018-200/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »A-19/16 - G; Sanacija brežine »Visoko« ob cesti R1-210/1110 Škofja Loka - Gorenja vas od km 10,290 do km 10,430« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Rafael d.o.o., Savska cesta 24, Sevnica, ki jo zastopa odvetnik Urban Vrtačnik, Beethovnova 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.11.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 09.03.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 1607/2016. Naročnik je dne 22.08.2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 43001-170/2015/26 (410), s katero je javno naročilo oddal v izvedbo družbama Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, kot vodilnemu partnerju in P.E.D. SAVA d.o.o., Maistrov trg 13, Kranj, kot partnerju (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da ponudbe, ki so cenovno ugodnejše od izbrane, niso popolne. Popolnosti ponudb, ki so cenovno manj ugodne od ponudbe izbranega ponudnika, naročnik ni preverjal.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 13.09.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi in se ga izbere kot najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je njegova ponudba najugodnejša, poleg tega je izpolnil vse pogoje iz razpisne dokumentacije, zaradi česar njegova ponudba ne bi smela biti izločena. Navaja, da je ponudbo oddal skupaj s podizvajalcem Monterra d.o.o., ter da je za odgovornega vodjo posameznih del imenoval osebo D. U. Naročnik je za odgovornega vodjo posameznih del, v točki 3.1.3.4 Navodila za pripravo ponudbe zahteval, da je bil v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudbe odgovorni vodja ali odgovorni vodja posameznih del pri izvedbi zaščite brežine z globoko sidranimi jeklenimi mrežami na površini najmanj 500 m² in pri izvedbi zaščite brežine s 3D mrežo in rasno pulpo na površini najmanj 250 m². Navaja, da je predložil šest referenčnih potrdil, štiri za prvo točko (ki ni sporna) ter dve potrdili za drugo točko. Sposobnost izvedbe zaščite brežine s 3D mrežo in rasno pulpo na površini najmanj 250 m² je dokazoval z dvema referenčnima projektoma, in sicer z izvedbo del »Sanacija plazu usek proge M202 Zagreb - Rijeka, Hrvaška« (dobava, polaganje in pritrjevanje 3D rogoznice 1800 m²) in z referenco »Pruga M604 Oštarije - Split Labin Dalmatinski - Kaštel Stari km 300+980 - km 301+400« (dobava, polaganje in pritrjevanje 3D rogoznice 1008 m²). V obeh projektih sta odgovorni vodja posameznih del D.U. ter družba Monterra d.o.o. izvedla zaščito brežine tako s 3D mrežo, kakor tudi z rasno pulpo. Čeprav vlagatelj pri opisu referenčnih del ni dobesedno ponovil naročnikove dikcije »zaščitna brežina s 3D mrežo in rasno pulpo na površini najmanj 250 m²«, je tudi z referenčnim opisom (»dobava, polaganje in pritrjevanje 3 dimenzionalne rogoznice = 1800 m² oziroma 1008 m²«) referenčno zahtevo v spornem delu izpolnil. Smiselno enako velja glede referenčnih zahtev iz druge alineje točke 3.1.4 Navodila za pripravo ponudbe, ki se nanašajo na reference ponudnika, saj vlagatelj v tem delu izkazuje referenčno usposobljenost z istimi referencami, ki jih je izvedla družba Monterra d.o.o., torej v tem postopku nominirani podizvajalec. Vlagatelj še navaja, da je bila njegova ponudba izločena tudi iz razloga, ker (v skladu s točko 3.1.4 Navodila za pripravo ponudbe) z lastnimi znanji in zmogljivostmi ni v celoti izvedel referenčnega dela »Sekundarna kanalizacija Sevnica in Boštanj«. Zatrjuje, da ni spora o tem, da so dela na tem projektu obsegala tudi izvedbo nosilne in obrabne plasti asfalta ter tampona, in da je bil vlagatelj na tem projektu glavni izvajalec del. Vlagatelj navaja, da je za naročnika sporno (tega v dodatni obrazložitvi sicer izrecno ni navedel), da je vlagatelj za asfaltiranje angažiral kooperanta. Vlagatelj se v zvezi z navedeno referenco sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-314/2013. Navaja, da je iz navedene odločitve razvidno, da se referenca za opravljen posel, četudi izvajalec ni sam (fizično) izvedel vseh del, pripiše glavnemu izvajalcu. Zatrjuje, da je v spornem referenčnem poslu celoten projekt izvedel kot glavni izvajalec, in je kot tak upravičen do priznanja sposobnosti za vsa dela. Vlagatelj na koncu še opozarja, da mu je naročnik isto referenčno delo že priznal pri javnem naročilu »Rekonstrukcija cestnega objekta čez železniško progo v Mednem na R1-211/0212 v km 4,520 z nadomestnim propustom in obvozom preko dveh začasnih objektov v letu 2015«.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 23.09.2016, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je potrebno določbo četrtega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami), v skladu s katero lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku, tolmačiti v povezavi z dolžnostjo strank, da predložijo tudi overjen prevod listine, sestavljene v tujem jeziku, na katero se sklicujejo v dokaz svojih navedb. Zapisano pomeni, zatrjuje izbrani ponudnik, da bi moral vlagatelj dokument »Ugovor br. 359/1«, ki ga prilaga kot dokaz, priložiti v slovenskem jeziku. Ker tega ni storil, ga pri presoji zahtevka za revizijo ni dopustno upoštevati. Izbrani ponudnik še navaja, da vlagatelj tudi sicer ni izpolnil referenčnih zahtev, ker je v točki 1.7.4 razpisne dokumentacije zahtevana 3D mreža iz plastične mase (npr. polipropilena), ki mora biti UV stabilizirana za dolgotrajno obstojnost. S strani vlagatelja ponujena rogoznica pa je iz rastlinskega materiala in je v naravi podvržena hitremu preperevanju. Ker mora biti 3D mreža, v skladu s točko 1.7.4 razpisne dokumentacije, obstojna vsaj dve leti, in ker poleg tega naravni materiali ne dajejo zahtevane natezne trdnosti (vsaj 2 kN/m), vlagatelj referenčne zahteve ni izpolnil.

Naročnik je z dokumentom št. 43001-170/2015/38, z dne 10.10.2016, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je vlagatelja pozval k predložitvi dodatnih dokazil, ki jih ni ustrezno predložil. Naročnik je s tem svojo dolžnost izpolnil, medtem ko bi vlagatelj pri izkazovanju izpolnjevanja pogojev moral ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in predložiti vsa dokazila, ki bi nedvomno izkazovala izpolnjevanje pogojev. Vlagatelj je tako k revizijskemu zahtevku predložil drugačna dokazila, kot v samem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb, zato je njegov očitek v delu, ki se nanaša na referenčno zahtevo po izvedbi zaščitne brežine s 3D mrežo in rasno pulpo na površini najmanj 250 m², neutemeljen. Naročnik navaja, da vlagateljevemu očitku, da je z referenco »Sanacija plazu usek proge M202 Zagreb - Rijeka, Hrvaška« izkazuje referenčno zahtevo, ki se nanaša na zahtevano 3D mrežo in rasno pulpo, ni mogel slediti. Termin rogoznica, pa čeprav s pripono 3 dimenzionalna, ne ustreza terminu (zahtevi) 3D mreža in rasna pulpa. Termin rogoznica se uporablja za materiale rastlinskega izvora, ki so v naravi podvrženi hitremu preperevanju. Rogoznica ne izpolnjuje zahtev iz specifikacije (Tehnično poročilo T 1.7.4), da mora biti UV obstojna in mora imeti natezno trdnost vsaj 2 kN/m. Naročnik je v točkah 3.1.3.3, 3.1.3.4 in 3.1.4 Navodila za pripravo ponudbe zahteval zaščito brežine s 3D mrežo in rasno pulpo na površini najmanj 250 m². Zahteva razpisne dokumentacije se torej nanaša na polaganje 3D mreže, ki se napolni (obrizg) z rasno pulpo. V obravnavanem primeru termin rogoznica ne asociira na 3D mrežo, saj niti po karakteristikah ni primerljiva s 3D mrežo. Naročnik zavrača tudi očitek, ki se nanaša na referenčno zahtevo, v skladu s katero je moral referenčni posel vključevati rekonstrukcijo, obnovo ali sanacijo ceste, dolžine najmanj 50 m, ki je obsegala izvedbo nosilne in obrambne plasti asfalta ter tampona. Naročnik navaja, da so dela »neimenovanih podizvajalcev« podcenjena, ter da se zato pogosto zgodi, da gospodarski subjekt, ki ponudbo odda, kljub odličnim referencam razpisanih del ne more izvesti strokovno. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno navedel, da bo gospodarskemu subjektu priznal reference le za tista dela, ki jih je neposredno (z lastnimi znanji in izkušnjami) izvedel sam, vlagateljev očitek tudi v tem delu ni utemeljen.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 17.10.2016, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Glede referenčnih del, ki se nanašajo na 3D mrežo in rasno pulpo, navaja, da naročnik v dodatni obrazložitvi ni konkretno navedel, katerega dela referenčne zahteve vlagatelj ni izpolnil. Vlagatelj je menil, da se naročnikov očitek nanaša na neizpolnjevanje zahteve glede rasne pulpe, saj tega izraza ni izrecno navedel v opisu referenčnih del. Ob navedenem, zatrjuje vlagatelj, do tega trenutka, kljub izkazani nadpovprečni skrbnosti, ni mogel navajati dejstev in dokazov glede izpolnjevanja referenčne zahteve, ki se nanaša na 3D mrežo. Pojasnjuje, da je za naročnika sporni izraz »3D rogoznica« splošno razširjen izraz, ki se uporablja tako v slovenski, kakor tudi hrvaški gradbeni stroki. Označuje začasno 3D mrežo, namenjeno za obrizg rasne pulpe. Iz že predloženih dokazil (ponudbeni list, predložen v dopolnitvi ponudbe) je razvidno, da sta pri referenčnem delu »Sanacija plazu usek proge M202 Zagreb - Rijeka, Hrvaška« nominirani podizvajalec (Monterra d.o.o.) ter odgovorni vodja posameznih del (D.U.) izvedla zaščito s 3D mrežo in rasno pulpo. V tem referenčnem delu je projektant predvidel vgraditev protierozijske mreže (tip: Tensar MAT 200) s klini za pritrjevanje geosintetike ter rasne pulpe (hidrosvjet), družba Monterra d.o.o. pa je vgradila mrežo KMAT SUPER L GREEN, natezne vrednosti 2,42 kN/m in debeline 14,677 mm. Iz priloženih testiranj (Izveštaj o ispitivanju, z dne 20.03.2015) tako nesporno izhaja, da je podjetje Monterra d.o.o. izvedlo zaščito brežine s 3D mrežo večje nateznosti, kot je zahtevana pri razpisanih delih. Vlagatelj zatrjuje, da bi naročniku uporabo besedne zveze »3D rogoznica«, vključno s tehničnimi lastnostmi 3D mreže, pojasnil že v dopolnitvi ponudbe, če bi le mogel razbrati, kaj zahteva naročnik. Zaradi pomanjkljivega poziva ter zlasti zaradi pomanjkljive dodatne obrazložitve pa ni vedel, na kaj se naročnikovi očitki sploh nanašajo. Vlagatelj še navaja, da je namen referenčnih zahtev v tem, da ponudnik dokaže, ali je usposobljen izvesti javno naročilo, kar izkaže s predložitvijo referenčnih del. Zahtevi po usposobljenosti za vgraditev 3D mreže in rasne pulpe ponudnik zadosti, če izkaže, da je takšno delo že opravil na površini najmanj 250 m². Pri tem ni pomembno, ali je ponudnik položil mrežo rdeče ali zelene barve, ter ali je bila natezna vrednost 1,6 kN/m ali 2 kN/m, saj referenčna zahteva takšne zahteve ne vsebuje. Povsem jasno je, zatrjuje vlagatelj, da bo pri izvedbi javnega naročila moral spoštovati zahteve naročnika iz Tehničnega poročila, vendar pri tem ne gre več za presojo usposobljenosti, kakor si to zmotno razlaga naročnik. Vlagatelj še zatrjuje, da k zahtevku za revizijo ni predložil drugačnih dokazil, kot v fazi dopolnjevanja ponudbe. V kolikor bi naročnik vlagateljeve reference preveril pri referenčnih naročnikih (navedeno pravico si je pridržal v razpisni dokumentaciji), bi ugotovil, da vlagatelj izpolnjuje vse kadrovske in tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na referenco za rekonstrukcijo, obnovo ali sanacijo ceste, dolžine 50 m, ki je obsegala izvedbo nosilne in obrabne plasti asfalta ter tampona (točka 3.1.4 Navodila za pripravo ponudbe). Zatrjuje, da je navedeno referenčno zahtevo v celoti izkazal s predloženo referenco »Sekundarna kanalizacija Sevnica in Boštanj«. Vlagatelj je v ponudbi zapisal, da bo navedena dela prevzel sam ter jih je tudi vrednostno ocenil. V razmerju do naročnika bo torej vlagatelj odgovarjal za celotno izvedbo naročila, v katero so zajeta tudi navedena dela. Navaja še, da je način organizacije dela v njegovi domeni in na navedeno naročnik nima in ne sme imeti vpliva. V razmerju do naročnika je pomembno le, da vlagatelj izkazuje zahtevano usposobljenost, ter da bo razpisana dela izvedel kvalitetno in v skladu s standardi gradbene stroke.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal zakonito, ko je vlagateljevo ponudbo (kot nepravilno in nepopolno) izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zatrjuje, da je v celoti izpolnil vse kadrovske in referenčne zahteve ter oddal najugodnejšo ponudbo.

Iz Dodane obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila (dokument št. 43001-170/2015/32, z dne 31.08.2016) je razvidno, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna iz razloga, ker vlagateljev nominirani odgovorni vodja posameznih del ni izkazal referenčne zahteve »zaščite brežine s 3D mrežo in rasno pulpo« in ker identične referenčne zahteve tudi ni izpolnil vlagatelj (naročnik je namreč isto referenčno zahtevo postavil tako za ponudnika, kakor tudi za odgovornega vodjo posameznih del). Vlagateljeva ponudba je bila izločena tudi zato, ker vlagatelj zahtevanih referenčnih del »rekonstrukcije, obnove ali sanacije ceste, dolžine najmanj 50 m, ki je obsegala izvedbo nosilne in obrabne plasti asfalta ter tampona« ni opravil neposredno sam z lastnimi znanji in zmogljivostmi.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Naročnik mora, skladno s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2, vse nepopolne ponudbe izločiti iz postopka oddaje javnega naročila. Pred tem mora ravnati v skladu z določili iz 78. člena ZJN-2, iz katerih izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni (prvi odstavek 78. člena ZJN-2), pri čemer mora upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (ta pravila določajo tiste dele ponudbe, v katere ni dovoljeno posegati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (pravila, ki se nanašajo na popravo očitnih računskih napak). Ponudba, ki ne izpolnjuje naročnikovih pogojev, določenih na podlagi 41. do 47. člena ZJN-2, ni pravilna (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično tudi ne popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Osnovo za določanje kriterijev tehnične in kadrovske sposobnosti predstavlja 45. člen ZJN-2. 45. člen ZJN-2 našteva dokazila, katerih predložitev lahko naročnik zahteva od ponudnikov, ne določa pa vsebine pogojev, s katerimi ponudniki izkažejo kadrovsko in tehnično sposobnost. Navedeno prepušča naročniku, ki mora v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeliti, katere posamezne tehnične in kadrovske pogoje morajo izpolnjevati ponudniki. V zvezi z razlago postavljenih pogojev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila, da mora naročnik pri določanju pogojev za ugotavljanje sposobnosti ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109).

Državna revizijska komisija je naprej obravnavala vlagateljev očitek, ki se nanaša na (ne)izpolnjevanje referenčne zahteve, v skladu s katero so morali ponudniki izkazati, da so (v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb) uspešno izvedli »rekonstrukcijo, obnovo ali sanacijo ceste, dolžine najmanj 50 m, ki je obsegala izvedbo nosilne in obrabne plasti asfalta ter tampona«.

Citirana referenčna zahteva izhaja iz točke 3.1.4 Navodila za pripravo ponudbe, v kateri je naročnik navedel:

»Ponudnik je v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb uspešno izvedel:

- zaščito brežine z globoko sidranimi jeklenimi mrežami na površini najmanj 500 m²,
- zaščito brežine s 3D mrežo in rasno pulpo na površini najmanj 250 m²,
- rekonstrukcijo, obnovo ali sanacijo ceste, dolžine najmanj 50 m, ki je obsegala izvedbo nosilne in obrabne plasti asfalta ter tampona,
- vsaj eno gradnjo na državnem cestnem omrežju, ki po pogodbeni vrednosti (z DDV) presega 50 % ponudbene cene (z DDV) za to naročilo.

Dokazilo: Podatki o referencah, vsebinsko skladni s prilogo.

Opombe: Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo, …) o uspešni izvedbi referenčnega dela.
Reference za različne zahteve po alinejah lahko izvirajo iz različnih poslov (gradenj).
Posamezna referenca (posamezna zahteva po alinejah) mora izvirati iz enega posla (gradnje).
Gospodarskemu subjektu se prizna referenca le za tista dela, ki jih je sam neposredno (z lastnimi znanji in zmogljivostmi) tudi izvedel.«

Referenčne zahteve so dovolj jasne in nedvoumne. Iz citiranih zahtev je razvidno, da so morali ponudniki z referencami izkazati štiri različna referenčna znanja. Izpolnjevanje zahtevanih znanj so lahko izkazal z enim ali več različnimi referenčnimi posli, pri čemer so morali vsako posamezno referenčno zahtevo izkazati znotraj ene reference. Naročnik je ponudnike tudi izrecno opozoril, da (jim) bo priznal le tiste reference, ki so jih neposredno izvedli sami oziroma so jih izvedli z lastnimi znanji in zmogljivostmi.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil referenčni obrazec (Podatki o referenčnem delu), ki so ga morali ponudniki izpolniti s podatki o nazivu gradnje, investitorju, izvajalcih ter z datumom in krajem izvedbe, z vrednostjo celotne gradnje in vrednostjo referenčnih del, ki jih je izvedel gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi. Ponudniki so morali v naveden obrazec vpisati tudi opis referenčnih del, ki jih je pri referenčni gradnji izvedel in obračunal gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi. S podpisom referenčnega obrazca so ponudniki (pod kazensko in materialno odgovornostjo) potrdili, da so podatki o referenčnem delu resnični ter se hkrati zavezali, da bodo na podlagi naročnikovega poziva v določenem roku predložili zahtevana dokazila o uspešni izvedbi navedenega referenčnega dela.

Pregled vlagateljeve ponudbe in njene dopolnitve pokaže (kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije, je naročnik vlagatelja med drugim tudi v tem delu, dne 13.04.2016 pozval k dodatni predložitvi dokazil ali spremembi ponudbe), da vlagatelj svojo tehnično in strokovno sposobnost v spornem delu izkazuje z referenčno gradnjo »Sekundarna kanalizacija Sevnica in Boštanj«, ki jo je izvedel za občino Sevnica v letu 2012. Vrednost celotne reference znaša 1.790.333,82 EUR brez DDV. Iz rubrike »Opis referenčnih del, ki jih je pri tej gradnji izvedel in obračunal gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi« je razvidno, da je vlagatelj opravil izgradnjo »fekalne in meteorne kanalizacije od fi 250 do fi 500, vključno z vsemi pregledi s TV kamero, ter da je znotraj tega referenčnega dela izvedel tudi obnovo cestišča v vrednosti 382.671,70 EUR brez DDV.

Med vlagateljem in naročnikom ni spora o tem, da so dela na navedenem referenčnem projektu obsegala tudi obnovo ceste v zahtevani dolžini (50 m), znotraj katere je bila izvedena nosilna in obrabna plast asfalta in tampona. Čeprav iz referenčnega obrazca (Podatki o referenčnemu delu) ni razvidno, da vseh del v zvezi z obnovo cestišča (v vrednosti 382.671,70 EUR brez DDV) vlagatelj ni izvedel sam, pa med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da je asfaltiranje izvedel drug gospodarski subjekt (vlagatelj sam priznava, da je »za asfaltiranje angažiral kooperanta«) oziroma podjetje, ki ne bo participiralo pri razpisanem poslu. Vlagatelj torej priznava, da je asfaltiranje na navedenem referenčnem projektu izvedel njegov kooperant, vendar meni, da bi mu moral naročnik (v skladu s predhodno sprejetimi odločitvami Državne revizijske komisije), kot glavnemu izvajalcu, sporno referenco priznati. Kot zatrjuje vlagatelj, se referenca za opravljen posel, četudi izvajalec ni sam (fizično) izvedel vseh del, pripiše glavnemu izvajalcu. Poleg tega vlagatelj tudi opozarja, da mu je naročnik isto referenčno delo že priznal pri javnem naročilu »Rekonstrukcija cestnega objekta čez železniško progo v Mednem na R1-211/0212 v km 4,520 z nadomestnim propustom in obvozom preko dveh začasnih objektov v letu 2015«. Naročnik (nasprotno) zatrjuje, da je potrebno vsako javno naročilo obravnavati kot zaključeno celoto, in da je v razpisni dokumentaciji izrecno zahtevano, da se bodo gospodarskim subjektom priznale reference le za tista dela, ki so jih neposredno (z lastnimi znanji in zmogljivostmi) izvedli sami. Naročnik je tudi navedel, da so referenčna dela »neimenovanih podizvajalcev« podcenjena, ter da se zato pogosto zgodi, da gospodarski subjekt kljub odličnim referencam razpisanih del ne more izvesti strokovno.

Kot je razumeti naročnika, je navedeno zahtevo postavil iz razloga, ker išče takšnega izvajalca, ki razpolaga z lastnimi referencami oziroma z referencami, ki jih je neposredno (fizično) izvedel sam. Čeprav med strankama ni spora o tem, da je bil vlagatelj pri sporni referenci glavni izvajalec (vodilni partner) in kljub temu, da je naročnik navedeno referenčno delo vlagatelju priznal pri javnem naročilu »Rekonstrukcija cestnega objekta čez železniško progo v Mednem na R1-211/0212 v km 4,520 z nadomestnim propustom in obvozom preko dveh začasnih objektov v letu 2015«, ostaja dejstvo, da asfaltiranja neposredno ni izvedel vlagatelj, pač pa njegov takratni soponudnik (oziroma kot priznava vlagatelj, je ta dela dejansko izvedel njegov kooperant). Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku tudi v tem, da se vsak javni razpis vodi kot zaključena celota in je izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje določbe ZJN-2) določi oziroma pripravi razpisno dokumentacijo. Ker je naročnik v obravnavanem primeru izrecno in jasno zahteval, da morajo ponudniki (bodisi njihovi morebitni partnerji in podizvajalci) razpolagati z referencami, ki so jih neposredno (z lastnimi znanji in zmogljivostmi) izvedli sami, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti.

Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v tem delu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo, kot nepravilno in nepopolno, nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Ker je vlagateljeva ponudba nepravilna in nepopolna že iz navedenega razloga, Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih očitkov (ki se prav tako nanašajo na (ne)pravilnost njegove ponudbe) ni obravnavala. Tudi morebitna utemeljenost teh očitkov namreč ne bi več mogla vplivati niti na status vlagateljeve ponudbe niti na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 16.11.2016



predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana,
- odvetnik Urban Vrtačnik, Beethovnova 9,
- Odvetniška družba Marovt in Partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran