz predmetne dokumentacije tudi izhaja, da je naročnik, ker ni prejel vlagateljeve dopolnitve ponudbe v postavljenem roku, pozval izbrana ponudnika za sklop 1 in za sklop 2 na predložitev dodatne dokumentacije oziroma na dopolnitev ponudbe. Z dopisom, št. 4300-6/2016/teh.dok. z dne 26.9.2016, je naročnik pozval izbranega ponudnika za sklop 1, »…naj mu v roku 3 dni od prejema tega poziva dostavi naslednje dokazne listine:
1. tehnične in varnostne liste ponujenih sredstev (ponudnik mora priložiti za vsak ponujen izdelek originalne listine in listine s slovenskimi navodili o uporabi),
2. fotokopijo izpisa biocidnih izdelkov iz registra biocidnih pripravkov.«

Z dopisom, št. 4300-6/2016/teh.dok. z dne 26.9.2016, pa je naročnik pozval izbranega ponudnika za sklop 2, »…naj mu v roku 3 dni od prejema tega poziva dostavi naslednje dokazne listine:
1. tehnične in varnostne liste ponujenih sredstev (ponudnik mora priložiti za vsak ponujen izdelek originalne listine in listine s slovenskimi navodili o uporabi) in certifikat (RKI,… ali podobno) za ponujena sredstva, ki zagotavljajo dezinfekcijo pri pranju do 45ºC,
2. fotokopijo izpisa biocidnih izdelkov iz registra biocidnih pripravkov.«

Izbranega ponudnika za sklop 2 pa je naročnik pozval tudi, da predloži soglasje k odpravi računske napake.

Iz obeh navedenih dopisov izhaja tudi naročnikovo opozorilo o izključitvi ponudbe, v kolikor dopolnitev ne bo predložena v postavljenem roku. Oba pozvana izbrana ponudnika sta naročniku v postavljenem roku, to je (do) dne 29. 9. 2016, predložila zahtevano dopolnitev.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, izhajajoč iz naročnikovih pozivov na dopolnitev ponudbe vlagatelju in izbranima ponudnikoma za sklop 1 in za sklop 2, da je naročnik vsem trem ponudnikom postavil enak rok za dopolnitev ponudbe, in sicer tri dni od prejema naročnikovega poziva. Pri tem pa naročnik ni upošteval okoliščine, da je vlagatelja pozval na bistveno obširnejšo dopolnitev ponudbe za sklop 1 ter za sklop 2, kot pa izbrana ponudnika za sklop 1 in za sklop 2. Bistveno obširnejša dopolnitev vlagateljeve ponudbe izhaja predvsem iz zahteve po obrazložitvi neobičajno nizke ponudbe, ki zahteva podrobne podatke in utemeljitev o elementih ponudbe, ki so odločilni za izpolnitev naročila. S tem v zvezi gre dodati, da v konkretnem primeru ni šlo za obligatoren postopek preverjanja ponudbe vlagatelja (druga poved prvega odstavka 86. člena ZJN-3). Bistveno obširnejša dopolnitev izhaja tudi iz zahteve po predložitvi izpisov dobave čistilnih sredstev s kopijami dobavnic s cenami za triletno obdobje za štiri referenčne naročnike (po navedbah vlagatelja gre za skupno 576 dobavnic). Obe zahtevi terjata od ponudnika daljšo časovno angažiranost, kot pa na primer zahteva za predložitev tehničnih in varnostnih listov ponujenih sredstev, zato bi predmetno okoliščino, v smislu obsega zahtevane dodatne dokumentacije in njenega vpliva na ustreznost oziroma primernost roka za dopolnitev ponudbe, moral naročnik upoštevati pri določanju roka za dopolnitev ponudbe vlagatelja, zlasti v primerjavi s postavljenima rokoma za dopolnitev ponudbe izbranima ponudnikoma za sklop 1 in za sklop 2.

Dodatno gre izpostaviti, da iz načela enakopravnosti ponudnikov izhaja, da se primerljive situacije ne smejo obravnavati različno in da se različne situacije ne smejo obravnavajo enako, razen če je takšna obravnava objektivno utemeljena. Naročnik mora predmetno načelo spoštovati v vseh fazah postopka oddaje javnega naročila. To pomeni, da tudi v postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb ne sme ustvarjati okoliščin, ki bi pomenile kakršnokoli diskriminacijo ponudnikov, ki ni objektivno utemeljena. V konkretnem primeru je vlagatelj naročnikov poziv na dopolnitev ponudbe prejel v petek, 23.9.2016, rok za dopolnitev, t.j. trije koledarski dnevi, pa se mu je iztekel v ponedeljek, 26.9.2016, kar pomeni, da je imel na voljo, kot utemeljeno zatrjuje vlagatelj, dejansko le en delovni dan za dopolnitev ponudbe. Izbrana ponudnika sta sicer imela na voljo za dopolnitev svoje ponudbe enak rok (tri koledarske dni), ki pa je dejansko predstavljal tri delovne dni in sta zato, poleg dejstva, da sta bila pozvana k predložitvi bistveno manj obsežne dokumentacije, lahko naročniku pravočasno predložila dopolnitev ponudbe (v četrtek, 29.9.2016).

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da so navedbe vlagatelja o neenakopravni obravnavi ponudnikov utemeljene. Naročnik bi moral vlagatelju, upoštevaje izpostavljeno temeljno načelo, določiti ustrezen oziroma primeren rok za dopolnitev ponudbe, v primerjavi z rokom, kot ga je določil izbranima ponudnikoma za sklop 1 in za sklop 2. Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala do tega, kakšen bi bil ustrezen rok v konkretnem primeru, ugotavlja, da bi že v kolikor bi naročnik vlagatelju za dopolnitev ponudbe določil rok v (efektivnem) trajanju treh delovnih dni, s tem omogočil vlagatelju pravočasno dopolnitev ponudbe, ki jo je vlagatelj predložil naročniku dne 28.9.2016.

Ob zapisanem je potrebno ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju s temeljnim načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) s tem, ko je vlagatelju določil neustrezen oziroma neprimeren rok za dopolnitev ponudbe (upoštevaje delovne dni), v primerjavi z rokom, ki sta ga imela na voljo izbrana ponudnika za sklop 1 in za sklop 2, hkrati pa je od vlagatelja zahteval tudi bistveno obširnejšo dopolnitev njegove ponudbe, kot od omenjenih ponudnikov. V posledici navedenega je naročnikova odločitev o izključitvi vlagateljeve ponudbe zaradi zamude roka za njeno dopolnitev neskladna s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, s tem pa je nezakonita tudi naročnikova odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala zatrjevanj vlagatelja o naročnikovi neupravičenosti zahtevati predložitev določenih dokumentov za dopolnitev ponudbe ter o kršitvi pravice do vpogleda, ker obravnava s tem povezanih revizijskih navedb ne bi mogla več v ničemer vplivati na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da lahko naročnik od ponudnika, upoštevaje peti odstavek 89. člena ZJN-3, zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam.

Nadalje Državna revizijska komisija še pojasnjuje, da bo moral naročnik pri odločanju o morebitni novi zahtevi za vpogled ravnati v skladu s petim odstavkom 35. člena ZJN-3. Iz predmetnega določila ZJN-3 izhaja, da mora naročnik po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo, pod pogojem, da je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Popoln pregled vseh ponudb opravi naročnik, kadar najprej preveri, ali ponudniki izpolnjujejo pogoje, ki jih je določil naročnik. V kolikor naročnik ne ugotavlja dopustnosti vseh prispelih ponudb, kot na primer v odprtem postopku ali pri naročilu male vrednosti, pri katerih lahko opravi pregled in ocenjevanje ponudb v skladu s četrtim odstavkom 89. člena ZJN-3, se šteje, da ni opravil popolnega pregleda vseh ponudb.

Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila »Dobava čistilnih sredstev in čistilnih pripomočkov, št. 4300-4/2016«, v sklopu 1 »Sredstva za kuhinjsko in objektno higieno« ter v sklopu 2 »Pralna sredstva (za pralnico)«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 4300-4/2016-o z dne 30.9.2016. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila v omenjenih sklopih vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri tem pa upošteva določila navedenega zakona ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. V primeru potrebe po dopolnitvah prejetih ponudb naj naročnik dopolnitev teh omogoči ob spoštovanju načela enakopravne obravnave ponudnikov ter v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3. S tem v zvezi naj tudi presodi, katera nejasna ali nepopolna dejstva iz ponudbe mora preveriti sam oziroma za preveritev katerih dejstev lahko zahteva dopolnitev ponudbe s strani ponudnikov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (prva poved tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.277,89 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 17.11.2016

predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- KIMI d.o.o., Planjava 1, 1236 Trzin,
- INTER KOOP d.o.o. , Zrkovska cesta 97, 2000 Maribor
- ECOLAB d.o.o., Vajngerlova ulica 4, 2000 Maribor
- DOM UPOKOJENCEV CENTER Tabor – Poljane, Tabor 10, 1000 Ljubljana,
- MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran