018-203/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-52/16; PREP RT - 932/6924 CESTA NA KOPE- 4. ETAPA: GRADBENA DELA od km 2+000 do km 3+650«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja GRADBENIŠTVO KUSTER, d.o.o., Gmajna 55, Slovenj Gradec, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Tanja Glušič, Pod javorji 6, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 11. 2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »A-52/16; PREP RT - 932/6924 CESTA NA KOPE- 4. ETAPA: GRADBENA DELA od km 2+000 do km 3+650«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 5. 9. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 17.489,16 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje naročila »A-52/16; PREP RT - 932/6924 CESTA NA KOPE- 4. ETAPA: GRADBENA DELA od km 2+000 do km 3+650«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 18. 4. 2016, pod št. objave JN000416/2016-B01.

Naročnik je dne 6. 9. 2016 na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000416/2016-ODL01) objavil dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 5. 9. 2016, s katerim je javno naročilo oddal skupnima ponudnikoma KOSTMANN d.o.o., Glavni trg 29, Slovenj Gradec in VOC Celje, d.d., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilih ugodnejšo ponudbo vlagatelja pa izločil zaradi neizpolnjevanja vseh razpisanih pogojev. Naročnik je pri tem navedel, da:
– ponudnik ne izpolnjuje pogoja za referenčno delo iz točke 3.1.3.6. Navodil za pripravo ponudbe, saj v potrjeni referenci za projekt »poslovna cona Ozare« ni izgradnje vodovoda, kar je bilo zahtevano;
– ponudnik ne izpolnjuje zahtev iz točke 3.1.3.1 Navodil za pripravo ponudbe, saj je predložil seznam svoje strojne opreme, na katerem pa ni mehanizacije za izvedbo asfalterskih del, ki so bistven sestavni del popisa del pri preplastitvi ceste.

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj dne 16. 9. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila, v katerem zatrjuje, da je naročnik z izločitvijo njegove ponudbe kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da ga je naročnik pozval na predložitev dokazil glede razpolaganja s potrebno opremo in mehanizacijo ter na dokazila o uspešni izvedbi referenčnega dela, kar je oboje po skrbni pripravi tudi predložil. Naročnik navodil v zvezi s sestavo seznama opreme in mehanizacije ni podal (ne v pozivu ne v razpisni dokumentaciji); predvsem ni jasno, kaj naj bi predstavljala potrebna oprema in mehanizacija – gre za zelo širok pojem, kamor bi se lahko navsezadnje uvrščala tudi npr. zaščitna ograja, oprema delavcev, gradbiščna tabla itd. Nedoločnost potrebne opreme in mehanizacije lahko pomeni, da ima naročnik možnost izločiti kateregakoli ponudnika, saj bi lahko bil vsak seznam pomanjkljiv glede na opremo, katero bi si naročnik (naknadno) zamislil kot nujno. Navedeno pomeni arbitrarno ravnanje naročnika. S pozivom na dopolnitev ponudbe je naročnik kršil temeljna načela javnega naročanja, saj je z njim nedopustno dopolnil razpisno dokumentacijo po roku za oddajo ponudb. Z nejasnim pozivom in s svojim tolmačenjem predloženih dokazil vlagatelja je naročnik prekoračil določila lastne razpisne dokumentacije. V kolikor bi naročnik želel imeti konkreten spisek mehanizacije in opreme, bi moral takšen spisek zahtevati in določiti v razpisni dokumentaciji. Tudi v kolikor bi se poziv naročnika štel kot dopusten, pa vlagatelj meni, da je predloženi seznam popoln, saj je asfalterska dela mogoče izvesti tudi ročno, posledično pa stroji za izvedbo asfalterskih del niti niso potrebni. Način izvedbe posameznih del je predmet organizacije in tehničnih rešitev izvajalca. Meni še, da je naročnik kršil načeli enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki s tem, ko je v zvezi s preverjanjem izjave o tehničnih zmogljivostih k dokazilom pozval zgolj njega, ne pa tudi izbranega ponudnika. Zatrjuje, da je na poziv naročnika predložil številna dokazila, iz katerih izhaja, da sporna referenca ustreza zahtevam, tudi v delu, ki se nanaša na izgradnjo vodovoda. Dejstvo, da je vlagatelj na referenčnem projektu izvedel vodovodna dela, naj bi izhajalo iz priložene skupne rekapitulacije, posebne rekapitulacije za vodovodna dela ter iz primopredajnega zapisnika.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 3. 10. 2016. Meni, da je v razpisni dokumentaciji naročnik jasno in nedvoumno zapisal, da mora mehanizacija in oprema biti takšne narave, da bo omogočala kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z razpisno dokumentacijo ter pravili stroke, predpisi in standardi. Glede na to, da javno naročilo zajema tudi asfalterska dela na javni cesti, je vsakemu povprečnemu ponudniku razumljivo, da mora razpolagati s potrebno mehanizacijo za asfalterska dela. Teh del v konkretnem primeru ni mogoče strokovno in korektno izvesti drugače kot s potrebno asfaltersko mehanizacijo (finišerji, valjarji ipd.). Ročne izvedbe del ne dopuščajo predpisi, niti pravila stroke. Takšna izvedba se prakticira zgolj za manjše površine, nikoli pa na javnih cestah. Izbrani ponudnik še ugotavlja, da vlagatelj očitno ne razpolaga z informacijo, da je naročnik na primeren in zakonit način preveril oz. je seznanjen z mehanizacijo izbranega ponudnika, katera v celoti ustreza zahtevam naročnika.

Naročnik je dne 13. 10. 2016 izdal sklep, s katerim je kot neutemeljen zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja upoštevna določila razpisne dokumentacije ter meni, da je ponudnik strokovnjak s področja predmeta naročila, zato bi kot strokovnjak (od katerega se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka) moral vedeti, katero opremo in mehanizacijo potrebuje za izvedbo naročila – torej tudi mehanizacijo za izvedbo asfalterskih del. Stališče vlagatelja o nedoločnosti razpisne dokumentacije kaže le na to, da ni usposobljen za izvedbo naročila, saj odgovornost v tem delu prelaga na naročnika. V zvezi s sporno referenco naročnik pojasnjuje, da je vlagatelj sicer predložil popise del za izgradnjo poslovne cone Ozare, v katerih je tudi izgradnja vodovoda. Vendar pa so dela na tem projektu (glede na priloženi sporazum o enotnem nastopu) izvajali trije izvajalci, iz česar ni mogoče ugotoviti, kaj je kateri izmed njih izvedel. Iz potrjene reference s strani Občine Slovenj Gradec je razvidno, da vodovod ni naveden med potrjenimi referenčnimi deli. Glede na navedeno ni mogoče ugotoviti, da je vlagatelj dejansko (fizično) izvedel izgradnjo vodovodnega omrežja, v ponudbi v predmetnem javnem naročilu pa nastopa samostojno, zato mu reference ni bilo mogoče priznati.

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo iz predrevizijskega postopka prejela dne 18. 10. 2016.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 10. 2016 opredelil do navedb naročnika. Meni, da je v celoti neutemeljeno in v nasprotju z vsemi temeljnimi načeli javnega naročanja ravnanje naročnika, ki želi odgovornost za pripravo ustreznega seznama (ki ni bil konkretiziran niti v navodilih za pripravo ponudbo niti v pozivu za dopolnitev ponudbe) prevaliti na vlagatelja, pri čemer to utemeljuje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Poudarja še, da je skrbnost dobrega strokovnjaka primarno na strani naročnika, ki mora pripraviti jasno, nedvoumno in konkretno razpisno dokumentacijo. Šele na podlagi ustrezno pripravljene razpisne dokumentacije lahko ponudnik s skrivnostjo dobrega strokovnjaka pripravi dopustno ponudbo, sicer pa te možnosti nima. Vlagatelj še opozarja, da se naročnik ni opredelil do njegovih navedb o kršitvi načel enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence iz razloga, ker je le vlagatelja pozval k dokazilom v zvezi z opremo in mehanizacijo. V zvezi s sporno referenco vlagatelj ugotavlja, da naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja popolnoma nova dejstva za izločitev njegove ponudbe, ki iz odločitve o oddaji javnega naročila ne izhajajo. Iz odločitve o oddaji naročila je izhajalo, da naj ne bila izvedena vodovodna dela, ne pa, da naročnik reference ni priznal iz razloga, ker ne more ugotoviti deležev izvedenih del. Posledično se vlagatelj do novih dejstev ni mogel ustrezno opredeliti in mu je bilo onemogočeno pravno varstvo. Ne glede na to se vlagatelj iz previdnosti opredeljuje do teh novih dejstev, pri čemer meni, da je iz naročniku predloženih dokazil mogoče povsem jasno z logičnim sklepanjem ugotoviti, da je vlagatelj izvajal tudi vodovodna dela. Vlagatelj navaja, da je vsa dela, ki so del referenčnega projekta, sam izvedel v odstotku oziroma v višini, ki jo je navedel v referenčnem potrdilu. Na referenčnem potrdilu so morda res pri zapisu pomotoma izpadla vodovodna dela, vendar je izvedba teh izhajala iz drugih predloženih dokazil, iz katerih pa jasno izhaja, da si partnerji dela niso razdelili po vrsti del, ampak zgolj po odstotku izvedbe. V kolikor naročnik iz predložene dokumentaciji ni znal razbrati navedenega, bi moral to razčistiti s ponudnikom ali referenčnim naročnikom.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik vlagateljevo ponudbo pravilno ocenil kot nedopustno, vlagatelja pa izključil iz postopka oddaje naročila zaradi neizpolnjevanja pogojev za sodelovanje, kot so bili določeni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija).

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na:
- ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti;
- ekonomski in finančni položaj;
- tehnično in strokovno sposobnost.
V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik mora v postopek javnega naročanja vključiti le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti, katere naj vlagatelj ne bi izkazal na način, kot je bil določen v Navodilih za pripravo ponudbe, deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila. Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več od načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje (točka a) ali z izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo nasprotuje ugotovitvi naročnika, da referenčni projekt »poslovna cona Ozare« ni vključeval izgradnje vodovoda, kot je bilo za ustreznost reference zahtevano v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija sicer (enako kot vlagatelj) ugotavlja, da se je naročnik pri navedbi upoštevnega pogoja razpisne dokumentacije, ki naj zaradi navedene ugotovitve ne bi bil izpolnjen, v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila skliceval na točko 3.1.3.6 Navodil za pripravo ponudbe, ki pa se ne nanaša na izgradnjo vodovoda. Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pri navedbi točke Navodil za pripravo ponudbe prišlo do očitne pomote, saj se je naročnik po vsebini dejansko skliceval na pogoj iz točke 3.1.3.5:
»Ponudnik je v zadnjih petih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel vsaj eno novogradnjo ali rekonstrukcijo javne ceste skozi naselje z izgradnjo hodnikov za pešce, vodovoda in cestne razsvetljave v vrednosti vsaj 50 % ponudbene cene (brez DDV) za predmetno naročilo.
dokazilo: Podatki o referencah, vsebinsko skladni s predlogo.
opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo, ...) o uspešni izvedbi referenčnega dela.«
Navedeno potrjuje tudi navedba, da je ponudnik »predložil potrjeno referenco za objekt […]« v povezavi z ugotovitvijo, da je naročnik vlagatelja s pozivom št. 43001-27/2016/16 dne 9. 6. 2016 pozval na dopolnitev ponudbe (med drugim) z dokazili o uspešni izvedbi referenčnega dela »[g]lede tč. 3.1.3.5«, ne pa tudi z dokazili o uspešni izvedbi referenčnega dela glede na pogoj iz točke 3.1.3.6.

Vlagatelj je referenčni posel »IZGRADNJA POSLOVNE CONE OZARJE« v vrednosti 350.000,00 EUR brez DDV predstavil v ponudbi priloženem izpolnjenem obrazcu »PODATKI O REFERENČNEM DELU«, kjer je pod opisom referenčnih del, ki jih je pri tej gradnji izvedel in obračunal, med drugim navedel: »[…] VODOVOD (gradbena dela in material, montažna dela) […]«. Po naročnikovem pozivu z dne 9. 6. 2016 je vlagatelj predložil še dokazila (sporazum o enotnem nastopu partnerjev za izvedbo del v zvezi z referenčno gradnjo, dodatek k temu sporazumu, skupno rekapitulacijo del in rekapitulacije posameznih del, primopredajni zapisnik o prevzemu izvršenih del ter potrjena referenčna potrdila), na podlagi katerih je naročnik (skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3) preverjal obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz vlagateljeve ponudbe.

Med strankama v postopku pravnega varstva ni več sporno, da je izgradnja Poslovne cone Ozare vključevala tudi izgradnjo vodovoda, ob čemer je potrebno ugotoviti utemeljenost vlagateljevega zahtevka za revizijo v tem delu. V sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, naročnik sicer podaja novo razlago v prid utemeljitve neustreznosti predložene reference – navaja, da iz predloženih dokazil ni bilo mogoče ugotoviti, kateri od treh partnerjev je na referenčnem projektu izvedel katera dela, posledično pa tudi ne, ali je gradnjo vodovodnega omrežja dejansko (fizično) izvedel vlagatelj.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, je namen odločitve o oddaji naročila predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Od naročnika se pričakuje, da v primeru zavrnitve posamezne ponudbe oz. izključitve gospodarskega subjekta navede razloge za svojo odločitev, ki temeljijo na ustrezni dejanski in pravni podlagi. Pri tem ni nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoj položaj in preverijo, ali je odločitev o (ne)oddaji naročila zakonita ali ne. Taka obveznost naročnika izhaja iz splošnih načel pravnega varstva v postopkih javnega naročanja, predvsem iz načela hitrosti in učinkovitosti pravnega varstva (9. člen ZPVPJN) in načela dostopnosti do pravnega varstva (10. člen ZPVPJN). Učinkovito pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil je namreč lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nedopustnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji javnega naročila, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Kot že navedeno, mora naročnik vse morebitne razloge za zavrnitev ponudbe oz. izključitev ponudnika navesti že v odločitvi o oddaji javnega naročila. V konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja drugačen razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe. Teh navedb naročnika pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo ni mogoče upoštevati, saj ne morejo predstavljati dopustnih argumentov v prid naročnikove odločitve.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija v izogib nadaljnjim sporom še pripominja, da je vlagatelj po pozivu predložil dokazila, kakršna je naročnik v razpisni dokumentaciji primeroma navedel kot dokazila, ki jih bo za preverbo v ponudbi navedeni podatkov o referencah zahteval od ponudnikov (»na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun […]«). Tudi v pozivu z dne 9. 6. 2016 naročnik ni specificiral, katera dokazila naj vlagatelj predloži, pač pa zgolj to, da mora biti iz dokazil »jasno razvidna vrsta in vrednost del«, ki jih je vlagatelj izvedel na referenčnem objektu. Vlagatelju je mogoče pritrditi v tem, da iz predloženih dokazil ne izhaja, da vlagatelj spornih vodovodnih del ni opravil. Zgolj to, da vodovod ni izrecno naveden na potrjeni referenci (tj. na izpolnjenem obrazcu »PODATKI O REFERENČNEM DELU«, ki ga je potrdil tudi referenčni naročnik), ugotovitve naročnika še ne potrjuje – Državna revizijska komisija poudarja, da je bila potrjena referenca le eno od upoštevnih dokazil, ki ga je vlagatelj predložil. Zlasti ob upoštevanju nespornega dejstva, da je bil v okviru referenčnega projekta vodovod nedvomno zgrajen in ob upoštevanju načina delitve del med partnerji referenčne gradnje, kot izhaja iz sporazuma o enotnem nastopu partnerjev in dodatka k temu sporazumu, ni utemeljena naročnikova ugotovitev, da vlagatelj ni opravil (tudi) del v zvezi z izgradnjo vodovoda.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija tudi drugi razlog za njegovo izključitev iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnikov razlog za izključitev vlagatelja – tj. nerazpolaganje vlagatelja z opremo za asfaltiranje – se nanaša na pogoj za priznanje sposobnosti iz točke 3.1.3.1 Navodila za pripravo ponudbe:
»Zagotovljene morajo biti potrebne tehnične zmogljivosti (mehanizacija in oprema) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije (Specifikacija naročila), pravili stroke ter predpisi in standardi s področja predmeta naročila.
dokazilo: Izjava o zagotovljenih tehničnih in kadrovskih zmogljivostih, skladna s predlogo.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico navedbe preveriti ter od ponudnika zahtevati dokazila (spisek potrebne opreme in mehanizacije, izkaz o lastništvu, pogodba o najemu, ...), da ima zagotovljene potrebne tehnične zmogljivosti za izvedbo naročila.«

Skladno s citiranim pogojem je vlagatelj v ponudbi predložil podpisan obrazec »IZJAVA O ZAGOTOVLJENIH TEHNIČNIH IN KADROVSKIH ZMOGLJIVOSTIH«, s katerim je potrdil izpolnjevanje naročnikovega pogoja. Naročnik je vlagatelja dne 9. 6. 2016 pozval na predložitev »dokazil[…] o razpolaganju s potrebno opremo in mehanizacijo za izvedbo naročila«, pri čemer je mogoče pritrditi vlagateljevim revizijskim navedbam v tem, da iz poziva ni mogoče razbrati natančnejših navodil o tem, kako konkretizirana mora biti navedba opreme oziroma katera dokazila naj ponudnik sploh predloži. V tem smislu je lahko utemeljen pomislek vlagatelja, da tak poziv naročniku omogoča arbitrarno ravnanje in odločitev o izključitvi posameznega ponudnika iz postopka oddaje naročila zaradi tega, ker ponudnik ni predložil dokazil za prav vsako opremo (tudi manjšo, »drobno« opremo, kot npr. opremo delavcev, zaščitno ograjo ipd.), ki bi utegnila biti potrebna za izvedbo naročila, čeprav s tako opremo morda razpolaga in bi ob bolj določnem pozivu naročnika to lahko tudi izkazal. V konkretnem primeru je vlagatelj v zahtevanem roku predložil preglednico »SEZNAM STROJEV, KAMIONOV IN OPREME« ter račune in prodajne pogodbe za opremo, navedeno v tej preglednici, na podlagi česar je naročnik (skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3) preverjal obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz vlagateljeve ponudbe.

Vlagatelj zatrjuje neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj naj bi naročnik na dokazila o razpolaganju s potrebno opremo in mehanizacijo za izvedbo naročila pozval le vlagatelja, ne pa tudi izbranega ponudnika. V skladu z načelom enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila. Naročnik se v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka do teh navedb vlagatelja ni opredelil.

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da je naročnik na predložitev navedenih dokazil pozval le vlagatelja, ne pa tudi izbranega ponudnika – to potrjuje poziv naročnika izbranemu ponudniku z dne 8. 8. 2016 (št. 43001-27/2016/20), ki se nanaša le na zahtevana dokazila za odgovorne vodje del in dokazila o uspešni izvedbi referenčnih del. Tudi iz preostale odstopljene naročnikove dokumentacije ne izhaja, da bi bil naročnik s podatki oz. z dokazili o opremi in mehanizaciji tega ponudnika seznanjen na kak drug način – izbrani ponudnik tovrstnih dokazil (ne glede na naročnikov poziv) ni predložil samoiniciativno, v naročnikovem dokumentu »ANALIZA PONUDB« (kot prilogi dokumenta »POROČILO O PREGLEDU IN OCENI PONUDB«) pa je v zvezi z izkazovanjem tehnične in kadrovske sposobnosti izbranega ponudnika navedeno zgolj »podpisana izjava«. Iz odstopljene dokumentacije tudi ni razviden noben razlog, ki bi lahko opravičil razloge za različno obravnavo ponudnikov in njunih ponudb. Posledično Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da je naročnik neenakopravno obravnaval ponudnike s tem, ko obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe izbranega ponudnika glede izjave o razpolaganju z opremo in mehanizacijo ni preveril, vlagatelja pa na podlagi preverbe takih podatkov izključil iz postopka oddaje naročila.

Ob upoštevanju vseh navedenih razlogov je Državna revizijska komisija ocenila, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, zato je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila izpodbijano odločitev o oddaji javnega naročila.

V skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija dati naročniku napotke v delu, v katerem je razveljavila postopek oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj v primeru, če bo nadaljeval in zaključil postopek oddaje javnega naročila z izbiro najugodnejše dopustne ponudbe, upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa ter zagotovi enakopravno obravnavo ponudnikov (7. člen ZJN 3) tako, da (ponovno) preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Pri tem naj zlasti upošteva, da mora biti poziv ponudnikom v zvezi s preveritvijo obstoja in vsebine izjave o zagotovljenih tehničnih in kadrovskih zmogljivostih jasen in določen do te mere, da bodo ponudniki lahko nedvoumno ugotovili, kako izčrpno je potrebno predstaviti opremo in mehanizacijo ter na kak način oziroma s katerimi dokazili je potrebno izkazati razpolaganje s to opremo in mehanizacijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 25. 10. 2016 zahteval povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, v skupni višini 4.800 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za posvet s stranko, pregled listin in dokumentacije, za nagrado za zahtevek za revizijo ter za nagrado za obrazloženo vlogo med postopkom, vse povečano za 2% stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev, 2% izdatke za fotokopiranje in prepisovanje ter za 22% DDV. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov plačane takse v višini 15.786,82 EUR.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 2.000 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 15.786,82 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 17.489,16 EUR. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za pregled listin oz. dokumentacije in za posvet s stranko v nobeni fazi postopka, saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah Odvetniške tarife (tar. št. 39). Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava niti presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku, za katerega priznanje glede na vrednost spora v Odvetniški tarifi ni podlage, pa tudi ne priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 25. 10. 2016, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 16. 11. 2016


Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Tanja Glušič – odvetnica, Pod javorji 6, Poslovna cona Žeje pri Komendi, 1218 Komenda
- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- KOSTMANN d.o.o., Glavni trg 29, 2380 Slovenj Gradec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran