018-187/2016 Eles, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za Tehnološko središče ELES, Beričevo 1. faza«, na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so jih vložili družba Kolektor Koling, d.o.o., Arkova ulica 43, Idrija, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), družba Strabag d.o.o., Letališka cesta 33, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), in družba CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Vesna Sodja, d.o.o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: tretji vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 7.11.2016

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevkom za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za Tehnološko središče ELES, Beričevo 1. faza«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 29.8.2016.

3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

4. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 25.797,41 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je dolžan tretjemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva tretjega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 29.6.2016, pod št. objave JN003217/2016-E01, in v Uradnem listu EU dne 30.6.2016, pod št. objave 2016/S 124-222011. Naročnik je dne 29.8.2016 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 29.8.2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katerim je predmetno naročilo oddal v izvedbo skupini ponudnikov Trgograd, d.o.o., Litija, Breg pri Litiji 56, Litija in Elcom, d.o.o., Litijska cesta 70, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedene odločitve izhaja, da se je, glede na merilo za oddajo naročila (tj. najnižja ponudbena cena brez DDV), dopustna ponudba izbranega ponudnika uvrstila na prvo mesto, medtem ko naročnik dopustnosti ostalih prejetih ponudb ni preverjal.

Prvi vlagatelj je z vlogo z dne 8.9.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Prvi vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, zato bi jo moral naročnik skladno z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) izločiti. Prvi vlagatelj zatrjuje, (1) da izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo ni izkazal izpolnjevanja kadrovskega pogoja, (2) da v ponudbi izbranega ponudnika predloženi poročili pooblaščenega revizorja nista skladni z zahtevami naročnika, prav tako tudi naknadno nedopustno predloženi poročili pooblaščenega revizorja nista skladni z zahtevami naročnika, (3) da izbrani ponudnik ni predložil celotnega ponudbenega predračuna v tiskani obliki, posledično pa ponudbeni predračun v tiskani obliki ni identičen ponudbenemu predračunu v elektronski obliki, odprava te pomanjkljivosti ponudbe pa je nedopustna, (4) da je izbrani ponudnik s ponujenim popustom nedopustno posegel v ponudbeni predračun, ki ga je pripravil naročnik, (5) da izbrani ponudnik ni predložil dokazil o izpolnjevanju pogojev iz tehničnih specifikacij, izpolnjevanje le-teh pa tudi ni razvidno iz naknadno nedopustno predloženih dokazil, in (6) da izbrani ponudnik ni predložil osnutka pogodbe, skladnega z zahtevami naročnika.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 8.9.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Drugi vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zato bi morala biti izključena iz postopka. Drugi vlagatelj zatrjuje, (1) da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v del ponudbe izbranega ponudnika, (2) da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja in (3) da predloženi poročili pooblaščenega revizorja nista skladni z zahtevami naročnika, naročnik pa v tem delu izbranega ponudnika ne bi smel pozvati na dopolnitev ponudbe. Drugi vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni predložil celotnega ponudbenega predračuna v tiskani obliki, zato izbrani ponudnik ni ponudil izvedbe celotnega javnega naročila in ni podal cen na enoto. S predložitvijo manjkajočih strani ponudbenega predračuna je izbrani ponudnik spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na ceno na enoto. Zaradi manjkajočih strani ponudbenega predračuna se razlikujejo cene na enoto v ponudbenem predračunu v tiskani obliki in ponudbenem predračunu v elektronski obliki, posledično pa ni mogoče ugotoviti ponudbene vrednosti izbranega ponudnika.

Tretji vlagatelj je z vlogo z dne 8.9.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem smiselno predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Tretji vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Tretji vlagatelj zatrjuje, (1) da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v del ponudbe izbranega ponudnika, (2) da izbrani ponudnik ne izpolnjuje kadrovskega pogoja in (3) da predloženi poročili pooblaščenega revizorja nista skladni z zahtevami naročnika, naročnik pa v tem delu izbranega ponudnika ne bi smel pozvati na dopolnitev ponudbe. Tretji vlagatelj še navaja, da izbrani ponudnik ni predložil celotnega ponudbenega predračuna v tiskani obliki, kar pomeni, da ni ponudil izvedbe celotnega javnega naročila oziroma da je ponudil vrednost postavk 0 EUR. S tem, ko je izbrani ponudnik predložil manjkajoče strani ponudbenega predračuna, je izbrani ponudnik spremenil ponudbo v delu, ki se nanaša na ceno na enoto. Zaradi manjkajočih strani ponudbenega predračuna se ponudbeni predračun v tiskani obliki in ponudbeni predračun v elektronski obliki razlikujeta, kar ima za posledico nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Tretji vlagatelj še navaja, da je izbrani ponudnik ponudil popust zgolj na skupno ponudbeno vrednost in ne na posamezne cene na enoto, zato ni jasno po kakšnih cenah na enoto bo naročnik izstavljal mesečne račune.

Izbrani ponudnik se je z vlogami z dne 25.7.2016 opredelil do navedb prvega, drugega in tretjega vlagatelja. Izbrani ponudnik revizijske navedbe vlagateljev zavrača kot neutemeljene. V zvezi z očitki o manjkajočem delu ponudbenega predračuna v tiskani obliki izbrani ponudnik navaja, da je pri vezavi tiskane ponudbe pomotoma izostalo 11 listov ponudbenega predračuna, ki pa so vsebovani v elektronski obliki ponudbenega predračuna, ki je prav tako sestavni del ponudbe. Ponudbeni predračun v elektronski obliki je vseboval vse cene na enoto, zmnožke cen na enoto s predvidenimi količinami in vse vrednosti postavk brez DDV, zato v obravnavanem primeru ne gre za primer, da postavke v tiskani verziji ponudbenega predračuna niso izpolnjene. V obravnavanem primeru ne gre za računsko napako, temveč za očitno napako in manjkajoče dokumente v tiskani obliki ponudbenega predračuna. ZJN-3 dopušča naknadno predložitev manjkajočih dokumentov, odpravo očitne napake in dopušča popravek ponudbe iz tega naslova. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel, da bo izločil ponudbo, če tiskana oblika ponudbenega predračuna ne bo vsebovala določenih delov ponudbenega predračuna. Obstoj manjkajočih listov ponudbenega predračuna je mogoče objektivno izkazati pred potekom roka za oddajo ponudb, saj so vsebovani v ponudbenem predračunu v elektronski obliki, ki se je v ponudbi nahajal pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik je zato ravnal pravilno, ko je izbranega ponudnika zaradi očitne napake pozval na dopolnitev ponudbe in ko je naknadno predložene manjkajoče liste ponudbenega predračuna sprejel in upošteval pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je s sklepom z dne 3.10.2016 zavrnil zahtevke za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja ter zahteve vlagateljev za povračilo stroškov pravnega varstva. V zvezi z manjkajočim delom ponudbenega predračuna v tiskani obliki naročnik navaja, da predstavljena pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika predstavlja le formalno pomanjkljivost ponudbe. Izbrani ponudnik je predložil ponudbeni predračun v elektronski obliki, ki je popoln, in v pisni obliki, v katerem so manjkali listi s postavkami od 3.4.2 do 3.4.7, kar je naročnik štel kot očiten izpad listin iz predračuna. Vrednosti izpostavljenih postavk so razvidne iz ponudbenega predračuna v elektronski obliki, ki zajema vse postavke. Rekapitulacija v tiskani obliki je identična rekapitulaciji v elektronski obliki, kar pomeni, da gre za ista dokumenta, le pri tiskani obliki je pomotoma izpadlo nekaj listov. Z naknadno predložitvijo manjkajočih listov ponudbenega predračuna v tiskani obliki izbrani ponudnik ni spreminjal cen na enoto. Izbrani ponudnik je odpravil manjšo pomanjkljivost v ponudbi, saj je naročnik želel imeti poleg ponudbenega predračuna v elektronski verziji tudi ponudbeni predračun v tiskani obliki, na katerem so parafe in žigi soponudnikov. Da so bile postavke ponujene in da so imele enako vrednost že pred potekom roka za oddajo ponudb, je mogoče objektivno preveriti na podlagi ponudbenega predračuna v elektronski obliki, zato naknadna predložitev manjkajočih listov ponudbenega predračuna predstavlja dopustno dopolnitev ponudbe v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-2. V zvezi s ponujenim popustom v ponudbi izbranega ponudnika naročnik navaja, da ni prepovedal dajanja popustov, izbrani ponudnik pa s ponujenim popustom ni spreminjal ponudbenega predračuna. Običajna praksa je, da je celotna cena znižana za ponujeni odstotek popusta in da to znižanje velja za vse cene iz celotne specifikacije. V primeru takšnih popustov je praksa, da specifikacija ostane enaka, pri izdaji mesečnih računov pa je na koncu dodan popust na celoten račun.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 4.10.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Prvi vlagatelj v vlogi z dne 7.10.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Drugi vlagatelj v vlogi z dne 7.10.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Tretjemu vlagatelju je bilo naročnikova odločitev o zahtevkih za revizijo vročena dne 4.10.2016 (razvidno iz povratnice, ki jo je naročnik naknadno posredoval Državni revizijski komisiji). Tretji vlagatelj opredelitve do naročnikovih navedb v izpostavljeni vlogi Državni revizijski komisiji ni posredoval.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja, tretjega vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so prvi, drugi in tretji vlagatelj vložili zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vsi vlagatelji izpodbijajo odločitev naročnika, da predmetno javno naročilo odda v izvedbo izbranemu ponudniku, pri čemer vsi vlagatelji zatrjujejo, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika nepravilno ocenil kot dopustno in jo izbral kot najugodnejšo.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 (točka a) prvega odstavka 89. člena ZJN-3), in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena (točka b) prvega odstavka 89. člena ZJN-3).

Vlagatelji v zahtevkih za revizijo zatrjujejo več kršitev, ki naj bi jih storil naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je najprej presojala navedbe prvega, drugega in tretjega vlagatelja, da izbrani ponudnik do poteka roka za oddajo ponudb v ponudbeno dokumentacijo ni predložil celotnega ponudbenega predračuna v tiskani obliki in da je izbrani ponudnik z naknadno (po poteku roka za oddajo ponudb) predložitvijo manjkajočega dela ponudbenega predračuna v tiskani obliki nedopustno dopolnil oziroma spremenil ponudbo.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pripravil dokument »Razpisna dokumentacija št. MAP2016/0195 za Izvedbo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za Tehnološko središče ELES, Beričevo 1. faza« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), v katerem je zahteval (točka 7), da ponudniki predložijo ponudbo v dveh izvodih (pri čemer en izvod označijo kot original) ter v skeniranem izvodu v pdf. formatu (končna oblika originalne ponudbe z vsemi parafami in podpisi na CD-ju). Naročnik je nadalje zahteval (točka 4.2. razpisne dokumentacije), da ponudniki predložijo izpolnjen obrazec »Ponudba«, v katerega vpišejo ponudbeno ceno (brez DDV), ki v obravnavanem primeru predstavlja tudi merilo za oddajo javnega naročila (glej točko 14 razpisne dokumentacije). V zvezi s ponudbenim predračunom je naročnik v 5 alineji točke 3.3. razpisne dokumentacije zapisal:
»Ponudnik mora v ponudbi predložiti ponudbeni predračun v pisni obliki, ki mora biti podpisan in žigosan na vsaki strani s strani ponudnika, ter v elektronski verziji v xls. formatu. Naročnik podaja specifikacijo v elektronski obliki, ponudnik vnaša le ceno na enoto, prepovedano je spreminjanje vsebine ostalih polj. Kolikor naročnik ugotovi, da je ponudnik spreminjal zaklenjena polja bo ponudnika izločil iz nadaljnje obravnava. Ponudbeni predračun sestavljajo popisi del s količinami, ki morajo biti v pisni obliki in podpisani ter žigosani s strani ponudnika. Cena na enoto je na dve decimalni mesti. Izpolnjene morajo biti vse postavke, v kolikor katera postavka ne bo izpolnjena, se bo upoštevalo, da je vrednost postavke 0,00 EUR in je izvajalec dolžan postavko izvesti v celoti brezplačno. V primeru ugotovitve, da je ponudnik sam spreminjal popise, bo izločen iz nadaljnje obravnave«.

V zvezi s ponudbeno ceno je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 13) zapisal:
»Ponudbene cene v ponudbi morajo biti izražene v EUR in fiksne do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti. Ponudbena cena mora biti specificirana po elementih, ki jih predvideva priloženi osnutek ponudbenega predračuna. Iz specifikacije morajo biti razvidne vse postavke, ki jih cena zajema«.

Naročnik je nadalje v razpisni dokumentaciji pripravil osnutek (bodoče) pogodbe (o izvedbi predmetnega naročila), katerega so ponudniki morali, izpolnjenega z manjkajočimi podatki (naziv ponudnika, pogodbena vrednost…), predložiti v ponudbeno dokumentacijo (točka 4.7. razpisne dokumentacije). V izpostavljenem osnutku pogodbe je naročnik določil, da je pogodbena cena fiksna do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti (3. člen) in da se bo obračun vršil po dejanskih količinah in fiksnih pogodbenih cenah na enoto (4. člen).

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval izpolnitev ponudbenega predračuna, ki ga je v elektronski obliki vnaprej pripravil naročnik. Ponudbeni predračun, ki je del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je razdeljen na več sklopov del in znotraj njih na posamezne postavke, pri čemer je za vsako postavko določena enota ter količina. Dolžnost ponudnikov je bila, da v ponudbeni predračun vnesejo cene na enoto za posamezne postavke, ki so morale biti zaokrožene na dve decimalki. Del ponudbenega predračuna je tudi rekapitulacija, v kateri se je samodejno (glede na vpisane cene na enoto in količine) izračunavala vrednost za posamezne sklope del (npr. gradbena in obrtniška dela, zunanja in prometna ureditev…), skupna vrednost vseh del (tj. postavka »dela skupaj brez DDV«), vrednost nepredvidenih del, ponudbena vrednost brez DDV (tj. postavka »skupaj, brez DDV«), vrednost DDV in ponudbena vrednost z DDV (tj. postavka »skupaj z DDV«).

Iz predstavljenih določb razpisne dokumentacije nadalje izhaja jasna naročnikova zahteva, da ponudniki predložijo izpolnjen ponudbeni predračun v elektronski obliki in ponudbeni predračun v tiskani obliki, slednjega so bili ponudniki dolžni (v nasprotju z elektronsko obliko ponudbenega predračuna) podpisati in žigosati. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, da morata biti tiskana in elektronska oblika ponudbenega predračuna identični. Vendar gre ob upoštevanju, da naročnik v razpisni dokumentaciji tudi ni določil, katero obliko (tiskano ali elektronsko obliko) ponudbenega predračuna bo upošteval v primeru odstopanj med ponudbenim predračunom v pisni obliki in ponudbenim predračunom v elektronski obliki, ugotoviti, da so bili ponudniki dolžni v ponudbeno dokumentacijo predložiti identična ponudbena predračuna. To pomeni, da so morale biti (vse) cene na enoto v pisni obliki ponudbenega predračuna identične cenam na enoto v elektronski obliki ponudbenega predračuna (in obratno), posledično pa je morala biti ponudbena vrednost brez DDV (ki predstavlja merilo za oddajo naročila) navedena v rekapitulaciji v ponudbenem predračunu v tiskani obliki, identična ponudbeni vrednosti brez DDV, navedeni v rekapitulaciji v ponudbenem predračunu v elektronski obliki. V nasprotnem primeru bi se namreč (ob upoštevanju, da naročnik ni določil, katero oblika ponudbenega predračuna bo upošteval v primeru odstopanj) postavilo vprašanje, katera oblika ponudbenega predračuna predstavlja pravo pogodbeno voljo ponudnika glede ponudbene cene kot bistvenega elementa bodoče pogodbe, saj iz ponudbene dokumentacije ne bi bilo mogoče nedvoumno razbrati, kakšne so cene na enoto (ali tiste, navedene v tiskani obliki ponudbenega predračuna, ali tiste, navedene v elektronski obliki ponudbenega predračuna) in kakšna je ponudbena vrednost ponudbe (ali tista, navedena v rekapitulaciji v tiskani obliki ponudbenega predračuna, ali tista, navedena v rekapitulaciji v elektronski obliki ponudbenega predračuna).

Ponudniki so bili dolžni sestaviti ponudbo z dolžno skrbnostjo in poskrbeti, da so v ponudbeni dokumentaciji vsi zahtevani dokumenti, ki jih naročnik potrebuje za pregledovanje in ocenjevanje ponudb. Tudi izbranemu ponudniku je bilo na podlagi citiranih določil razpisne dokumentacije nedvomno jasno, da je dolžan že do poteka roka za predložitev ponudb predložiti podpisan in žigosan ponudbeni predračun v pisni obliki, in sicer v celoti, ter identičen ponudbeni predračun v elektronski obliki. Pri tem gre dodati, da je ponudbeni predračun eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj je na njegovi podlagi oblikovana ponudbena cena kot merilo za oddajo naročila, cena pa je kasneje tudi bistvena sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ob tem ni pomembna le končna ponudbena cena, temveč so pomembne tudi posamezne postavke in cene na enoto. Zato se od ponudnikov v tem delu pričakuje še posebna skrbnost pri pripravi ponudb. Navedenega ne morejo spremeniti navedbe izbranega ponudnika o obsežnosti predmetnega ponudbenega predračuna (po navedbah izbranega ponudnika le-ta obsega 826 strani in 9.021 vrstic), saj so ponudniki dolžni ravnati s potrebno skrbnostjo tudi v primeru zahtevnih gradbenih naročil in obsežnih ponudbenih predračunov.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je ta v ponudbo (med drugim) predložil obrazec »Ponudba«, ponudbeni predračun v tiskani obliki in CD, na katerem se nahaja predložena tiskana oblika ponudbene dokumentacije v pdf. formatu ter ponudbeni predračun v elektronski obliki (datoteka »040816TK 2011-01-02_TSEB-SPR_F1_PZI_ZDRUZENI POPIS BREZ CEN_ZAKLENJEN_V2.0«).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je med vlagatelji in naročnikom nesporno, da izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo ni predložil dela ponudbenega predračuna v tiskani obliki, in sicer od postavke 3.4.2.1 do postavke 3.4.7.2., ki se nanašajo na zahtevana betonska in armiranobetosnka dela, zidarska dela, tesarska dela, montažna dela, razna dela ter električna dela in avtomatiko delovanja v zvezi z rastlinsko čistilno napravo. Navedenemu pritrjuje tudi izbrani ponudnik, ko navaja, »da se je izbranemu ponudniku pripetila nezgoda pri vezavi tiskane ponudbe. Pomotoma je namreč izostalo 11 listov ponudbenega predračuna, ki so vezani na postavke 3.4.2 do 3.4.7.«. Manjkajoči del ponudbenega predračuna predstavlja 7 strani (in ne 11 strani, kot to zatrjujejo izbrani ponudnik in vlagatelji) ponudbenega predračuna. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da izpostavljeni del ponudbenega predračuna tudi ni razviden iz pdf. formata ponudbe izbranega ponudnika. Med strankami nadalje ni sporno, da ponudbeni predračun izbranega ponudnika v elektronski obliki vsebuje izpolnjene postavke 3.4.2.1 do postavke 3.4.7.2. oziroma da je izbrani ponudnik v elektronski obliki ponudbenega predračuna za izpostavljene postavke vpisal cene na enoto.

Na podlagi predstavljenega dejanskega stanja gre ugotoviti, da izbrani ponudnik ni sledil zahtevam naročnika in v ponudbeno dokumentacijo do poteka roka za oddajo ponudb ni predložil podpisanega in žigosanega s strani izbranega ponudnika (celotnega) ponudbenega predračuna v tiskani obliki, kot je to zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji (peta alineja točke 3.3. razpisne dokumentacije). Ker gre za napako v ponudbi izbranega ponudnika ter neupoštevanje naročnikovih zahtev, da predložijo ponudbeni predračun v tiskani obliki in v elektronski obliki, je v nadaljevanju potrebno presoditi še med strankami sporno vprašanje, in sicer, ali je ugotovljena napaka v ponudbi izbranega ponudnika takšne narave, da jo je mogoče v obravnavanem primeru odpraviti, oziroma, ali je bil naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upravičen upoštevati naknadno predložen manjkajoči del ponudbenega predračuna v tiskani obliki.

Iz spisovne dokumentacije namreč izhaja, da je naročnik z dopisom z dne 10.8.2016 obvestil izbranega ponudnika o manjkajočih listih ponudbenega predračuna v tiskani obliki ter ga pozval na dopolnitev ponudbe »s predložitvijo podpisanih in žigosanih manjkajočih listov skladno s peto alinejo točke 3.3. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«. Izbrani ponudnik je v zahtevanem roku predložil podpisan, žigosan in izpolnjen ponudben predračun v tiskani obliki v delu, ki se nanaša na postavke od 3.4.2.1 do postavke 3.4.7.2. Pritrditi gre navedbam naročnika, da so cene na enoto izpostavljenih postavk v naknadno predloženem (manjkajočem) delu ponudbenega predračuna v tiskani obliki identične cenam na enoto za izpostavljene postavke v elektronski obliki ponudbenega predračuna, katerega je izbrani ponudnik predložil v ponudbo do poteka roka za oddajo ponudb.

Pritrditi gre navedbam izbranega ponudnika, da naročnik v peti alineji točke 3.3. razpisne dokumentacije (ali na katerem drugem mestu) ni določil, da bo »v primeru, če tiskana verzija ne bo vsebovala določenih delov ponudbenega predračuna, pri čemer bodo ti sestavni del elektronske verzije, takšno ponudbo brez poziva izločil iz nadaljnjega ocenjevanja«. Vendar zgolj dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni predvidel posledice v primeru ugotovljene napake v ponudbi izbranega ponudnika, še ne more pripeljati do zaključka, da lahko izbrani ponudnik ugotovljeno pomanjkljivost ponudbe odpravi, pač pa je potrebno (še) presoditi, ali je bila odprava ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika skladna z določbami ZJN-3.

Pritrditi gre tudi navedbam izbranega ponudnika da »ZJN-3 dopušča naknadno predložitev manjkajočih dokumentov, odpravo očitne napake in dopušča popravo ponudbe iz tega naslova«, saj ZJN-3 v določenih primerih dopušča dopolnjevanje, spreminjanje in pojasnjevanje ponudb. Skladno s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

Skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Izbrani ponudnik zatrjuje, da je ugotovljena napaka v njegovi ponudbi posledica napake pri tiskanju, naročnik pa navaja, da ugotovljena napaka predstavlja formalno pomanjkljivost ponudbe, saj gre za očiten izpad listin iz ponudbenega predračuna v tiskani obliki. Oba zatrjujeta, da je mogoče vsebino manjkajočega ponudbenega predračuna v tiskani obliki (torej cene na enoto za postavke 3.4.2.1 do postavke 3.4.7.2.) ugotoviti na podlagi elektronske oblike ponudbenega predračuna, ki vsebuje vse podatke (torej vse cene na enoto za sporne postavke), zato je mogoče objektivno preveriti, da so manjkajoči dokumenti oziroma podatki (torej cene na enoto za sporne postavke) obstajali že pred potekom roka za oddajo ponudb.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da če bi sledili stališču izbranega ponudnika in naročnika, da gre v obravnavanem primeru za očitno napako in da je mogoče na podlagi ponudbenega predračuna v elektronski obliki objektivno preveriti, kakšne ponudbene cene na enoto za postavke od 3.4.2.1 do postavke 3.4.7.2. je izbrani ponudnik ponudil pred potekom roka za oddajo ponudb, bi to v obravnavanem primeru pomenilo, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb upošteval ponudbeni predračun v elektronski obliki in ne ponudbenega predračuna v tiskani obliki, čeprav naročnik v razpisni dokumentaciji navedenega ni predvidel za primer odstopanja med ponudbenim predračunom v tiskani odliki in ponudbenim predračunom v elektronski obliki. Poleg tega, kot je to razvidno iz odstopljene dokumentacije, naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ni upošteval ponudbenega predračuna v elektronski obliki v celoti, saj ni upošteval rekapitulacije v elektronski obliki ponudbenega predračuna, pač pa je upošteval rekapitulacijo v tiskani obliki ponudbenega predračuna.

V nasprotju z navedbami naročnika gre namreč ugotoviti, da rekapitulacija v tiskani obliki ponudbenega predračuna ni povsem identična z rekapitulacijo, ki je del ponudbenega predračuna v elektronski obliki. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz rekapitulacije, ki je nahaja v elektronski obliki ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, izhaja, da znaša ponudbena vrednost brez DDV (tj. postavka »skupaj, brez DDV«) 9.306.023,08 EUR, da DDV znaša 2.047.325,08 EUR in da ponudbena vrednost z DDV (tj. postavka »skupaj z DDV«) znaša 11.353.348,16 EUR. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da so v rekapitulaciji, ki se nahaja v pisni obliki ponudbenega predračuna izbranega ponudnika navedene identične vrednosti predstavljenih postavk. Poleg tega je v rekapitulaciji v pisni obliki ponudbenega predračuna ročno dopisano:
»komercialni popust – 5%
– 465.301,15
skupaj neto 8.840.721,93
1.944.958,82
z DDV: 10.785.680,75«.
Izbrani ponudnik je kot ponudbeno ceno (brez DDV) v obrazcu »Ponudba« navedel vrednost 8.840.721,93 EUR, medtem ko izbrani ponudnik v osnutkih pogodbe (izbrani ponudnik je namreč predložil dva osnutka pogodbe, pri čemer je vsak osnutek podpisan s strani enega izmed skupnih ponudnikov) pogodbene cene ni vpisal.

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da iz rekapitulacij v tiskani obliki in elektronski obliki izhajata različni ponudbeni vrednosti (brez DDV in z DDV). Izbrani ponudnik je v rekapitulaciji v tiskani obliki ponudbenega predračuna na izračunano ponudbeno vrednost brez DDV (tj. postavko »skupaj, brez DDV«), kot je razvidna iz rekapitulacije v elektronski in tiskani obliki ponudbenega predračuna, ponudil in obračunal popust v višini 5%, ki iz rekapitulacije v elektronski obliki ponudbenega predračuna ne izhaja. Ponudbeno vrednost (brez DDV), kot izhaja iz rekapitulacije v tiskani obliki ponudbenega predračuna (in iz obrazca »Ponudba«), torej z upoštevanjem popusta, je naročnik tudi upošteval pri razvrščanju ponudb v okviru merila za oddajo naročila. Na tem mestu Državna revizijska komisija v zvezi s ponujenim popustom še dodaja, da razlaga naročnika, da bo izvajalec obračunaval situacije po pogodbenih cenah na enoto in nato račun zmanjšal za ponujeni popust, iz osnutka pogodbe ne izhaja, saj je iz njega razvidno, da bo izvajalec opravljeno delo obračunal z izstavitvijo računa oz. situacije, pri čemer bo dolžan upoštevati določilo o načinu obračunavanja del, in sicer bo obračunal dela »po dejanskih količinah in fiksnih pogodbenih cenah na enoto«.

Naročnik je torej pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika v enem delu upošteval ponudbeni predračun v elektronski obliki, in sicer v delu od postavke 3.4.2.1 do postavke 3.4.7.2., in ne ponudbenega predračuna v tiskani obliki (čeprav je v razpisni dokumentaciji izrecno navedel »Ponudnik mora v ponudbi predložiti ponudbeni v pisni obliki, ki mora biti podpisan in žigosan na vsaki strani s strani ponudnika« in »Ponudbeni predračun sestavljajo popisi del s količinami, ki morajo biti v pisni obliki in podpisani ter žigosani s strani ponudnika«), v drugem delu, in sicer v delu rekapitulacije in posledično ponudbene vrednosti (brez DDV), ki predstavlja merilo za oddajo naročila, pa je naročnik upošteval ponudbeni predračun v tiskani obliki in ne ponudbenega predračuna v elektronski obliki. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteval ponudbeni predračun, ki do poteka roka za oddajo ponudb v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ni bil predložen, ampak ga je bilo potrebno sestaviti šele po poteku roka za oddajo ponudb deloma iz podatkov, ki se nahajajo v pisni obliki ponudbenega predračuna, in deloma iz podatkov, ki se nahajajo v elektronski obliki ponudbenega predračuna.

Z izpostavljenim ravnanjem pa je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da je šele po poteku roka za oddajo ponudb sestavil in predložil ponudbeni predračun, oziroma da je šele po poteku roka za oddajo ponudb opredelil, kateri podatki v pravočasno predloženih ponudbenih predračunih so relevantni in jih naj naročnik upošteva pri presoji in ocenjevanju njegove ponudbe, čeprav je bila dolžnost izbranega ponudnika, tako kot vseh ostalih ponudnikov, da naročniku že do poteka roka za oddajo ponudb predloži ponudbeni predračun v tiskani obliki, ki bo identičen ponudbenemu predračunu v elektronski verziji. Državna revizijska komisija zato navedbam naročnika, da je izbrani ponudnik z dopolnitvijo manjkajočega dela ponudbenega predračuna v tiskani obliki le odpravil manjšo pomanjkljivost v ponudbi, ni mogla slediti. V kolikor bi se izbranemu ponudniku v obravnavanem primeru dovolilo, da šele po poteku roka za oddajo ponudbe predloži manjkajoči del ponudbenega predračuna v tiskani obliki, bi to (vsaj) zaradi različno izpolnjene rekapitulacije v tiskani in elektronski obliki ponudbenega predračuna pomenilo, da bi izbrani ponudnik šele po poteku roka za oddajo ponudb predložil popoln ponudbeni predračun, ki pa mora biti glede na naravo stvari predložen v ponudbo že do poteka roka za oddajo ponudb. Z izpostavljenim ravnanjem bi izbrani ponudnik dopolnjeval svojo ponudbo v delu, ki se nanaša na ponudbeno vrednost in posledično tudi tisti element ponudbe, ki vpliva ali bi lahko vplival na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja, kar je v nasprotju z šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. Pri tem tudi ne gre spregledati, da se ponudba izbranega ponudnika, upoštevajoč ponudbeno vrednost brez DDV, navedeno v rekapitulaciji v elektronski obliki ponudbenega predračuna, glede na merilo za oddajo naročila ne bi uvrstila na prvo mesto.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni imel podlage v ZJN-3 in določbah lastne razpisne dokumentacije, da je izbranega ponudnika najprej pozval na predložitev manjkajočega dela ponudbenega predračuna, in da je nato na podlagi naknadno predloženega manjkajočega dela ponudbenega predračuna njegovo ponudbo ocenil za dopustno, saj bi moral ponudbo izbranega ponudnika zaradi napak v ponudbenem predračunu in neizpolnjevanja zahteve pete alineje točke 3.3. razpisne dokumentacije izključiti iz postopka. S tem, ko je naročnik predmetno javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, namesto da bi njegovo ponudbo izključil, je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3. Ker je potrebno zahtevkom za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja ugoditi že iz izpostavljenega razloga, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb (v zvezi z drugimi domnevnimi nepravilnostmi v ponudbi izbranega ponudnika in v zvezi z naročnikovo kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika), saj njihova vsebinska presoja ne bi več vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevkom za revizijo prvega, drugega in tretjega vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila »Izvedba gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za Tehnološko središče ELES, Beričevo 1. faza«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« z dne 29.8.2016.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora dati Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ravnati skladno z ZJN-3 in izbrati ponudbo, ki je dopustna. Ponudbe, v kateri niso izpolnjene vse zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije in ki vsebuje napake v ponudbenem predračunu, ki jih ni mogoče odpraviti, ni mogoče označiti za dopustno, naročnik pa jo mora izključiti iz postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV,
– izdatke v pavšalnem znesku (prvi vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po 11. členu OT v višini 22,40 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe prvega vlagatelja v izpostavljeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT.

Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 26.702,34 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Tudi drugi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja utemeljen, je drugi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z OT, kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 783,97 EUR (1.400 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT ter višine točk, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil drugi vlagatelj, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV,
– izdatke v pavšalnem znesku (drugi vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po 11. členu OT po 11. členu OT v višini 13,44 EUR (24 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za sestanek s stranko po tar. št. 39/1 OT ter stroškov odvetniških storitev za pregled listin in dokumentacije po tar. št. 39/2 OT v nobeni fazi postopka pravnega varstva. Priprava zahtevka za revizijo ni mogoča brez predhodnega sestanka s stranko in pregleda dokumentacije, zato izpostavljenih stroškov ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39 OT). Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju nadalje ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe prvega vlagatelja v izpostavljeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 25.797,41 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Ker drugi vlagatelj v postopku pravnega varstva ni zahteval odločitve v zvezi z začetkom teka zakonskih zamudnih obresti v primeru naročnikovega nepravočasnega povračila stroškov, Državna revizijska komisija o navedenem ni odločala. Višjo stroškovno zahtevo drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Tudi tretji vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je tretji vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je tretjemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z OT, kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:
– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV,
– izdatke v pavšalnem znesku (tretji vlagatelj izdatkov v dejanski višini ni specificiral niti izkazal) po 11. členu OT v višini 22,40 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija tretjemu vlagatelju ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj za njihovo priznanje ni podlage v OT.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku, in ne 15-dnevni rok od »pravnomočnosti odločitve«, kot je to zahteval tretji vlagatelj. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da dolžnik dolguje zakonske zamudne obresti, če ne izpolni denarne obveznosti v roku, določenim za izpolnitev obveznosti (378. člen v povezavi z 299. členom Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.), začnejo zakonske zamudne obresti (v primeru naročnikovega nepravočasnega povračila stroškov) teči naslednji dan po poteka roka za prostovoljno povrnitev stroškov, in ne »šestnajsti dan po pravnomočnosti odločitve dalje«, kot je to zahteval tretji vlagatelj.

Državna revizijska komisija je tako tretjemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 26.702,34 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo tretjega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 7.11.2016

Predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti:
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji, d.o.o., Brdnikova 44, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška pisarna Vesna Sodja, d.o.o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Trgograd, d.o.o., Litija, Breg pri Litiji 56, 1270 Litija,
- Elcom, d.o.o., Litijska cesta 70, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran