018-190/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »TERENSKA VOJAŠKA VOZIILA«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Autocommerce, d.o.o., Baragova ulica 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 10. 2016

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 31. 5. 2016 sprejel sklep, št. 430-158/2016/1, o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 8. 6. 2016, pod št. objave JN2548/2016, dne 10. 6. 2016 pa pod oznako 2016/S 111-197954 tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 29. 8. 2016 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-158/2016/26, s katero je po izvedenih pogajanjih naročilo oddal ponudniku Franz Achleitner Fahrzeugbau und Reifenzentrum GMBH, Innsbrucker Straße 94, Wörgl, Avstrija (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve še izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot neprimerno in s tem nepopolno zaradi neizpolnjevanja zahtev v razpisni dokumentaciji v zvezi z zahtevano homologacijo kategorije vozila (M1 namesto M1G), višine vozila (2.020 mm namesto največ 2.000 mm) in številom sedežev (homologacija za štiri sedeže in ne za pet).

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika z vlogo z dne 12. 9. 2016 podal pobudo za spremembo odločitve, dne 14. 9. 2016 pa pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga naj naročnik oz. Državna revizijska komisija v celoti razveljavi odločitev o oddaji naročila, ugotovi, da je vlagateljeva ponudba ob upoštevanju enakopravne obravnave popolna, vrne postopek v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb, ponovno izvede postopek s pogajanji ter povrne vlagatelju priglašene stroške pravnega varstva. Navaja, da je oddal popolno ponudbo in bi ga naročnik moral povabiti na pogajanja. Zatrjuje, da vozilo, ki ga ponuja, sodi v kategorijo M1G, kar je razvidno že iz samega tipa ponujenega vozila (oznaka G). V zvezi z izpolnjevanjem zahteve naročnika glede maksimalne višine (2.000 mm) in števila sedežev (5) se vlagatelj sklicuje na načelo enakopravne obravnave ponudnikov in zatrjuje, da tudi ponudba izbranega ponudnika (ki ponuja identična vozila kot v predhodnem neuspelem postopku, kjer je bilo ugotovljeno, da v nadaljevanju izpostavljenih zahtev ta vozila ne izpolnjujejo) odstopa od tehničnih zahtev razpisne dokumentacije. Če je naročnik odstopanja od tehničnih zahtev pri izbranem ponudniku ocenil kot nebistvena, bi moral smiselno enako obravnavati vlagateljevo ponudbo ter ga povabiti na pogajanja. Pri tem pojasnjuje, da mu je bil vpogled sicer omogočen le v tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki niso bili označeni kot poslovna skrivnost, vendar že iz ponujenega tipa in modela vozila za obe varianti izhaja, da vozilo v osnovni izvedbi brez dodatnih predelav, ki jih je naročnik izrecno prepovedal, ne izpolnjuje zahteve po možnosti uporabe v temperaturnem območju od –32 do +49°C – ker se v ponujeno vozilo tehnično lahko vgradi en dizelski grelnik, tako za gretje motorja kot kabine, je očitno, da dodatni dizelski grelnik za ogrevanje motorja ni ponujen že v osnovni izvedbi. Vozilo posledično brez dodatnega grelnika ne deluje v temperaturnem območju –32°C. Iz javno dostopnih prospektov proizvajalca ponujenega vozila izhaja, da ponujeni tip vozila omogoča prečni nagib le (do) 45%. Podobno naj bi bilo mogoče izbranemu ponudniku očitati tudi v zvezi z zahtevo po premagovanju vzponov. Vlagatelj je prepričan še, da ponudba izbranega ponudnika ne ustreza niti v delu, ki se nanaša na zahtevani sistem ESP in možnost uporabe vojaškega goriva F34 in F54 (pri varianti B).

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 23. 9. 2016, pri čemer je predlagal tudi povrnitev priglašenih stroškov za izjasnitev. Ugotavlja, da vlagatelj niti ne zatrjuje popolnosti svoje ponudbe, ob čemer naj bi bila vprašljiva vlagateljeva aktivna legitimacija. Dodaja, da je kategorija vozila jasno navedena v homologaciji in se o kategoriji vozila ne more sklepati iz komercialnih oznak vozila in drugih okoliščin. Zatrjuje popolnost svoje ponudbe, pri čemer navaja, da:
- v nobenem drugem postopku ni bilo ugotovljeno, da vozilo ne izpolnjuje izpostavljenih zahtev;
- zgolj iz oznake tipa vozila ni mogoče sklepati o tehničnih lastnostih, ki so lahko drugačne;
- ponujeno vozilo ne potrebuje nobenih dodatnih del za uporabo v temperaturnem območju do –32°C, tehnična izvedba zagotavljanja uporabe vozila v zahtevanem temperaturnem območju pa je poslovna skrivnost;
- se v ponudbi ni skliceval na komercialne prospekte, saj so prospekti zgolj splošni in informativni ter se nanašajo na vozila z nedefinirano opremo in ne na konkretna vozila s specifičnimi željami naročnika – tudi sicer se vsi objavljeni prospekti nanašajo na starejše tipe vozil, ki s ponujenim vozilom niso primerljivi;
- je po podatkih proizvajalca vozil, ki služijo kot platforma za ponujeno vozilo, največji bočni nagib in vzpon teh vozil bistveno večji kot je bila zahteva naročnika (pri tem izbrani ponudnik navaja natančne vrednosti); zaradi vgraditve dodatne opreme se te vrednosti zmanjšajo, vendar še vedno presegajo naročnikove zahteve (izbrani ponudnik pri tem citira podatke in druge navedbe, kot jih je podal v ponudbi in pojasnilu ponudbe);
- imajo ponujena vozila vgrajen sistem nadzora stabilnosti, in sicer pod drugo oznako (ne ESP) proizvajalca vozil, ki služijo kot platforma za ponujeno vozilo;
- je bilo delovanje sistema nadzora stabilnosti in možnost uporabe vojaških goriv naročniku pojasnjeno tudi na tehničnih usklajevanjih.

Naročnik je dne 5. 10. 2016 sprejel sklep, št. 430-214/2016-7, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevi vlagatelja in izbranega ponudnika za povrnitev stroškov. Povzema navedbe izbranega ponudnika in dodaja, da je vlagatelj v ponudbi kot kategorijo vozila navedel samo M1, o homologaciji za terensko vozilo (M1G) pa ni zapisal ničesar. Oznaka ponujenega vozila »G 300 CDI« je komercialna oznaka proizvajalca in še ne pomeni pridobljene homologacije M1G. Možno je, da ponujeno vozilo izpolnjuje zahteve za homologacijo M1G, vendar to še ne pomeni, da je vlagatelj ustrezno potrdilo o homologaciji za dejansko ponujeno vozilo tudi pridobil. Odstopanj od zahtev v vlagateljevi ponudbi ni mogoče odpraviti, ne da bi vlagatelj spreminjal ponudbo ali naročnik spremenil tehnično zahtevo, kar pa ni dopustno. Naročnik nadalje kot v celoti neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika, pri čemer povzema argumente izbranega ponudnika in dodaja, da je v prejšnjem postopku oddaje naročila Državna revizijska komisija tedanjemu zahtevku za revizijo ugodila zaradi neustreznega navajanja cene tehnološke dokumentacije v ponudbi izbranega ponudnika in ne zaradi (ne)izpolnjevanja predmetnih zahtev. Poudarja, da skladno z zahtevo, podano preko portala javnih naročila kot odgovor enemu od potencialnih ponudnikov, za naročnika niso sprejemljiva dodatna dela, ki bi jih moral on sam (naročnik) opraviti kot pripravo vozila v določenih pogojih, nikjer pa ni ponudnikom prepovedal posegov in dodatnih del na vozilih, s katerimi bi ponudniki izpolnili naročnikove zahteve. Ponudniki so lahko ponudili vozilo, ki ni serijsko in so zanj potrebne dodelave ter predelave. V zvezi z možnostjo uporabe vojaških goriv pojasnjuje, da je izbrani ponudnik povsem nedvoumno pojasnil, da bodo dobavljena vozila ustrezno predelana in pripravljena za uporabo takih goriv.

Naročnik je z vlogo z dne 6. 10. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 11. 10. 2016. Vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo. Izpolnjevanje zahteve glede homologacije vozila naj bi izhajalo iz preostale vlagateljeve ponudbe, v nobenem primeru pa z ustreznim pojasnilom ne bi šlo za spreminjanje ponudbe v tehničnem delu, saj je ponujeno vozilo že od vsega začetka sodilo v zahtevano kategorijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil odstopanje od tehničnih zahtev in ga celo pozval na dopolnitev ponudbe (ter s tem omogočil nedopustno spremembo ponudbe), medtem ko je njegovo ponudbo izločil. V konkretnem primeru naj tako sploh ne bi bilo relevantno, ali vlagateljeva ponudba izpolnjuje vse tehnične zahteve – bistveno bi naj bilo, da tudi ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev, pa ga je naročnik kljub temu povabil na pogajanja in mu oddal predmetno naročilo. Vlagatelj naročnikovo interpretacijo zahteve v zvezi s temperaturnim območjem delovanja vozila označuje kot navadno sprenevedanje, saj je bil naročnikov odgovor na portalu javnih naročil povsem jasen in ga ni mogoče drugače interpretirati. V kolikor pa je mogoče slediti naročniku, da so dodatna dela na ponujenih vozilih dopustna, bi tudi vlagatelj – v kolikor bi bilo sporno pojasnilo naročnika dovolj jasno – z dodatnimi deli lahko prilagodil vozilo tako glede višine kot sedežev in bi v celoti izpolnjeval vse zahteve razpisne dokumentacije. Vlagatelj še zatrjuje, da je izbrani ponudnik (s pojasnili) nedopustno spremenil svojo ponudbo v delu, ki se nanaša na premagovanje vzponov in prečni nagib, saj je prvotne podatke (približne vrednosti) konkretiziral šele naknadno. Iz dodatnega pojasnila izbranega ponudnika naj bi tudi izhajalo, da v ponudbi ponujena vozila uporabe vojaškega goriva še ne omogočajo, saj so potrebne nadaljnje predelave.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da naročnik izvaja postopek s pogajanji po predhodni objavi za sklenitev okvirnega sporazuma, skladno z določbami Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I; v nadaljevanju: ZJNPOV), pri čemer je prejel dve pravočasni ponudbi. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik na pogajanja povabil le izbranega ponudnika, ne pa tudi vlagatelja. Po izvedenih pogajanjih je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je vlagatelja obvestil, da je njegova ponudba neprimerna in da se naročilo odda izbranemu ponudniku. Vlagatelj navedenemu nasprotuje in zatrjuje, da njegova ponudba ni neprimerna, da bi ga naročnik moral povabiti na pogajanja in da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ker se je pogajal z izbranim ponudnikom, katerega ponudba ne ustreza v celoti tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonito ravnanje naročnika z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot neprimerne in posledično nepopolne.

Skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJNPOV mora naročnik v postopku oddaje naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 74. členom tega zakona ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 31. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (37. točka prvega odstavka 3. člena ZJNPOV). Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (34. točka prvega odstavka 3. člena ZJNPOV). Formalno nepopolna je tista ponudba, ki je nepopolna v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila. Če je njena formalna pomanjkljivost nebistvena, ponudba ni formalno nepopolna (31. točka prvega odstavka 3. člena ZJNPOV). Vendar mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 74. člena ZJNPOV. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev (prvi odstavek 74. člena ZJNPOV). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 74. člena ZJNPOV (česa ponudnik ne sme spreminjati) in četrtega odstavka 74. člena ZJNPOV (poprava očitnih računskih napak). Tretji odstavek 74. člena ZJNPOV določa, da ponudnik ne sme spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril ali tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta naročila oziroma tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Naročnik je (minimalne) zahteve oz. tehnične specifikacije predmeta naročila določil v V. poglavju razpisne dokumentacije »OPIS PREDMETA NAROČILA IN TEHNIČNE ZAHTEVE«, v podpoglavju »Tehnične zahteve za vozila«, z navedbo, da v kolikor ponujeno blago ne ustreza minimalnim zahtevam naročnika, se ponudba izloči. Ponudniki so morali v četrti stolpec preglednice s tehničnimi zahtevami vpisati odgovor na naročnikove zahteve (iz drugega in tretjega stolpca preglednice), opis in ostale tehnične podatke, in sicer na način, da »bo jasno razviden predmet ponudbe«.

Kot prvi razlog za neprimernost vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da ponujena vozila v obeh sklopih ne izpolnjujejo zahteve iz točk 2.1 »Skladnost s predpisi in standardi , ki urejajo področje cestnih vozil v RS« preglednice 1A (za vojaško terensko vozilo z OSNOVNO opremo VARIANTA A) oz. 1B (varianta B: VOJAŠKO TERENSKO VOZILO Z DODATNO OPREMO):
»ES – homologacija, kategorija vozila M1G (z izjemo vezano na točko 5.3)«.

Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je vlagatelj v zvezi z zahtevanim podatkom navedel, da imajo ponujena vozila homologacijo za kategorijo vozila M1. Pri tem ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da vozila sodijo v kategorijo M1G že zato, kar je to razvidno iz samega tipa in oznake »G« ponujenega vozila. Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da oznaka tipa ponujenega vozila (»Mercedes G 300 CDI«) predstavlja komercialno oznako vozila in ne kategorije vozila glede na določila upoštevnih predpisov, ki urejajo področje cestnih vozil – zlasti Pravilnika o odobritvi motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Uradni list RS, št. 34/2015) in Priloge II Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Uradni list EU L št. 263/1 z dne 9. 10. 2007 s sprem.).

V vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vlagatelj sicer še izpostavlja, da ga naročnik v zvezi s podatkom o kategoriji vozila ni pozval na pojasnilo – iz razloga, ker naj bi ponujeno vozilo že ob oddaji ponudbe v celoti ustrezalo zahtevani kategoriji, zato po oceni vlagatelja s pojasnilom ne bi prišlo do spremembe ponudbe v tehničnem delu. Ne glede na vprašanje pravočasnosti teh vlagateljevih navedb (skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN namreč vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do navedb naročnika, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku) Državna revizijska komisija pojasnjuje, da ZJNPOV pojasnjevanja ponudbe izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Pojasnjevanje je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem upošteva temeljna načela in omejitve iz zakona. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine ali celo preiti v pogajanja (tako tudi sodna praksa Sodišča Evropske Unije, npr. v zadevi C-599/10) ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudbe gre za pojasnjevanje vsebine obstoječih ponudbenih dokumentov v primeru, da je ta sporna ali nejasna. Pojasnjevanje ponudbene dokumentacije pa seveda ne sme preseči okvirjev, ki so določeni za odpravljanje formalne nepopolnosti ponudbe. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali je naročnik v konkretnem primeru sploh imel pravno podlago, da bi vlagatelja pozval k pojasnilom glede kategorije ponujenih vozil, Državna revizijska komisija poudarja, da vlagatelj ne more zahtevati od naročnika, da le-ta od njega zahteva pojasnjevanje ponudbe, vlagatelj pa svoje trditve o ustreznosti ponujenega vozila zahtevani kategoriji tudi sicer z ničemer ne dokazuje.

Kot nadaljnja razloga za neprimernost vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da ponujena vozila v obeh sklopih ne izpolnjujejo zahteve iz točk 4.2 »Višina vozila« preglednice 1A oz. 1B (»max. 2.000 mm (brez prtljažnika na strehi vozila)«) ter zahtev iz točke 5.36 »Sedeži« (»pet (5) sedežev (2+3)«) iz preglednice 1A oz. zahteve v enaki vsebini iz točke 5.40 »Sedeži« preglednice 1B.

Med strankama je nesporno, da je vlagatelj v ponudbi za obe ponujeni vozili navedel višino vozila »2020 mm. Priloga 1A/1«, kot število sedežev pa »5 – homologacija za 4 – priloga 1A/2«. Navedeni podatki so v enaki vsebini predstavljeni tudi v prilogah 1A/1 in 1A/2, na katere se sklicuje vlagatelj in kjer je navedel, da je vprašanje o sprejemljivosti izvedbe vozila s homologacijo za 4 sedeže in o višini vozila maks. 2.020 mm postavil pri JN5867/2015 – MORS 145/2015-ODP (tj. v neuspelem prejšnjem postopku oddaje javnega naročila za vojaška terenska vozila), naročnik pa se je s spremembo zahtev tedaj strinjal. Vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da s ponujenimi vozili izpolnjuje izpostavljene zahteve iz razpisne dokumentacije tega postopka oddaje javnega naročila, pač pa se sklicuje na načelo enakopravne obravnave ponudnikov (osmi in deveti odstavek 6. člena ZJNPOV), pri čemer zatrjuje, da tudi ponudba izbranega ponudnika odstopa od tehničnih zahtev, naročnik pa bi moral – glede na to, da je odstopanja pri izbranem ponudniku ocenil kot nebistvena – smiselno enako obravnavati tudi vlagatelja in ga povabiti na pogajanja. Za rešitev obravnavane zadeve je torej ključno ugotoviti, ali je naročnik izbranega ponudnika obravnaval drugače kot vlagatelja.

Vendar pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagatelju v tem, da tudi ponudba izbranega ponudnika odstopa od zahtev iz razpisne dokumentacije, ki jih izpostavlja vlagatelj.

Vlagatelj namreč navaja, da ponudba izbranega ponudnika (oz. ponujeno vozilo) ne izpolnjuje zahteve iz točke 3.1 »Temperaturno območje uporabe« iz preglednic 1A in 1B: »uporaba v temperaturnem območju od -32 do +49 °C«. Izbrani ponudnik je v zvezi s to zahtevo v ponudbi za obe ponujeni vozili sicer navedel ustrezen podatek, iz katerega izhaja potrditev zmožnosti delovanja v zahtevanem temperaturnem območju.

Na neizpolnjevanje zahteve naj bi po navedbah vlagatelja kazala že navedba tipa in modela vozila za obe varianti, v povezavi s tem, da naj bi isti model vozila z enakimi tehničnimi lastnostmi izbrani ponudnik ponudil že v prej izvedenem postopku z identičnimi zahtevanimi tehničnimi lastnostmi in kjer je bilo ugotovljeno, da vozila predmetne zahteve ne izpolnjujejo. Vendar pa Državna revizijska komisija pojasnjuje, da za ugotovitev izpolnjevanja oz. neizpolnjevanja določene tehnične zahteve ne more biti relevantno že zgolj sklicevanje na enak tip in model ponujenih vozil v drugem javnem naročilu – pomembna je zlasti specifikacija ponujenih vozil, ki je lahko kljub enakemu nazivu drugačna (npr. zaradi drugačnega nivoja opreme vozila, drugačne dodatne opreme, zaradi sprememb v modelnem letu vozila itd.). V kolikor se vlagatelj sklicuje na oddajo javnega naročila MORS 145/2015-ODP, v zvezi s katerim je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 8. 2015, pod št. objave JN5867/2015, je še dodatno potrebno pritrditi naročniku v tem, da v tedaj izvedenem postopku ni bilo ugotovljeno, da ponujena vozila izbranega ponudnika (tudi tedaj izbrani ponudnik) zahtev glede temperaturnega območja uporabe ne izpolnjujejo – vlagatelj je tovrstne navedbe tedaj sicer podal v zahtevku za revizijo, vendar niti v postopku pravnega varstva ni bilo ugotovljeno, da te zahteve niso izpolnjene (gl. sklep Državne revizijske komisije št. 018-002/2016-4 z dne 2. 2. 2016).

Vlagatelj se sklicuje tudi na pojasnila razpisne dokumentacije, kjer je na eno od vprašanj enega od gospodarskih subjektov:
»Pozdravljeni,
Prosimo za odgovore na vprašanja po točkah iz preglednic A in B s tehničnimi specifikacijami in sicer:
Varianta A
[…]
3.1 - Ali so za naročnika sprejemljiva dodatna dela, ki jih opravi za pripravo vozila v temperaturnem območju do -32°C?
[…]
Varianta B
Enako kot Varianta A […]«

naročnik dne 30. 6. 2016 odgovoril:
»Varianta A
[…]
3.1 - Za naročnika niso sprejemljiva nobena dodatna dela za pripravo vozila za njegovo uporabo v temperaturnem območju od – 32 do + 49 °C. […]«
Informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje naročila, se skladno s sedmim odstavkom 63. člena ZJNPOV štejejo kot del razpisne dokumentacije.

Upoštevaje navedeni odgovor vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje predmetne zahteve, saj brez dodatnih del – vgraditve enega dizelskega grelnika, ki ni del osnovne izvedbe vozila, lahko pa se vgradi kot dodatna oprema – ne more zagotoviti pripravljenosti vozila za njegovo uporabo v zahtevanem temperaturnem območju. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni dokazal svojih trditev o tem, da dodatni dizelski grelnik ni ponujen že v osnovni izvedbi vozila, ter o tem, da brez dodatnega dizelskega grelnika vozilo ne deluje v temperaturnem območju do –32°C. Vlagatelj se na tem mestu sicer sklicuje na zapisnik o vpogledu, ki pa tovrstnih podatkov ne vsebuje, enako pa velja tudi za »ponudbo izbranega ponudnika z dopolnitvami«, kar vlagatelj na splošno (in brez konkretne navedbe upoštevnega dela) navaja kot dokaz za svoje trditve. Tudi v primeru, ko bi bile morebitne take vlagateljeve navedbe utemeljene, pa je mogoče pritrditi naročniku v tem, da s citiranim pojasnilom s portala javnih naročil ni prepovedal dodatnih del, ki jih opravi ponudnik oz. proizvajalec vozila za prilagoditev vozil zahtevam naročnika glede uporabe v določenih temperaturnih območjih. Tako vprašanje kot odgovor naročnika se namreč nanašata na dopustnost dodatnih del, ki bi jih za pripravo vozila na uporabo v temperaturnem območju do –32°C moral opraviti naročnik, zato na podlagi odgovora (pojasnila) naročnika ni mogoč zaključek o neprimernosti ponudbe v primeru, ko je ponujeno že predelano oz. dodelano vozilo.

Upoštevajoč vsebino naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil (zlasti okoliščino, da se nanaša zgolj na temperaturno območje delovanja vozil) je potrebno poudariti še, da tega naročnikovega pojasnila ni mogoče interpretirati niti v smislu, da ponudniki sploh ne bi smeli ponujati predelanih in naročnikovim zahtevam prilagojenih vozil, kot je mogoče razumeti vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 11. 10. 2016.

Vlagatelj še navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahtev iz točk 3.3 »Premagovanje vzponov« (»min. 80 %«) in 3.4 »Prečni nagib« (»min. 50 %«) iz preglednic 1A in 1B. Izbrani ponudnik je v zvezi s to zahtevo za obe ponujeni vozili v ponudbi sicer navedel »več kot 80%« (za vzpon) oz. »več kot 50%« (za prečni nagib), še dodatno pa izrecno navedel:
- podatek o maksimalnem vzponu pri vožnji naprej in nazaj v vrednosti, ki presega naročnikovo zahtevo in je skladen z navedbo »več kot 80%«, pri čemer je bil podatek podan skupaj z navedbo »cca«, obenem pa tudi podatek o (še večji) zmožnosti maksimalnega vzpona vozila, ki sicer služi kot platforma za ponujeno vozilo;
- podatek o maksimalnem prečnem nagibu pri vožnji v obe smeri v vrednosti, ki presega naročnikovo zahtevo in je skladen z navedbo »več kot 50%«, pri čemer je bil podatek podan skupaj z navedbo »cca«, obenem pa tudi podatek o (še večji) zmožnosti maksimalnega prečnega nagiba za vozilo, ki sicer služi kot platforma za ponujeno vozilo.
Na naročnikovo zahtevo po pojasnilu teh podatkov je izbrani ponudnik dne 2. 8. 2016 navedel:
- enak podatek kot v ponudbi o maksimalnem vzponu za ponujeno vozilo (v vrednosti, ki presega naročnikovo zahtevo), brez navedbe »cca«;
- enak podatek kot v ponudbi o maksimalnem prečnem nagibu za ponujeno vozilo (v vrednosti, ki presega naročnikovo zahtevo), brez navedbe »cca«.

Na neizpolnjevanje zahteve naj bi po navedbah vlagatelja kazala že navedba tipa in modela vozila za obe varianti, v povezavi s tem, da naj bi isti model vozila z enakimi tehničnimi lastnostmi izbrani ponudnik ponudil že v prej izvedenem postopku z identičnimi zahtevanimi tehničnimi lastnostmi in kjer je bilo ugotovljeno, da vozila predmetne zahteve ne izpolnjujejo. Državna revizijska komisija, kot že v zvezi z enakimi obravnavanimi navedbami o temperaturnem območju delovanja vozil, pojasnjuje, da za ugotovitev izpolnjevanja oz. neizpolnjevanja določene tehnične zahteve ne more biti relevantno že zgolj sklicevanje na enak tip in model ponujenih vozil v drugem javnem naročilu – pomembna je zlasti specifikacija ponujenih vozil, ki je lahko drugačna. V kolikor se vlagatelj sklicuje na oddajo javnega naročila MORS 145/2015-ODP, v zvezi s katerim je bilo obvestilo o naročilu objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 8. 2015, (pod številko objave JN5867/2015), je še dodatno potrebno pritrditi naročniku v tem, da v tedaj izvedenem postopku ni bilo ugotovljeno, da ponujena vozila izbranega ponudnika (tudi tedaj izbrani ponudnik) operativnih zahtev glede maksimalnega vzpona in bočnega nagiba ne izpolnjujejo – vlagatelj je tovrstne navedbe tedaj sicer podal v zahtevku za revizijo, vendar niti v postopku pravnega varstva ni bilo ugotovljeno, da te zahteve niso izpolnjene (gl. sklep Državne revizijske komisije št. 018-002/2016-4 z dne 2. 2. 2016).

Po navedbah vlagatelja naj bi iz javno dostopnih prospektov proizvajalca ponujenega vozila (2. stran prospekta »Military vehicles – MMV Survivor«) izhajalo, da ponujeni tip vozila za obe varianti omogoča le do 45 % prečnega nagiba. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se izbrani ponudnik v ponudbi ni skliceval na podatke iz prospekta, ta (ali katerikoli drug) prospekt za vozilo MMV Survivor pa tudi sicer ni bil del ponudbene dokumentacije. Pritrditi je mogoče prepričljivim navedbam izbranega ponudnika o tem, da so vsi prospekti proizvajalca (izbranega ponudnika) za vse vrste vozil splošni in informativni ter da se nanašajo na vozila z nedefinirano opremo in ne na konkretno ponujena vozila, opremljena v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju navedenega in ker se vlagatelj v zahtevku za revizijo ne sklicuje na druge morebitne dokaze glede maksimalnega vzpona in bočnega nagiba, je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ni uspel dokazati neizpolnjevanja izpostavljenih zahtev za ponujena vozila izbranega ponudnika, v konkretnem primeru pa tudi ni mogoče ugotoviti naročnikovih kršitev ali arbitrarnosti pri ugotovitvi, da ponujena vozila izpostavljenim zahtevam ustrezajo.

Vlagatelj v vlogi z dne 11. 10. 2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, kot problematično navaja še, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel le približne vrednosti in ne točnih podatkov, s pojasnilom in navedbo točnih podatkov pa naj bi zato nedopustno spremenil ponudbo v tehničnem delu. Ne glede na vprašanje pravočasnosti te vlagateljeve navedbe (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija ocenjuje, da je sporno pojasnilo izbranega ponudnika potrebno obravnavati kot pojasnilo v ponudbi že vsebovanih podatkov, prav tako pa s tem pojasnilom ni prišlo do spremembe tehnične specifikacije, saj so ponujena vozila že glede na v ponudbi predstavljene podatke ustrezala operativnim zahtevam glede maksimalnega vzpona in bočnega nagiba (navedbi »več kot […]%« ter podatka o zmožnostih vzpona in prečnega nagiba s pristavkom »cca«, ki presegata naročnikovi zahtevi). V tem pa je tudi bistvena razlika med ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja, saj so bila v vlagateljevi ponudbi opredeljena oz. ponujena vozila s preveliko višino in neustreznim številom sedežev glede na upoštevne zahteve naročnika, ob čemer bi sprememba teh lastnosti z navedbo ustreznejših pomenila nedopustno spremembo tehničnih specifikacij ponujenih vozil.

Vlagatelj nazadnje navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve iz točk 5.17 »Varnostni sistemi« (»sistem za elektronski nadzor stabilnosti vozila: ESP (oziroma enakovredni sistem z drugo oznako)«) iz preglednic 1A in 1B ter zahteve iz točke 3.2 »Možnost uporabe vojaškega goriva« (»uporaba F34 in F54; v skladu s STANAG 1135«) iz preglednice 1B. Izbrani ponudnik je v zvezi s tema zahtevama v ponudbi:
- potrdil, da imajo ponujena vozila sistem za nadzor stabilnosti vozila, pri čemer je navedel tudi oznako tega sistema, drugačno od ESP;
- potrdil možnost uporabe vojaških goriv F34 in F54, pri čemer je k ponudbi dodal tudi pojasnilo (»Priloga k preglednicam 1A in 1B«) o posebnostih pri uporabi vojaških goriv in načinu zagotovitve te zahteve glede na vozilo, ki je osnova za ponujeno vozilo.
Na naročnikovo zahtevo po pojasnilu teh podatkov je izbrani ponudnik dne 2. 8. 2016:
- navedel, da je sistem za stabilnost ponujenih vozil, ki ga je navedel v ponudbi, ekvivalent sistemu ESP, v vozila pa je vgrajeno že s strani proizvajalca vozil, ki služijo kot osnova za ponujena vozila;
- opisal izvedbo in način delovanja sistema za elektronski nadzor stabilnosti vozila, kakršnega imajo vgrajena ponujena vozila;
- pojasnil, da so za uporabo vojaških goriv potrebne določene tehnične in elektronske predelave, ki pa jih bo izvedel izbrani ponudnik tako, da bodo vozila dobavljena pripravljena za uporabo vojaških goriv.

Ob upoštevanju, da vlagatelj v zvezi z očitkom o neizpolnjevanju zahteve glede elektronskega nadzora stabilnosti pri ponujenih vozilih v zahtevku za revizijo ali v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, ni podal razlogov, ki bi kazali na to, da ponujena vozila nimajo sistema, ki ga je v ponudbi navedel izbrani ponudnik, prav tako pa tudi ne razlogov, ki bi kazali na neenakovrednost tega sistema sistemu, kot ga je opredelil naročnik, ter ob upoštevanju navedb v ponudbi izbranega ponudnika in prepričljivih pojasnil o tem sistemu, Državna revizijska komisija ocenjuje, da obravnavani vlagateljev očitek ni utemeljen.

Prav tako ni utemeljena vlagateljeva navedba, da so bila ponujena vozila brez možnosti uporabe vojaških goriv; kot pojasnjeno, je izbrani ponudnik že v predloženi ponudbi izrecno potrdil možnost uporabe teh goriv, iz dodatnega pojasnila, ki ga je podal na zahtevo naročnika, pa je mogoče razbrati, da proizvajalec ponujenih vozil – izbrani ponudnik – zagotavlja možnost uporabe vojaških goriv na način, da pri izdelavi ponujenih vozil po specifikacijah naročnika poskrbi za tehnične in elektronske predelave vozila, ki je osnova za ponujeno vozilo. Zlasti ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi iz vloge z dne 11. 10. 2016 o tem, da v ponudbi navedena vozila uporabe vojaških goriv še ne omogočajo, ker naj bi bile potrebne nadaljnje predelave – Državna revizijska komisija poudarja, da so ponujena vozila s specifikacijami, kot jih je izbrani ponudnik navedel v ponudbi (s tipsko in modelno oznako proizvajalca – izbranega ponudnika), in ne morda vozila (proizvajalca T.), ki sicer služijo kot osnova oz. platforma za izdelavo teh vozil.

Ker vlagatelj ni izkazal kršitev naročnika pri presoji primernosti in popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, tudi ni utemeljen očitek vlagatelja o tem, da je naročnik njegovo ponudbo obravnaval drugače oziroma manj ugodno kot ponudbo izbranega ponudnika, ki naj bi imela istovrstne pomanjkljivosti. Vlagatelj v okviru revizijskega zahtevka ni izkazal, da je naročnik neupravičeno označil njegovo ponudbo kot neprimerno, zato so neutemeljene revizijske navedbe, da bi moral biti povabljen na pogajanja. Naročnik v razpisni dokumentaciji sicer ni izrecno določil, da se bo pogajal le s ponudniki, ki so oddali popolne ponudbe, vendar pa je naročnik skladno s prvim odstavkom 77. člena ZJNPOV dolžan izločiti vse ponudbe, ki niso popolne, torej tudi ponudbe ki so neprimerne. Posledično to pomeni, da tudi v kolikor bi vlagatelj bil povabljen na pogajanja in bi na pogajanjih oddal najugodnejšo končno ponudbeno ceno, njegova ponudba ne bi mogla biti izbrana kot najugodnejša popolna ponudba. Naročniku zato ni mogoče očitati kršitev, ker je pogajanja izvedel le s ponudnikom, za katerega je presodil, da izpolnjuje vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije. Pogajanja z vlagateljem (za čigar ponudbo je naročnik presodil, da ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in jo zato izločil iz postopka oddaje javnega naročanja) ne bi bila smiselna, saj glede na ugotovljeno nepopolnost njegove ponudbe ne bi pripeljala do drugačne odločitve naročnika o oddaji naročila. Pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe v fazi pogajanj namreč (ob upoštevanju omejitev iz tretjega odstavka 74. člena ZJNPOV) ne bi bilo mogoče odpraviti, naročnik pa se je pogajal zgolj o končni ponudbeni ceni.

Na podlagi navedenega je zato potrebno ugotoviti, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 22. 9. 2016, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali zaradi revizije.

Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato je ocenila, da stroški izbranega ponudnika niso potrebni (osmi in četrti odstavek 70. člena ZPVPJN, pa tudi prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem., v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 28. 10. 2016


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Autocommerce, d.o.o., Baragova ulica 10, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana
- Franz Achleitner Fahrzeugbau und Reifenzentrum GMBH, Innsbrucker Straße 94, 6300 Wörgl, Avstrija
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran