Na vsebino
EN

018-205/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-205/2016-6
Datum sprejema: 7. 11. 2016

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) po članici mag. Mateji Škabar v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »nakup plenic« in v zvezi s pritožbo, ki jo je vložil vlagatelj Sanolabor, d. d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Blaž Vrečko, odvetnik v Ljubljani, zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 7. 11. 2016


odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep št. 4301-2/2016/81 z dne 18. 10. 2016.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

3. Odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, se pridrži do odločitve o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev:

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava 1. 6. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002033/2016-B01, in 1. 6. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 104-185277) vložil zahtevek za revizijo z dne 17. 10. 2016 in zaradi očitanih kršitev Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, podredno pa je predlagal, da naročnik na portalu javnih naročil odgovori na vsa vprašanja in pripravi čistopis dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je s sklepom št. 4301-2/2016/81 z dne 18. 10. 2016 zahtevek za revizijo zavrgel, kar je utemeljil s tem, da ni pravočasen, saj ga vlagatelj ni vložil »znotraj roka osmih delovnih dni, štetega od zadnje objave, odgovora ali pojasnila na portalu javnih naročil odgovora oz. pojasnila ter pred rokom za predložitev ponudb, in to kljub temu, da se v zahtevku vlagatelj sklicuje na 4. odstavek 25. člena ZPVPJN«.

Vlagatelj je vložil pritožbo z dne 25. 10. 2016 in predlagal razveljavitev sklepa št. 4301-2/2016/81 z dne 18. 10. 2016, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je zahtevek za revizijo vložil pravočasno pred potekom roka za predložitev ponudb, sicer pa naročnik na portalu javnih naročil niti ni odgovoril na vsa vprašanja.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4301-2/2016/87 z dne 27. 10. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb naročnika in vlagatelja je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti skladno z drugim odstavkom 26. člena ZPVPJN izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, in sicer je to odvisno od tega, ali je bil vložen pravočasno (prva alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN (druga alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN) in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen in hkrati ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN v primeru pomanjkljivosti v zvezi s pogojem iz druge alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, potem naročnik zahtevek za revizijo zavrže s sklepom (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN), vlagatelj pa lahko zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo vloži pritožbo (peti odstavek 26. člena ZPVPJN). Naročnik je v sklepu št. 4301-2/2016/81 z dne 18. 10. 2016 navedel, da za sprejem zahtevka za revizijo v obravnavo ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, zato ga je, sklicujoč se na tretji odstavek 26. člena ZPVPJN, zavrgel, čemur pa vlagatelj nasprotuje.

Vlagatelj je zoper naročnikova ravnanja pri oddaji javnega naročila blaga (točka II.1.3 objav; 4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki ga je naročnik razdelil na sklope (točka II.1.6 objav; 2. točka Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe, str. 4) in ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav; 40. člen ZJN-3) z namenom sklenitve okvirnega sporazuma (točka IV.1.3 objave na portalu javnih naročil; tretji odstavek 3. točke Navodil gospodarskim subjektom za pripravo ponudbe, str. 4), 17. 10. 2016 ob 14.04 (razvidno iz podatkov na ovojnici in potrdila o prejemu zahtevka za revizijo) osebno pred naročnikom vložil zahtevek za revizijo, s katerim je očital kršitve iz razpisne faze postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je večkrat prestavil rok za predložitev ponudb, pri čemer nazadnje na 18. 10. 2016 do 10. ure (objava 22. 9. 2016 na portalu javnih naročil pod št. objave JN002033/2016-K04, in 23. 9. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 184-329729).

Naročnik je na portalu javnih naročil odgovoril tudi na posamezna vprašanja in pobude, pri čemer so za prvi zabeleženi odgovor navedeni podatki 9. 6. 2016, 13.33, za zadnji zabeleženi odgovor pa podatki 5. 7. 2016, 15.40. Vsi ti odgovori so postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo na enega izmed načinov, ki jih določa prva poved iz prvega odstavka 24. člena ZPVPJN, in sicer 17. 10. 2016, kar je datum še pred nastopom 18. 10. 2016, ko je potekel rok za predložitev ponudb, kot ga je naročnik določil v objavi 22. 9. 2016 na portalu javnih naročil pod št. objave JN002033/2016-K04, in 23. 9. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 184-329729. Zato četrti odstavek 25. člena ZPVPJN, na katerega se je sicer skliceval vlagatelj v zahtevku za revizijo, ni relevanten za obravnavo zahtevka za revizijo, saj se ta določba ZPVPJN nanaša na položaj po poteku roka za predložitev ponudb. Za reševanje zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil še pred potekom roka za predložitev ponudb, je zato relevanten zgolj prvi odstavek 25. člena ZPVPJN, ki v delu, ki je relevanten za reševanje zadeve, določa, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na »vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo«, vloži v osmih delovnih dneh od dneva objave obvestila o javnem naročilu [prva alinea prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (v povezavi s 56. členom ZJN-3)] oziroma v osmih delovnih dneh od dneva obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu [druga alinea prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (v povezavi s prvo alineo prvega odstavka 60. člena ZJN-3)].

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo več kot osem delovnih dni po datumu objave obvestila o javnem naročilu (objava 1. 6. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002033/2016-B01, in 1. 6. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 104-185277), po datumu objave zadnjega obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (objava 22. 9. 2016 na portalu javnih naročil pod št. objave JN002033/2016-K04, in 23. 9. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 184-329729), pa tudi datumu objave zadnjega odgovora na portalu javnih naročil (5. 7. 2016 ob 15.40). Vendar Državna revizijska komisija kljub temu ni mogla že zaključiti, da ga je vlagatelj vložil prepozno.

Čeprav je zadnjo poved iz petega odstavka na str. 2 sklepa št. 4301-2/2016/81 z dne 18. 10. 2016, v kateri je naročnik navedel, da »zadnji odgovor na vprašanje na portalu javnih naročil za predmetno naročilo je namreč bil objavljen dne 5. 7. 2016, kar pomeni, da je naročnik do navedenega datuma odgovoril na vsa vprašanja potencialnih ponudnikov, postavljena na portalu javnih naročil za predmetno naročilo«, mogoče razumeti, da se je naročnik postavil na stališče, da na portalu javnih naročil ni prejel drugih vprašanj poleg tistih, za katera so na njem objavljeni odgovori, pa vlagatelj zatrjuje in dokazuje dejansko stanje drugače. Vlagatelj je k pritožbi, prej pa že k zahtevku za revizijo, predložil prvo stran (»Stran 1 od 3«) dokazila »Potrdilo o oddaji vprašanja na PJN« z oznako f21361953660556816800467939814886208, da je 15. 6. 2016 ob 13.37 na portal javnih naročil za to javno naročilo oddal vsaj tri vprašanja (vprašanja št. 9, 10 in 11), in dokazilo »Potrdilo o oddaji vprašanja na PJN« z oznako f16740510106934415384211504629649328, da je 16. 6. 2016 ob 7.28 na portal javnih naročil za to javno naročilo oddal tri vprašanja (vprašanja št. 1, 2 in 3). Vlagatelj je navedel, da naročnik ni odgovoril na vprašanja št. 1, 2 in 11. Da je naročnik prejel vprašanja št. 1, 2 in 11, ne pa le vprašanj št. 3, 9 in 10, je mogoče sklepati na podlagi tega, da je besedilo slednjih treh vprašanj na portalu javnih naročil zapisano, pri čemer je navedeno le enkrat. Sicer pa bi naročnik lahko dokazoval, da vprašanj št. 1, 2 in 11 ni prejel, če bi predložil seznam vprašanj, ki jih je prejel, vendar pa tega ni storil. Državna revizijska komisija je zato ob upoštevanju navedb naročnika in vlagatelja ter zbranih dokazov kot prepričljivejše štela, da se je naročnik v razpisni fazi seznanil tudi z vprašanji št. 1, 2 in 11.

Državna revizijska komisija po vpogledu v podatke na portalu javnih naročil ni uspela najti teksta vsaj enega izmed vprašanj št. 1, 2 in 11, zato se vlagatelj na portalu javnih naročil ni mogel seznaniti z naročnikovim stališčem o vsaj enemu izmed vprašanj št. 1, 2 ali 11. Kar bi pomenilo, da je 17. 10. 2016, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, rok za vložitev zahtevka za revizijo po prvi alinei prvega odstavka 25. člena ZPVPJN sicer potekel, saj je objava, kot jo opredeljuje prva alinea prvega odstavka 25. člena ZPVPJN (gl. 56. člen ZJN-3), le enkratna in vezana na začetno fazo postopka javnega naročanja. Ni pa tega mogoče priznati tudi za rok po drugi alinei prvega odstavka 25. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija je v svoji praksi že večkrat odločila (npr. zadevi št. 018-228/2015 in 018-189/2016), da so tudi pojasnila, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil kot odgovore na vprašanja gospodarskih subjektov (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), po vsebini in namenu enakovredna podatkom iz objave obvestila iz prve alinee prvega odstavka 60. člena ZJN-3. Celota teh podatkov ne glede na obliko, v kateri jih naročnik izrazi, so namreč del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zaradi opustitve odgovora na vsaj enega izmed vprašanj, ki jih je navedel vlagatelj (tj. št. 1, 2 ali 11), je treba šteti, da rok, kot ga določa druga alinea prvega odstavka 25. člena ZPVPJN, 17. 10. 2016, ko je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, še ni potekel. Vsebinsko enako je mogoče razbrati tudi iz sklepa št. 4301-2/2016/81 z dne 18. 10. 2016 (str. 2, četrti odstavek), saj je naročnik navedel, da »iz prakse izhaja, da lahko rok iz prvega odstavka 25. člena ZPVPJN prične teči šele z dnem, ko je razpisna dokumentacija dostopna v celoti, kar pomeni, da je treba kot del razpisne dokumentacije upoštevati vse morebitne spremembe in dopolnitve oziroma vsa podana dodatna pojasnila ponudnikom in odgovore na njihova vprašanja«.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik nepravilno uporabil tretji odstavek 26. člena ZPVPJN, ko je zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi razloga, ki ga je navedel v sklepu št. 4301-2/2016/81 z dne 18. 10. 2016, zato je pritožbi skladno s prvim odstavkom 55. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila izpodbijani sklep.

Naročnik mora o zahtevku za revizijo, če ugotovi, da so izpolnjene procesne predpostavke, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN (drugi odstavek 55. člena ZPVPJN).

S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

Državna revizijska komisija je odločitev o stroških, ki jih je priglasil vlagatelj, pridržala do odločitve o zahtevku za revizijo (tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 7. 11. 2016

mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
- Sanolabor, d. d., Leskoškova cesta 4, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran