018-205/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »ODPLE-4/2016: Nakup plenic«, v zvezi s predlogom vlagatelja Sanolabor, d.d., Leskoškova cesta 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Blaž Vrečko, Povšetova ulica 29, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje naročila, ki ga izvaja Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 10. 2016

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil dne 1. 6. 2016, pod številko objave JN002033/2016 in v Uradnem listu EU dne 1. 6. 2016, pod številko objave 2016/S 104-185277. Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.

Zoper objavo in razpisno dokumentacijo je vlagatelj z vlogo z dne 17. 10. 2016 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj je zatrjeval, da naročnik ni odgovoril na vsa njegova pravočasno zastavljena vprašanja, kot tudi ni objavil novega predračuna, zaradi česar se ni ravnal po določilih razpisne dokumentacije in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), s čemer je kršil temeljna načela javnega naročanja. Vlagatelj je tudi predlagal, da se sprejme sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo, ker bi mu nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila pod postavljenimi pogoji lahko povzročilo veliko poslovno škodo, saj glede na očitne kršitve temeljnih načel javnega naročanja v predmetnem postopku ne more oddati dopustne ponudbe, zato predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo zadrži.

Naročnik je na podlagi druge alineje drugega odstavka 19. člena ZPVPJN z vlogo št. 4301-2/2016/80, z dne 18. 10. 2016, Državni revizijski komisiji odstopil predlog vlagatelja za zadržanje postopka. Navedel je, da je sprejel odločitev, v skladu s katero bo nadaljeval postopek in izvedel odpiranje ponudb za predmetno naročilo, ne bo pa sprejel sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, saj v konkretnem primeru ne gre za sklenitev pogodbe na podlagi odločitve o oddaji naročila, kar bi (glede vlagatelja) morebiti lahko imelo za posledico nastanek škode, oziroma morebitni obstoj verjetnosti nastanka škode zaradi naročnikovega ravnanja, zato do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo, pogodbe ne bo sklenil. Naročnik meni, da s tem tudi niso izpolnjeni pogoji za ugoditev predlogu, saj nadaljevanje postopka na učinkovitost pravnega varstva ne bo imelo vpliva.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen, če so za to podani razlogi, ki jih zakon v nadaljevanju te določbe taksativno našteva. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo, sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (četrti odstavek 19. člena ZPVPJN). Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da lahko naročnik praviloma nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila oziroma opraviti določenih drugih ravnanj (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon), dokler postopek pravnega varstva po ZPVPJN ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

Vlagatelj svoj predlog za izdajo sklepa o zadržanju nadaljnjih aktivnosti utemeljuje zgolj pavšalno, navajajoč poslovno škodo, ki naj bi mu nastala v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila, saj naj, glede na očitne kršitve temeljnih načel javnega naročanja v predmetni zadevi, ne bi mogel oddati dopustne ponudbe.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, ki ga bo naročnik (oziroma Državna revizijska komisija) moral obravnavati skladno z določili ZPVPJN. V kolikor bo zahtevku za revizijo ugodil, bo naročnik moral delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti kršitve (glej druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN) oz. bo ob ugoditvi zahtevku za revizijo to lahko storila Državna revizijska komisija (glej druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Naročnik bo v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, moral uskladiti določbe razpisne dokumentacije z ugotovitvami iz sklepa o odločitvi o zahtevku za revizijo, ali pa npr. zaključiti postopek oddaje javnega naročila kot neuspešen. V kolikor se bo torej v postopku vsebinske presoje ugotovilo, da je naročnik kršil ZJN-3, oziroma da je kršil temeljna načela javnega naročanja, bo imel vlagatelj možnost oddati ponudbo pod drugačnimi pogoji. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da bo naročnik pogodbo o izvedbi javnega naročila lahko sklenil šele po tem, ko bo(sta) o zahtevku za revizijo pravnomočno odločila naročnik (28. člen ZPVPJN) oziroma Državna revizijska komisija (39. člen ZPVPJN). Ne glede na vloženi zahtevek za revizijo naročnik namreč lahko nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe (prvi odstavek 17. člena ZPVPJN). V posledici navedenega tudi naročnikovo nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila ne bo bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva (učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva ne bo bistveno zmanjšana ali otežena). Slednje bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom. Posledično je treba ugotoviti tudi, da vlagatelj ni uspel utemeljiti, kako bi mu ob upoštevanju navedenega z nadaljevanjem postopka oddaje javnega naročila lahko nastala poslovna škoda.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija predlogu vlagatelja za zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 26. 10. 2016

predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Sanolabor, d.d., Leskoškova cesta 4, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran