018-188/2016 Občina Slovenska Bistrica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javni razpis za izbiro izvajalca zavarovalnih storitev« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva ulica 3, Maribor, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mihurko d.o.o., Maistrova 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.11.2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Javni razpis za izbiro izvajalca zavarovalnih storitev«, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 492-1/2016-34, z dne 06.09.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.500,71 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 05.08.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 004425/2016-W01. Naročnik je dne 06.09.2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 492-1/2016-34, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota Maribor, Ulica Kneza Koclja 14, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je bila izbrana ponudba (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša izmed treh prejetih ponudb.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 14.09.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika razvidno, da je računalniško izpolnjena in natisnjena različica vsebovala ponudbo letne premije v znesku 29.902,14 EUR (brez upoštevanja 8,5 % davka od prometa zavarovalnih poslov; v nadaljevanju: DPZP), kar pomeni, da je bila ponujena cena višja tako od cene, ki jo je ponudil vlagatelj, kakor tudi od cene, ki jo je ponudil tretjeuvrščeni ponudnik. Izbrani ponudnik je v Obrazec št. 2 (Ponudba) z roko pripisal, da se na ponujeno ceno prizna dodatni popust v znesku 2.000,00 EUR. Naveden popust je vpisan le pri seštevku letne premije brez DPZP, ne pa tudi pri seštevku letne premije, v katero je zajet davek. Prav tako naveden popust ni naveden v Ponudbenem predračunu (Priloga 4). Vlagatelj navaja, da je v točki 2.3 Povabila k oddaji ponudbe zapisano, da mora biti ponudbena dokumentacija natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo. Ker gre pri navedenem pripisu popusta za rokopis, obstaja dvom, ali je napisan z neizbrisljivo pisavo. Zlasti pa je v tej točki razpisne dokumentacije tudi zahtevano, da se morajo popravljene napake označiti z inicialkami osebe, ki ponudbo podpisuje, ter z žigom in datumom popravka. Ker je znesek popusta pripisan z roko, gre nedvoumno za popravek v ponudbi, ki bi moral biti označen z inicialkami osebe, ki ponudbo podpisuje, naveden bi moral biti datum popravka, popravek pa bi moral biti tudi žigosan. Vsega tega v ponudbi ni, zato ni mogoče ugotoviti, kdo je pripisal popust ter kdaj je bil ponujen. Manjkajočih podatkov ni podala niti predstavnica ponudnika, ki se je udeležila odpiranja ponudb, saj je pojasnila zgolj, da je bil popust pripisan na roko zaradi neurja in posledičnega izpada električne energije. Ker je bila ponudba pripravljena že dne 29.08.2016, k naročniku pa je prispela dne 30.08.2016 ob 8.55 uri, je bilo še dovolj časa, da bi bila ponudba pripravljena v skladu z navodili. Vlagatelj opozarja na določilo šestega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), v skladu s katerim ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene na enoto ali skupne vrednosti ponudbe ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je prejel naročnik. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik popravljal skupno vrednost ponudbe, ki je drugačna od vseh preostalih postavk in seštevkov v drugih prilogah, s čimer je posegel v načelo transparentnosti in vplival na končni vrstni red med ponudniki. Poleg tega je v Obrazcu št. 2 tudi navedeno, da so v ceni že zajeti vsi stroški, popusti in rabati, kar dodatno ponujeni popust postavlja v še bolj neobičajen aspekt.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je z dokumentom št. 492-1/2016-43, z dne 03.10.2016, zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da znaša ponudbena cena družbe Adriatic Slovenica d.d., Koper 29.092,57 EUR brez DPZP ter 31.565,44 EUR z vključenim DPZP, ponudbena cena vlagatelja pa znaša 28.742,28 EUR brez DPZP in 31.185,38 EUR z vključenim DPZP. Ponudbena cena izbranega ponudnika znaša 29.902,14 EUR brez DPZP in 32.443,82 EUR z DPZP, pri čemer je na Obrazcu št. 2 (Ponudba) z roko dopisano, da se na ponujeno ceno prizna dodatni popust v višini 2.000,00 EUR. Pred odprtjem ponudbe izbranega ponudnika je njegova predstavnica vsem navzočim pojasnila, da so v ponudbi pri zapisu skupne letne premije brez DPZP ročno vnesli še dodatni popust v znesku 2.000,00 EUR, saj je zaradi neurja prišlo do izpada sistema in vnos popusta ni bil možen na drugačen način. Naročnik navaja, da so bile ponudbe pregledane, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je ponudba izbranega ponudnika, ob upoštevanju pripisanega popusta v višini 2.000,00 EUR, najugodnejša, in je bila zato izbrana. Naročnik se ne strinja z vlagateljem v tem, da gre v obravnavanem primeru za popravek ali dopolnitev očitne napake, ter da bi morala biti zato ponujena sprememba žigosana, označena z inicialkami osebe, ki podpisuje ponudbo ter označena z datumom spremembe. Navaja, da je izbrani ponudnik pravilno izpolnil Obrazec št. 2 (Ponudba), pri čemer je pri skupni letni premiji (brez 8,5 % DPZP) ročno pripisal popust v višini 2.000,00 EUR. Državna revizijska komisija je že večkrat zavzela stališče, da so računske napake le tiste napake, ki izvirajo iz osnovnih računskih operacij oziroma nastanejo pri množenju, deljenju, odštevanju in seštevanju. Pri ponujenem popustu izbrani ponudnik ni storil računske napake, zato so še toliko bolj nesmiselne vlagateljeve trditve, da gre za napako ali popravek napake. V Obrazcu št. 2 je sicer res navedeno, da so v ceni zajeti vsi stroški, popusti in rabati, ter da je cena fiksna, vendar to ne pomeni, da ponudnik ne sme ponuditi popusta ter ga zapisati v obrazec, ponudbe dodatnega popusta pa prav tako ne prepovedujeta niti razpisna dokumentacija niti ZJN-3. Zaradi pripisa spornega popusta Obrazec št. 2 ni nejasen, prav tako se lahko ugotovi tudi prava volja izbranega ponudnika, in sicer, da na skupno ceno ponuja še popust v višini 2.000,00 EUR. Naročnik se strinja z vlagateljem, da je v točki 2.3 Povabila k oddaji ponudbe navedeno, da mora biti ponudba natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo, vendar ob tem opozarja, da ni nikjer tudi navedeno, kaj se smatra kot neizbrisljiva pisava, prav tako tudi vlagatelj ni v ničemer pojasnil, zakaj naj kvaliteta uporabljenega pisala ne bi ustrezala naročnikovim navodilom. Naročnik še zatrjuje, da je bil postopek oddaje predmetnega javnega naročila voden pregledno in transparentno, saj je bil izbrani ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 10.10.2016, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je v točki 2.3 Navodila za izdelavo ponudbe jasno navedeno, kako morajo biti popravljene napake. V tej točki ni navedeno, da se nanaša zgolj na računske napake, temveč se nanaša na katerekoli napake. Takšna zahteva pa je skladna tudi z načelom transparentnosti. Vsako poseganje v že izpolnjeni obrazec namreč vzbuja pri ostalih ponudnikih utemeljen dvom, da ne gre morebiti za naknadno popravljanje ponudbe. Transparentnost je zagotovljena z žigom in datumom popravka ter z inicialkami osebe, ki podpisuje ponudbo, saj je le na ta način mogoče ugotoviti, kdo in kdaj je posegel v ponudbo. Takšen pripis bi lahko dodal kdorkoli, ki bi mu ponudba prišla v roke, pri čemer je ravno popust botroval izbiri najugodnejšega ponudnika. Tudi pojmovno ni mogoče zanikati napake, četudi ne gre za računsko napako. Tista oseba, ki je popust ponudila, je namreč popravila prvotno ponudbo oziroma prvotno ponujeno ceno. Navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj je v Obrazcu št. 2 navedeno, da so v ceni zajeti vsi stroški, popusti in rabati, ter da je cena fiksna. Oseba, ki je izpolnjevala ponudbo, se je tega morala zavedati, zato bi se morala že ob računalniškem izpolnjevanju ponudbe odločiti za popust in ga upoštevati v ponujeni ceni. Ker se tega ni zavedela, je bila storjena napaka, ki se je odpravljala s pripisom dodatno ponujenega popusta.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika (ob upoštevanju načela transparentnosti) izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Kot navaja vlagatelj, je izbrani ponudnik v Obrazec št. 2 (Ponudba) ročno vpisal ponujeni popust v višini 2.000,00 EUR, s čimer je ravnal v nasprotju z naročnikovo zahtevo, v skladu s katero je moral biti popust vključen v ceno, ponujeni popust pa je odločilno vplival na končni vrstni red med konkurenti in s tem na izbiro najugodnejšega ponudnika. Nasprotno, naročnik zatrjuje, da zaradi pripisa spornega popusta ponudbeni obrazec (Obrazec št. 2) ni nejasen, ter da je bil postopek oddaje predmetnega javnega naročila voden transparentno, saj je bil izbrani ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Naročnik v obravnavanem primeru išče izvajalca zavarovalnih storitev, za zavarovanje desetih osnovnih in ene glasbene šole, za obdobje treh let. Razpisana storitev obsega pet različnih zavarovanj (postavk zavarovanja): 1. Požarno zavarovanje (in znotraj tega zavarovanja še zavarovanje izliva vode, poplav, nastalimi zaradi meteornih vod ter vandalizma), 2. Strojelomno zavarovanje, 3. Zavarovanje vloma in ropa, 4. Zavarovanje stekla in 5. Zavarovanje odgovornosti. Naročnik je pogoje in klavzule razpisanih zavarovanj podrobneje navedel v Prilogi 3A (Zavarovane nevarnosti, pogoji in klavzule) razpisne dokumentacije.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo vključil tri vnaprej pripravljene obrazce (Prilogo 3B - Seznam lokacij, Prilogo 4 - Ponudbeni predračun in Obrazec št. 2 - Ponudba), v katere so morali ponudniki vpisati ponudbene cene.

V Prilogo 3B (Seznam lokacij) so morali ponudniki vpisati cene za vseh pet zavarovanj, in sicer za vsako osnovno oziroma glasbeno šolo posebej. Znotraj postavk treh osnovnih šol (OŠ Jožeta Pučnika, Slovenska Bistrica, OŠ Antona Ingoliča, Pragersko in OŠ Pohorskega odreda, Slovenska Bistrica) so morali ponudniki posebej vpisati še cene zavarovanj za več različnih gradbenih oziroma podružničnih objektov, in sicer pri eni šoli za tri, pri dveh osnovnih šolah pa za dva objekta. Poleg tega so morali ponudniki Prilogo 3B izpolniti tudi s skupno letno premijo z in brez vključenega DZPZ, in sicer za vsako izmed enajstih šol posebej.

V Prilogo 4 (Ponudbeni predračun) so morali ponudniki vpisati cene za vsako izmed petih zavarovanj (požar, strojelom, vlom, steklo in odgovornost), letno premijo brez 8,5 % DPZP za vsa zavarovanja, 8,5 % DPZP, letno premijo z vključenim 8,5 % DPZP za vsa zavarovanja ter skupno triletno premijo z vključenim DPZP.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo vključil tudi Obrazec št. 2 (Ponudba), ki so ga morali ponudniki (prav tako) izpolniti s cenami za vsako izmed petih razpisanih zavarovanj, s skupno letno premijo za vseh pet zavarovanj brez DZPZ in s skupno letno premijo z vključenim 8,5 % DZPZ. V naveden obrazec so morali ponudniki vpisati tudi ceno posameznega obroka z 8,5 % DZPZ (v skladu s 4. členom vzorca pogodbe bo namreč naročnik premijo plačal v štirih enakih brezobrestnih obrokih - vsak kvartal po en obrok). Naročnik je v tem obrazcu tudi zapisal: »v ceni so zajeti vsi stroški, popusti, rabati, cena je fiksna«.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika (kar med strankama v tem postopku ni sporno) pokaže, da je predložil, izpolnil, podpisal in žigosal vse tri navedene obrazce. Seštevki vseh vpisanih cen po posameznih zavarovanjih iz Priloge 3B (Seznam lokacij) so enaki zneskom posameznih zavarovanj (z in brez DPZP) iz obrazca Priloga 4 (Ponudbeni predračun), in sicer znašajo (vsi zneski so brez vključenega davka) za zavarovanje požara 9.376,82 EUR, za zavarovanje strojeloma 6.603,87 EUR, za zavarovanje vloma in ropa 742,00 EUR, za zavarovanje stekla 1.782,25 EUR in 11.397,20 EUR za zavarovanje odgovornosti. Ravno tako sta enaki tudi ponujeni ceni, ki se nanašata na skupno letno premijo vseh zavarovanj (29.902,14 EUR) in na skupno letno premijo vseh zavarovanj z vključenim davkom (32.443,82 EUR). Identični zneski posameznih zavarovanj so vpisani tudi v Obrazcu št. 2 (Ponudba). V ta obrazec je vpisana tudi enaka skupna letna premija kakor v preostalih dveh obrazcih (v višini 29.902,14 EUR brez DPZP in v višini 32.443,82 EUR z 8,5% DPZP). V navedeni obrazec je zgolj v rubriko »Skupna letna premija brez 8,5 % DPZP« v rokopisu pripisano naslednje besedilo: »na ponujeno ceno se prizna dodatni popust - 2.000,00 EUR«.

V ponudbi izbranega ponudnika se torej nahajajo trije obrazci z dvema različnima končnima ponudbenima cenama. Iz dveh obrazcev (Priloga 3B - Seznam lokacij in Priloga 4 - Ponudbeni predračun) je razvidna letna premija zavarovanj v višini 29.902,14 EUR brez DPZP in letna premija v višini 32.443,82 EUR z DPZP, kar uvršča izbranega ponudnika (ob upoštevanju edinega merila najnižja ponudbena cena - točka 2.10 Navodila za izdelavo ponudbe) na zadnje (tretje) mesto. Iz tretjega obrazca (Obrazec št. 2 - Ponudba) je razvidna drugačna (nižja) cena, oziroma znaša letna premija (ob upoštevanja danega popusta) 27.902,14 EUR brez DPZP in 30.273,82 EUR z DPZP. Navedena cena uvršča izbranega ponudnika na prvo mesto izmed treh sodelujočih konkurentov. Tako izračunana skupna letna premija pa je drugačna od vseh preostalih postavk in seštevkov v tem obrazcu in se razlikuje od cen posameznih postavk in skupne cene (letne premije) iz Priloge 3B in Priloge 4.

Čeprav pri pripisu spornega popusta ne gre za »popravljanje napake« (naročnik je pravila, ki se nanašajo na popravljanje napak navedel v točki 2.3 Navodila za izdelavo ponudbe), kot to zatrjuje vlagatelj, in kljub temu, da je bil popust ponujen/pripisan pred potekom roka za oddajo ponudb, pa iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti prave ponudbene cene. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se je potrebno strinjati z vlagateljem v tem, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika (kot nedopustno) izločiti iz nadaljnjega postopka. Opisane nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika so tudi po presoji Državne revizijske komisije takšne, da zaradi njih v konkretnem primeru brez dodatnih (z ZJN-3 prepovedanih) posegov v obstoječo ponudbeno vsebino ni mogoče ugotoviti končne ponudbene cene kot bistvenega elementa bodoče pogodbe med naročnikom in ponudnikom.

Navedenih nepravilnosti v ponudbi izbranega ponudnika (zaradi katerih ni mogoče ugotoviti prave pogodbene volje izbranega ponudnika glede cene kot bistvenega elementa bodoče pogodbe) torej ni mogoče opredeliti kot takšne pomanjkljivosti, ki jo je mogoče sanirati na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3. Kot že navedeno, gre v obravnavanem primeru za pomanjkljivosti, ki zadevajo končno ponudbeno ceno, v končno ponudbeno ceno pa (skladno z določilom šestega odstavka 89. člena ZJN-3) ni dovoljeno posegati.

Vse navedeno velja v obravnavanem primeru še toliko bolj, saj predstavlja edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika zgolj najnižja cena, ponujeni popust pa je odločilno vplival na končni vrstni red med tremi udeleženimi ponudniki in s tem na izbiro najugodnejšega ponudnika. Poleg tega je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, v konkretnem primeru zahteval vpis cen za vsako izmed petih razpisanih zavarovanj, in sicer za vsako osnovno oziroma glasbeno šolo posebej (pri treh osnovnih šolah so morali ponudniki ločeno vpisati celo cene za več različnih gradbenih oziroma podružničnih objektov). Zato bi bilo tudi sicer nemogoče ugotoviti, kako oziroma na kakšen način in kdaj bi se ponujeni popust upošteval pri plačilu razpisanih storitev (morebiti znotraj cen, ki so bile ponujene za posamezna zavarovanja ali posamezne šolo, ali znotraj vsakega izmed štirih obrokov, ali pa kar pri opravljeni kompenzaciji, ki je predvidena v 5. členu vzorca pogodbe …). Nenazadnje bi se izbrani ponudnik opisani situaciji lahko izognil, če bi ravnal v skladu z naročnikovim izrecnim navodilom iz Obrazca št. 2 (Ponudba) in v ceno zajel tudi ponujeni popust.

Ker je Državna revizijska komisija v okviru presoje revizijskih očitkov ugotovila naročnikove kršitve, ki se nanašajo na presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, vezano na njegovo ponudbeno ceno, je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, ki izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 492-1/2016-34, z dne 06.09.2016.

Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje naročnika, naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJN-3.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Odločitev o stroških vlagatelja temelji na tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, je odločila, da je naročnik dolžan vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je (skladno z Odvetniško tarifo) vlagatelju, kot potrebne, priznala naslednje stroške: strošek plačane takse v višini 1.816,43 EUR, strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1200 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 671,98 EUR in izdatke po 11. členu Odvetniške tarife v višini 22 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,30 EUR. Višjo stroškovno zahtevo za materialne stroške je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 2.500,71 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 10.11.2016





predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:

- Odvetniška pisarna Mihurko d.o.o., Maistrova 3, Maribor,
- Občina Slovenska Bistrica, Kolodvorska 10, Slovenska Bistrica,
- Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota Maribor, Ulica Kneza Koclja 14, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.



Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran