018-208/2016 Ortopedska bolnišnica Valdoltra

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in mag. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »dobava in vzdrževanje MR opreme in CT opreme«, ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel ponudnik SIEMENS Healthcare d.o.o., Letališka cesta 29C, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Podjed o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana, na podlagi predloga za izdajo sklepa po prvem odstavku 20. člena ZPVPJN, ki ga je vložil naročnik Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, Ankaran (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 10. 2016

odločila:

Predlog za izdajo sklepa, da se kljub vloženemu zahtevku za revizijo za sklop 2: MR oprema dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila za sklop 1: CT oprema, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 9. 6. 2016 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod št. objave JN002438/2016, dne 10. 6. 2016 pa še v Uradnem listu EU, in sicer pod št. objave 2016/S 111-196894. Dne 4. 10. 2016 je naročnik izdal Odločitev o oddaji naročila (v nadaljevanju: Odločitev o oddaji naročila), iz katere je razvidno, da je za združeno ponudbo za sklop 1: CT oprema in sklop 2: MR oprema, kot najugodnejšega ponudnika izbral družbo Gorenje GTI, d.o.o., Partizanska cesta 12, Velenje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj z vlogo z dne 14. 10. 2016 vložil zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na oddajo naročila za sklop 2: MR oprema. Vlagatelj je navedel, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev naročnika, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar bi morala biti ob pravilni uporabi 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) izključena, kot tudi, da njegova (združena) ponudba ni bila obravnavana in ocenjena enakovredno kot ponudba izbranega ponudnika, zaradi česar je bilo kršeno načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).
Naročnik je z vlogo z dne 20. 10. 2016 Državni revizijski komisiji predlagal, da izda sklep, da se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila za sklop 1: CT oprema (v nadaljevanju. Predlog za sklenitev pogodbe). Naročnik je navedel, da:
- je kot ekonomsko najugodnejšo ponudbo za sklop 1: CT oprema in za sklop 2: MR oprema izbral združeno ponudbo izbranega ponudnika, ker je ta dosegla najvišje število točk, pri čemer je bilo število točk najugodnejše združene ponudbe enako seštevku točk najugodnejših posamičnih ponudb v obeh sklopih;
- glede na to da je izbral združeno ponudbo, je v dvomih, ali sme oddati javno naročilo za sklop l: CT oprema, čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo temu ne nasprotuje, saj ga je vložil zgolj v delu, ki se nanaša na sklop 2: MR oprema;
- je zanj pomembno da se čim prej dobavi nov CT aparat, ki je nujno potreben za diagnostiko bolezenskih stanj, saj je obstoječi CT aparat zastarel in več ne omogoča zanesljive in kvalitetne diagnostike, v primeru izpada njegovega delovanja pa urgentna oskrba pacientov s prevozom v drugo bolnišnico ni primerna, ker bi bilo s tem ogroženo zdravje in življenje pacientov;
- meni, da je oddaja javnega naročila v sklopu 1: CT oprema nesporna, ker niti vlagatelj ni zahteval pravnega varstva glede oddaje naročila v tem sklopu, zato izvedba tega dela javnega naročila, (za sklop 1: CT oprema) ne bo vplivala na učinkovitost pravnega varstva vlagatelja glede sklopa 2: MR oprema;
- glede na postavljena merila iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, upoštevaje pa tudi prejete ponudbe, v sklopu 1: CT oprema ne more biti izbran kdo drug kot že izbrani ponudnik, prav tako pa ne more biti izbrana združena ponudba, saj nobena dopustna ponudba ni vsebovala popusta na združeno ponudbo, v primeru ugoditve zahtevku za revizijo pa vlagatelj zaradi sklenitve pogodbe v sklopu 1: CT oprema ne bi bil oškodovan.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve ni prejela vlagateljevega mnenja o naročnikovem predlogu (drugi odstavek 20. člena).

Po preučitvi naročnikovih navedb je Državna revizijska komisija o naročnikovem predlogu odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je javno naročilo razdeljeno na dva sklopa (točka 1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v nadaljevanju: Navodila), pri čemer »CT oprema« predstavlja sklop 1, »MR oprema« pa sklop 2. Ponudniki so lahko oddali posamično ponudbo za vsak sklop posebej, v primeru oddaje (obeh) posamičnih ponudb pa so lahko oddali tudi združeno ponudbo za oba sklopa skupaj, ki v primeru oddaje naročila obeh sklopov istemu ponudniku predvideva dodaten popust (točka 12. Navodil). Naročnik je kot merilo za izbiro najugodnejše posamične ponudbe določil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, določil pa je tudi, da bo seštel točke dveh najugodnejših posamičnih ponudb (»SKLOP 1 in SKLOP 2 ločeno«) in jih primerjal s številom točk najugodnejše združene ponudbe (»SKLOP 1 in SKLOP 2 enega ponudnika«). V kolikor bo število točk najugodnejše združene ponudbe enako ali večje od seštevka točk najugodnejših posamičnih ponudb za »SKLOP 1 in SKLOP2«, bo za naročnika ekonomsko najugodnejša združena ponudba, v nasprotnem primeru pa bosta ekonomsko najugodnejši ponudbi ločeni najugodnejši posamični ponudbi za »SKLOP 1 in SKLOP 2«. Merilo za izbiro najugodnejše posamične ponudbe v obeh sklopih je naročnik (v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe) določil glede na postavljeno (pod)merilo cene, kjer je bilo mogoče doseči maksimalno 60 točk, ter glede na (pod)merilo kakovosti, kjer je bilo mogoče doseči maksimalno 40 točk. Dalje je naročnik določil (v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe) tudi merilo za izbiro najugodnejše združene ponudbe, kjer je bilo glede na postavljeno (pod)merilo cene mogoče doseči več kot 60 točk, ker je pri izračunu upošteval tudi popust, ter glede na (pod)merilo kakovosti, kjer je bilo mogoče doseči maksimalno 40 točk. Kot izhaja iz Odločitve o oddaji naročila je vlagatelj predložil združeno ponudbo za oba sklopa, z zahtevkom za revizijo pa izpodbija naročnikovo odločitev v sklopu 2: MR oprema.

Ne glede na vloženi zahtevek za revizijo lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa med drugim skleniti pogodbe, razen če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN. Naročnik lahko pogodbo o izvedbi javnega naročila sklene ne le v primeru izpolnjenih pogojev iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN, temveč tudi v primeru izpolnjenih pogojev iz četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN. Iz ZPVPJN torej izhaja, da je temeljno pravilo, da zahtevek za revizijo ne zadrži postopka oddaje javnega naročila (nesuspenzivnost zahtevka za revizijo), vendar onemogoča sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, razen če so za to izpolnjeni (zakonski) pogoji.

Četrti odstavek 20. člena ZPVPJN med drugim določa, da Državna revizijska komisija predlogu naročnika (za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila) iz prvega odstavka 20. člena ZPVPJN ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. Zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom.

Če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti
velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom (prvi odstavek 73. člena ZJN-3). Naročnik tako lahko v vsakem sklopu izda (časovno in vsebinsko) različne odločitve, ki se lahko razlikujejo glede na trenutek nastopa pravnomočnosti in zoper katere lahko aktivno legitimirane osebe sprožijo ločene postopke pravnega varstva. Omejitev sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila (prvi odstavek 17. člena ZPVPJN) je zato treba obravnavati v povezavi z lastnostjo »ločenosti« sklopov.

Neodvisno od navedb naročnika, ki se nanašajo na vprašanje, ali je v združenih ponudbah ponujen dodatni popust, je potrebno kot ključno ugotoviti predvsem dvoje: (1) tudi v primeru, če bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo v delu, v katerem zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 2: MR oprema ne izpolnjuje tehničnih zahtev (III. točka, naslov »(i) Kršitev 89. člena ZJN-3«), kar bi imelo za posledico izbiro vlagateljeve (dopustne) ponudbe s seštevkom točk 88,90, oziroma (2) tudi v primeru, če bi vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel v delu III. točke, poimenovanem »(ii) Kršitev načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov)«, na način, da bi dosegel v sklopu 2: MR oprema na podlagi postavljenih meril skupen seštevek točk 97,80, kar bi pomenilo, da je v tem sklopu njegova ponudba ekonomsko ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika (95,20 točk), v nobenem od opisanih primerov vlagatelj ne bi mogel uspeti z združeno ponudbo kot najugodnejši ponudnik, torej tudi za sklop 1: CT oprema, saj je izbrani ponudnik v sklopu 1: CT oprema dosegel 93,40 točk, vlagatelj pa 88,40, pri čemer pa kršitev naročnika v tem sklopu vlagatelj ne zatrjuje, saj zahtevka za revizijo v sklopu 1: CT oprema ni vložil. Ugotoviti gre, da seštevek točk združene ponudbe vlagatelja ne presega seštevka točk najugodnejših posamičnih ponudb v obeh sklopih, zato ponudba vlagatelja v sklopu 1: CT oprema ne bi mogla biti izbrana.

Ker vlagatelj v obravnavanem primeru javnega naročanja ni vložil zahtevka za revizijo zoper naročnikovo odločitev v sklopu 1: CT oprema, iz predstavljenih razlogov na naročnikovi strani niso podane omejitve iz prvega odstavka 17. člena ZPVPJN za sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila v sklopu 1. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi sicer (konkretizirano) ne zatrjuje, da bi zadevno javno naročilo lahko pridobil (upoštevaje točkovanje njegove združene ponudbe po merilih) tudi v sklopu 1: CT oprema. Da bi torej naročnik smel skleniti pogodbo o izvedbi javnega naročila v sklopu 1: CT oprema, ne potrebuje ugodilne odločitve Državne revizijske komisije, ki bi jo sprejela na podlagi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN. Ker naročnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev predloga, da Državna revizijska komisija izda sklep, da se mu kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila v sklopu 1: CT oprema, je naročnikov predlog za izdajo sklepa za dovolitev sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila v sklopu 1: CT oprema, zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 28. 10. 2016

predsednik senata
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Odvetniška družba Podjed o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana
- Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, 6280 Ankaran
- Gorenje GTI, d.o.o., Partizanska cesta 12, Velenje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran