018-186/2016 Eles, d.o.o.
Številka: 018-186/2016-6Datum sprejema: 28. 10. 2016
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja DWDM omrežja«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba ISKRA, elektro in elektronska industrija d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES d.o.o., Sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.10.2016
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 30.03.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 2295/2016 ter dne 02.04.2016 v Uradnem listu Evropske unije, pod številko objave 2016/S 065-113826. Naročnik je dne 26.08.2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 1795 894/MV/MAP2016/0118/9081, s katero je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku MASTERLINE INTERNATIONAL d.o.o., Brnčičeva ulica 15 b, Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da se je vlagateljeva ponudba (ob upoštevanju obeh meril za ocenjevanje ponudb) uvrstila na drugo mesto oziroma pred ponudbo izbranega ponudnika, ki je zasedel tretje mesto. Vlagateljeva ponudba in ponudba prvouvrščenega ponudnika sta bili izločeni kot nepopolni.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 08.09.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je ponujena oprema skladna z vsemi zahtevami naročnika, pri čemer opozarja, da je ponudil sistem Nokia 1830PSS - najnovejšo generacijo najbolj razširjene optične platforme v Evropi, ki ima v Evropi tudi največ referenc od vseh proizvajalcev tovrstne opreme. Zatrjuje, da je v vseh vozliščih ponujene rešitve podprta tehnologija ROADM, kar izhaja iz Opisa rešitve - Poglavje Arhitektura vozlišča in »1830 PSS Techical Handbook«. Podrobnejše navedbe o ROADM tematiki izhajajo iz »ALU 1830 PSS Technical Handbook«, ki je priložen v PDF obliki (na 1016. strani datoteke), sicer pa v Poglavju 17, na strani 14, slika 17-7. Vlagatelj prilaga skico in pojasnjuje, da za vsako smer vlakna usmerjevalnik valovnih dolžin (CWR8) zagotavlja preklapljanje na ravni valovne dolžine, ravno tako omogoča (zahvaljujoč lokalnemu brezbarvnemu priključku) tudi usmerjeno in obarvano dodajanje/odvzemanje. Vsa vozlišča so opremljena z enotami CWR8, v vseh vozliščih pa ni nujno tudi enota SFD44. Odsotnost modula SFD44 ne vpliva na funkcionalnost ROADM. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da je v njegovi ponudbi priložena »Declaration of Conformity« ter izvleček laboratorijskega poročila EMC. Poleg tega Nokia deklarira skladnost 1830-PSS z najnovejšimi različicami standardov ITU-T in IEEE ter tudi standardov ETSI ter TMF v produktni dokumentaciji. Vlagatelj tudi zatrjuje, da je dodajanje kanalov drugih proizvajalcev (standardnih OTN kanalov) in avtomatsko nastavljanje optične moči v njegovi ponudbi zagotovljeno z osnovno konfiguracijo opreme. Alcatel-Lucent 1830 PSS, kot tipično vsi WDM sistemi, sprejema »črno-bele« odjemniške signale in jih pretvori v DWDM signale, združljive z ITU-T gridom. Linijski vmesnik, ki izvaja to funkcijo, je optični transponder. Med drugimi nalogami izvaja tudi O-E-O konverzijo in predstavlja upravljivo demarkacijo med ALU-1830 PSS (transport) in uporabniško stikalno opremo. Če je uporabnikova naprava sposobna podpirati domorodne vmesnike ITU-T grid DWDM, ni nujno uporabiti optičnih transponderjev ALU 1830-PSS. ALU-1830-PSS lahko sprejema takšne »tuje« valovne dolžine brez O-E-O konverzije. V nekaterih sistemih so »tuje« valovne dolžine neposredno povezane v DWDM filtre. Brez demarkacije je taka praksa lahko polna težav. ALU-1830-PSS vsebuje mediacijski modul, ki zgradi demarkacijsko točko med odjemalcem in DWDM sistemom. Modul vzpostavi monitorsko točko in ima VOA za nadzor moči. Ta modul ima tudi edinstveni WaveKey enkoder, ki omogoča monitoring optične moči in sledenje tujim valovnim dolžinam, ko prečkajo domeno ALU-1830-PSS. Dokaz o skladnosti z razpisno dokumentacijo je naveden na strani 1205/17-206 - Poglavje Variable Attenuator Cards in OADM configurations v ponudbi priloženi dokumentaciji »1830 PSS Technical Handbook«. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba skladna tudi z zahtevo iz Tehničnega opisa, preglednica ustreznosti (Poglavje 2, Podpoglavje 2.1, vrstica 12). Pojasnjuje, da je vsaka storitev v njegovi ponudbi izračunana in zagotovljena po dveh ločenih poteh, kar izhaja iz priloženih preglednic v Excel formatu (ki jih prilaga na CD) in zatrjuje, da so tudi sicer ta dokazila vsebovana že v prilogi njegove ponudbe. Vlagatelj še navaja, da dokument z imenom »NetworkInformation_Report_ELES_DWDM_Network_ed03_virtual dem.xlsx« dokazuje, da so lahko vsa vozlišča povezana z vsemi drugimi vozlišči z »any-to-any« povezavami 100G, kar je najzahtevnejša različica vseh možnosti, brez potrebe po regeneraciji. V dokumentu sta zavihka (Trail Routing in Virtual Routing), kjer so z orodjem EPT (Engineering Planning Tool) izračunane vrednosti za polno zaseden sistem ob koncu življenjske dobe. Drugi dokument - »Default 100-10G main and alternative paths_v2.xlsx« še podrobneje dokazuje, da je možno vsako prometno zahtevo iz razpisa izpolniti z dvema ločenima potema (ki so predstavljene v zavihkih »100G/100G Alternative« in »10G/10G Alternative«) brez regeneracije. Vlagatelj tudi zatrjuje, da število ponujenih vmesnikov 10G v njegovi ponudbi presega število zahtevanih v razpisni dokumentaciji, saj moduli 11QPA4 že vsebujejo po štiri vmesnike XFP MM. Vlagatelj kot dokazilo o tem prilaga izjavo dobavitelja/proizvajalca. Glede na navedeno, zatrjuje vlagatelj, je ponudil 57 vmesnikov za rdeče storitve in 148 vmesnikov za črne storitve, zato je njegova ponudba tudi v tem delu skladna z zahtevami naročnika. Vlagatelj še poudarja, da mora naročnik pred izločitvijo posamezne ponudbe upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS), česar pa naročnik ni storil. Zatrjuje, da je njegova ponudba popolna, vendar naročnik njene vsebine ni razumel, kar pa bi bilo mogoče odpraviti v postopku formalne dopolnitve v skladu z 82. členom ZJNVETPS. Vlagatelj zatrjuje, da je vse zahtevane rešitve ponudil že v ponudbi.
Naročnik je dne 28.09.2016 s Sklepom št. 2581/896/ls zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da je na nekaterih pomembnih delih nejasna in nečitljiva, zato ga je pozval k dopolnitvi. Naročnik je po pregledu (pravočasno) dopolnjene ponudbe, ki jo je strokovno evaluiral tudi njegov projektant (družba Korona d.d., Ljubljana), ugotovil, da ponudba tehnično ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Ker v sporne dele vlagateljeve ponudbe ni dovoljeno posegati, naročnik vlagatelja ni pozival k nadaljnjim dopolnitvam, temveč je ponudbo izločil. Naročnik zatrjuje, da ROADM oprema v vlagateljevi ponudbi ni ponujena, čeprav je to ena izmed njegovih bistvenih zahtev. Ponujena je TOADM oprema, za katero je v proizvajalčevi tehnični dokumentaciji (»Alcatel- Lucent 1830 Photonic Service Switch (PSS), Release 8.2, Product Information and Planning Guide, 8DG-62717- HCAA-TQZZA, Issue 2, March 2016«; v nadaljevanju: Tehnična dokumentacija proizvajalca) navedeno, da so začetni stroški nižji kot za ROADM opremo. Za razliko od TOADM, ROADM oprema z valovno dolžinskim navzkrižnim preklapljanjem (wavelenght cross-connect) zagotavlja polno NxN povezljivost v mešanih omrežjih. TOADM oprema se s svojimi nastavljivimi optičnimi filtri (tunable optical filters) uporablja za zagotovitev enostavnih tipov daljinsko rekonfigurabilnega OADM. Nastavljivi optični filtri pri TOADM opremi se uporabljajo za zagotovitev dodajanja oziroma odvzemanja posameznega kanala (add/drop) brez potrebe oziroma brez zagotavljanja demultipleksiranja oziroma multipleksiranja. Vse navedeno pomeni, da TOADM oprema ne izpolnjuje vseh funkcionalnih zahtev tega naročila in bi v primeru, če bi jo naročnik sprejel kot ustrezno, ostale ponudnike obravnaval neenakopravno. Naročnik zatrjuje, da vlagateljeve navedbe, da v resnici ponuja ROADM tehnologijo, ne držijo. V vlagateljevi ponudbi je na strani 28/44, pod poglavjem 3.2.4 Arhitektura vozlišča, izrecno navedeno, da vlagatelj predlaga »… multi-degree vozlišča v konfiguraciji TOADM ob uporabi arhitekture CWR8 …«. Vlagatelj torej izrecno navaja konfiguracijo TOADM, kar se izključuje z ROADM. Naročnik pri tem opozarja, da je CWR8 dejansko Colorless Wavelentgh Router, ki se ga uporablja v TOADM konfiguraciji DWDM vozlišča in ne zagotavlja vseh ROADM funkcionalnosti, kar je razvidno tudi iz Tehnične dokumentacije proizvajalca. Naročnik še navaja, da je vlagatelj v 2. točki zahtevka za revizijo oporekal napačni pomanjkljivosti njegove ponudbe. Naročnik pojasnjuje, da je vlagateljeva ponudba v spornem delu neprimerna, ker v njej prilagoditev optične moči za DWDM kanale, ki so dodani/odvzeti na omrežnem elementu, kot tudi za kanale, ki potujejo skozi omrežni element, ni opisana. Naročnik ob tem tudi ugotavlja, da iz Tehnične dokumentacije proizvajalca tudi ni razvidno, da bi se to izvajalo avtomatsko, kar je bilo zahtevano v Tehničnem opisu - preglednice ustreznosti, Poglavje 2, Podpoglavje 2.1, vrstica 7. Vlagatelj je sicer pri vseh vrsticah navedel »DA«, vendar pa iz tehnične dokumentacije izhaja nasprotno, zaradi česar se je vlagatelj tudi izognil podaji zahtevanega opisa. Naročnik nadalje navaja, da je vlagateljeva ponudba neprimerna tudi iz razloga, ker ni izpolnil zahteve iz Tehničnega opisa - preglednice ustreznosti, Poglavje 2, Podpoglavju 2.1, vrstica 8, kjer je bilo zahtevano, da mora DWDM omrežni element podpirati dodajanje kanalov drugih proizvajalcev (standardnih OTN kanalov), brez dodajanja dodatne opreme, ter da se mora optična moč kanalov drugih proizvajalcev avtomatsko prilagoditi. Naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba v tem delu pripravljena tako, da je za doseganje te funkcionalnosti potrebna dodatna oprema, ki v ponudbi ni ponujena, kar pomeni, da zahteva ni izpolnjena. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo sam navaja, da je praksa neposrednega povezovanja tujih valovnih dolžin brez demarkacije polna težav, ter da je zato potrebno vgraditi mediacijski modul, ki zgradi demarkacijsko točko med odjemalcem in DWDM sistemom. Vendar pa vlagatelj takšnega modula v ponudbi ne ponuja, kar pomeni, da ne drži, da je avtomatsko nastavljanje optične moči zagotovljeno že z osnovno konfiguracijo opreme. Vlagatelj je v ponudbi, in sicer v komentarjih, ki jih je podal k preglednicam ustreznosti, pod točko 8 na strani 2 navedel, da navedeno funkcionalnost podpirajo kartice SVAC, multi-port MVAC in MVAC8B. Teh kartic pa vlagatelj ni ponudil. Naročnik še navaja, da je vlagatelj v zvezi z zahtevo iz Tehničnega opisa (preglednice ustreznosti, Poglavje 2, Podpoglavje 2.1, vrstica 12) dopolnil ponudbo s predložitvijo Excel tabele »Default 100-10G main and alternative paths _ Dopolnitev na zahtevo.xsis«. V tej tabeli so podani izračuni za 21 povezav kapacitete 10 GbE in za 7 povezav kapacitete 100 GbE, niso pa podani izračuni za povezavo vsakega DWDM vozlišča z vsakim DWDM vozliščem v DWDM omrežju. V vlagateljevi ponudbi tako topologija omrežja ni izračunana za vse možne povezave. V dopolnitvi podana tabela ne predvideva vseh možnih povezav med različnimi točkami omrežja. Vlagatelj bi namreč moral podati izračune za vse kombinacije povezav iz navedene tabele, to je za vse točke iz navpičnega stolpca s točkami iz vodoravnega, saj to pomeni polno zaseden sistem, tako pa (na primer) ni podal izračunov za povezave Gorica - Maribor, Divača - Krško, Maribor - Trbovlje (itd.). Naročnik še navaja, da bi moralo biti v skladu s Tehničnim opisom - Posebni del, na strani 23 (preglednice potreb po povezovalnih matrikah v posameznih DWDM omrežnih elementih) ponujenih 128 kosov SFP in MM (seštevek vseh povezav, kjer je zahtevan vmesnik 4x10G). Naročnik ugotavlja, da je ponujeno število SFP+ 10GBASE-SR/10G FC MMF -5/+85 v vlagateljevi ponudbi premajhno. Kot je razvidno iz vlagateljeve specifikacije opreme (v dopolnitvi njegove ponudbe), je ponujenih 120 kosov za doseganje funkcionalnosti DWDM omrežja in vozlišč (6. postavka pod poglavjem »Pluggables«). Ponujeno število pa ne zagotavlja zahtevane popolne funkcionalnosti omrežja. Iz vlagateljeve ponudbe ni razvidno, da bi bili po štirje XFP MM vmesniki že ponujeni v modulih 11QPA4. Iz tehnične specifikacije proizvajalca je namreč razvidno, da ima modul 11QPA4 pripravljene 4 reže za VOA vmesnike, 4 reže za odjemalske (client) vmesnike. V kolikor bi držala vlagateljeva trditev, da so XFP MM vmesniki že nameščeni v te module, potem bi bili ti specificirani v specifikaciji opreme. Prav tako bi moral vlagatelj vsebnost vmesnikov v modulih opisati že v ponudbi, česar pa ni storil.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 06.10.2016, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da je definicija ponujene opreme urejena v ITU-T priporočilu G.672 (»Telecommunication standardization sector of ITU (10/2012) series G: Transmission systems and media, digital systems and networks«). Definicija 3.2.3 večsmernega nastavljivega optičnega multiplekserja z nastavljivim dodajanjem/odvzemanjem (MD-ROADM) je sledeča: »Element optičnega transportnega omrežja, sposoben prenašati poljubno valovno dolžino iz optične linije na poljubno drugo optično linijo s pomočjo prekonfiguriranja naprave za dodajanje/odvzemanje (R-WADD), prav tako je sposoben prenašati lokalno dodane/odvzete valovne dolžine na/z optičnih linij s pomočjo prekonfiguriranja lokalne naprave za dodajanje/odvzemanje (R_LADD). Poleg tega mora biti MD-ROADM sposoben povečanja ali zmanjšanja smeri (to je dodajati ali odvzemati optične linije) do maksimalno podprtega števila linij, brez vpliva na tekoči promet«. Vlagatelj zatrjuje, da je rešitev, ki jo ponuja Nokia (na osnovi CWR8), skladna z navedeno definicijo. Dodatno se CWR8 referencira kot T-OADM, ker njegova funkcionalnost presega funkcionalnost klasičnega ROADM. Specifično omogoča neposredne povezave brezbarvnih vmesnikov: če eden od odjemalcev spremeni barvo (valovno dolžino), mu ni potrebno zamenjati fizičnega priključka na CWR8, ker je priključek brezbarven. Zaradi te lastnosti ga imenujemo T-OADM (T = Tunable) in zato njegova funkcionalnost celo presega funkcionalnost klasičnega ROADM. Vzrok, zaradi katerega ga je vlagatelj imenoval kot »cenejša rešitev« je v tem, da so omenjene dodatne funkcionalnosti možne brez dodajanja dodatnih naprav (kar pri drugih fotonskih arhitekturah ni možno). V zvezi z naročnikovimi navedbami, ki se nanašajo na 2. točko zahtevka za revizijo, vlagatelj navaja, da je razlaga vsebovana že v ponudbi, v poglavju Komentarji k preglednicam ustreznosti, točka 7, in sicer: »Avtomatizirano upravljanje optične moči je programski sistem, ki nadzira nastavljive optične atenuatorje v Alkatel-Lucent 1830 PSS, da bi nastavljal nivoje optične moči na ravni valovne dolžine in nastavljal ciljni pridobitek in spekter linijskega gonilnika (ojačevalnika)«. Pogosto se za to uporablja izraz Software Control of Optical Transmission (SCOT). Primer implementacije tega algoritma v ponujenem TOADM vozlišču je na sliki 19-2, na strani 1838/19-24 priročnika »1830 PSS Technical handbook«. Podrobnosti glede implementacije so natančneje opredeljene v poglavju »Avtomatic Power Adjustments« (stran 1835/19-21). Vlagatelj zavrača naročnikove ugotovitve tudi v delu, ki se nanašajo na 3. točko zahtevka za revizijo. Zatrjuje, da je zaradi že iz (v ponudbi) razloženih vzrokov priporočljivo imeti demarkacijsko točko. Neposredna povezava pa je prav tako možna opcija pod že predstavljenimi pogoji. Da bi bila naročniku zagotovljena najboljša rešitev, je bila SVAC/MVAC opcija že proaktivno vključena v ponujeno konfiguracijo, kar pomeni, da je 1 enota MVAC že privzeto vključena v vsak vstavek v ponudbi. Glede naročnikovih navedb, ki se nanašajo na 4. točko zahtevka za revizijo, vlagatelj navaja, da so bile vse možne 100G linijske povezave za popolno zapolnjen sistem, kot ga je razumeti po tabeli na strani 23, izračunane na osnovi obstoječe fizične topologije in dostavljene s ponudbo v excel dokumentu »Network Information Report ELES DWDM Network ed03 virtual dem« (ki ga vlagatelj ponovno prilaga tudi tej vlogi). Optična topologija je navedena na listu Fiber. Naziv zahtevka, končne lokacije, v zahtevi vključeni segmenti, tip transponderja za virtualni zahtevek in optične performanse, v smislu zahtevana/zagotovljena OSNR, izmerjene v vsaki smeri; residualna disperzija in nivo moči so vključeni na listu Virtual Routing. Avtomatizirano načrtovalno orodje EPT v stolpcu OSNR podaja vrednost razpoložljivega OSNR za vsako izračunano 100G povezavo. V datoteki »Default 100-10G main and alternative Paths« so prikazani primeri predvidevanj za implementacijo vsakega zahtevka iz prometne matrike v Fazah 1 do 3 in usmerjanje po dveh ločenih poteh. Glede naročnikovih navedb, ki se nanašajo na 5. točko zahtevka za revizijo, se vlagatelj strinja z naročnikom, da ima 11QPA4 4 reže, pripravljene za VOA vmesnike, 4 reže za linijske vmesnike in 4 reže za uporabniške vmesnike, ter da je popolnoma prilagodljiva enota. Ne glede na to, pa ponudba že privzeto vključuje 4 vmesnike XFPMM na vsako enoto 11QPA4, kar naročniku zagotavlja najboljše v smislu enostavnosti in časa vzpostavitve storitve. Na ta način, četudi ne bodo uporabljeni vsi 4 razpoložljivi odjemni XFP-ji, bo kadarkoli, ko bo potrebna nova storitev 10G, za aktiviranje že vnaprej pripravljen fizični priključek na opremi, ki ga bo možno aktivirati z nadzornim sistemom brez fizičnega posega na lokaciji. Specifikacije navedenih enot in optičnih priključkov so razvidne že iz ponudbe.
Naročnik je dne 14.10.2016 Državni revizijski komisiji odstopil vlogo »Replika na vlagateljevo opredelitev« (dokument št. 2597/896/ls, z dne 11.10.2016). Naročnik se ne strinja z vlagateljevo opredelitvijo ter v zvezi s tem ponavlja svoje navedbe iz sklepa, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo. Naročnik priznava, da je vlagatelj podal opis, ki je bil zahtevan v Tehničnem opisu - preglednice ustreznosti, Poglavje 2, Podpoglavje 2.1, vrstica 9, vendar hkrati navaja, da je bil opis podan na napačnem mestu, da je zelo skop in kratek ter ga usmerja na dokumente, iz katerih ni mogoče ugotoviti zahtevanih lastnosti opreme.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je njegovo ponudbo, kot neprimerno, nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.
Iz Odločitve o oddaji javnega naročila št. 1795 894/MV/MAP2016/0118/9081, z dne 26.08.2016, je razvidno, da je bila vlagateljeva ponudba, kot neprimerna in nepopolna, izločena iz petih razlogov, in sicer:
1.) Ponujena oprema ni skladna z zahtevami, podanimi v Tehničnem opisu - preglednice ustreznosti, Poglavje 2, Podpoglavje 2.1, vrstica 9 ter z zahtevami, podanimi v Poglavju 5, Podpoglavje 5.3.
2.) Priloženi opis tehnične rešitve ni skladen z zahtevo, podano v Tehničnem opisu - splošni del, Poglavje 5, Podpoglavje 5.1, alineja 3, stran 19.
3.) Ponujena oprema ni skladna z zahtevami, podanimi v Tehničnem opisu - preglednice ustreznosti, Poglavje 2, Podpoglavje 2.1, vrstica 8.
4.) Priloženi opis tehnične rešitve v ponudbi ni skladen z zahtevo, podano v Tehničnem opisu - preglednice ustreznosti, Poglavje 2, Podpoglavje 2.1, vrstica 12.
5.) Ponujeno število SFP+ 10GBASE-SR/10G FC MMF -5/+85 ne zagotavlja zahtevane popolne funkcionalnosti omrežja in DWDM vozlišč skladno s Preglednico potreb po prevezovalnih matrikah v posameznih DWDM omrežnih elementih, podano v Tehničnem opisu - posebni del, stran 23.
Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne oporeka izločitvi svoje ponudbe iz razlogov, ki so navedeni v zgoraj citirani 2. točki izpodbijane izločitve. Ker pa je navedeno situacijo s skopo in nenatančno obrazložitvijo povzročil naročnik (v navedenem delu razpisne dokumentacije oziroma na 19. strani Poglavja 5 se namreč nahajata dve tretji alineji), in ker je vlagatelj tej neprimernosti svoje ponudbe oporekal v vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, Državna revizijska komisija (ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti iz 9. člena ZPVPJN) zahtevka za revizijo ni vrnila naročniku, pač pa ga je obravnavala po vsebini.
Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 21. točke 2. člena ZJNVETPS, ki določa, da je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, neprimerna. Neprimerne ponudbe v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS ni mogoče obravnavati kot popolne, naročnik pa mora nepopolne ponudbe na podlagi prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS izločiti iz postopka. V primeru torej, kadar ponudnik ne ponudi predmeta s takšnimi lastnostmi, kot jih naročnik zahteva v razpisni dokumentaciji, njegove ponudbe ni mogoče označiti kot primerne in posledično popolne, naročnik pa jo mora izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.
Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu z 41. členom ZJNVETPS. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji, način in obseg opisa predmeta javnega naročila pa je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Naročnik mora tehnične specifikacije in ostale zahteve, povezane s predmetom in pripravo ponudbe ali izvedbo naročila, v razpisni dokumentaciji določiti na jasen, natančen in nedvoumen način, tako da lahko vsi običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam.
Prvi vlagateljev očitek se nanaša na ponujeno ROADM opremo. Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da je v vseh vozliščih ponujene rešitve podprta tehnologija ROADM. Navaja, da je ponujena rešitev (proizvajalca ponujene opreme - družbe Nokia) na osnovi CWR8 skladna z definicijo večnamenskega nastavljivega optičnega multiplekserja z nastavljivim dodajanjem/odvzemanjem (MD-ROADM). Zatrjuje še, da se CWR8 dodatno refencira kot T-OADM, kar pomeni, da njegova funkcionalnost presega funkcionalnost klasičnega ROADM. Naročnik se z vlagateljem ne strinja in navaja, da ROADM oprema v vlagateljevi ponudbi ni ponujena, čeprav je to ena izmed bistvenih zahtev iz razpisne dokumentacije.
Naročnik v Tehničnem opisu - preglednice ustreznosti (Poglavje 2, Podpoglavje 2.1, vrstica 9) postavil naslednjo zahtevo:
»Na vseh vozliščih je zahtevana ROADM funkcionalnost«.
V Poglavju 5, Podpoglavje 5.3, pa je navedel:
»Uporabljene bodo ROADM komponente, ki ponujajo večje zmogljivosti in prilagodljivost omrežja z zmožnostjo usmeritve vsake valovne dolžine na vsak omrežni element (any to any). Za vse obstoječe valovne dolžine mora biti omogočena poljubna izbira poti skozi DWDM omrežje.
ROADM temelji na tehnologiji WSS (Wavelengh Selective Switch), ki zagotavlja dinamično dodajanje in odvzemanje ene valovne dolžine ali več njih hkrati.
DWDM oprema podpira dve vrsti ROADM kartic. Dvo stopenjski (two-degree) in več stopenjski (multi degree) z najmanj 8 stopnjami.
ROADM podpira DGE delovanje.
ROADM mora avtomatično uravnavati nivoje vseh vhodnih signalov. ROADM podpira DGE (Dynamic Gain Equalisation) delovanje.
ROADM mora imeti vgrajen mehanizem nadzora optičnih signalov (nadzor nivoja moči), ki mora biti dostopen preko centralnega nadzorno upravljalnega sistema.
Podpira naslednje topologije omrežja: obročna topologija, topologija več obročev, obročna topologija s prehodi na druge topologije, zvezdasta in mešana topologija.
Arhitektura večstopenjskega ROADM omogoča razpršeno oddajanje signala (broadcast) ter odvzemi in nadaljuj (Drop and Continue) način delovanja.
ROADM podpira napredne zaščitne mehanizme (1+N zaščita, 1 + 1 DN in podobno). Ponudnik naj natančno opiše predlagane komponente v tekstualnem delu.«
V zvezi z (zahtevano) ROADM opremo je bilo tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavljenih več vprašanj (dne 06.05.2016 postavljena vprašanja se nanašajo na ROADM module, na obstoječo WDM opremo, ki naj bi jo nadomestila nova ROADM oprema, na novo zgrajeno omrežje, ki naj bi predstavljalo omrežje nove generacije ROADM ter na tipe ROADM, na ROADM ojačevalce in kompenzatorje disperzije, dne 13.05.2016 postavljeni vprašanji se nanašata na ROADM kartice in na avtomatični nadzor ROADM za uravnavanje vhodnih signalov, dne 20.05.2016 postavljeno vprašanje se nanaša na module ROADM, istega dne postavljeno vprašanje pa se nanaša še na uporabo ROADM 2D in ROADM M8).
Podroben pregled vseh postavljenih vprašanj tudi pokaže, da nobeden izmed potencialnih ponudnikov ni oporekal zahtevani ROADM opremi, oziroma nobeden izmed njih tudi ni (na primer) predlagal, da bi morala biti (poleg ROADM opreme) dopuščena tudi druga enakovredna (ali boljša) oprema.
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je ponudil TOADM opremo (navedeno je razvidno tako iz Tehnične dokumentacije proizvajalca, kakor tudi Opisa rešitve na strani 28/44 - Poglavje 3.2.4 - Arhitektura vozlišča). Vlagatelj sicer v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponuja vozlišča z ROADM tehnologijo, v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, pa priznava, da ponuja TOADM opremo, vendar hkrati navaja, da se CWR8 referencira kot T-OADM, in da njegova funkcionalnost (celo) presega funkcionalnost klasičnega ROADM.
Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 6. točki Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe) ali (v kolikor je bil mnenja, da naročnikove zahteve v spornem delih razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja, oziroma da bi moral naročnik dopustiti tudi drugo enakovredno ali boljšo opremo) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti še pred potekom roka za oddajo ponudb (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN). Po poteku tega roka namreč vsebinska presoja zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji. Po poteku roka za predložitev ponudb in izdaji odločitve o oddaji naročila Državna revizijska komisija ne more več presojati, ali so posamezne naročnikove zahteve skladne s pravili javnega naročanja. Državna revizijska komisija v predmetnem revizijskem ne ugotavlja zakonitosti (ustreznosti) posameznih zahtev razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila, temveč ugotavlja, ali vlagateljeva ponudba te zahteve izpolnjuje. Zgolj takšno ponudbo je namreč mogoče (kot že izhaja iz te obrazložitve) označiti za popolno v smislu 17. točke 2. člena ZJNVETPS, vse nepopolne ponudbe pa morajo biti, v skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS, po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (v skladu z 82. členom tega zakona), izločene. Ker je naročnik jasno in izrecno zahteval ROADM opremo, je torej mogoče te revizijske navedbe obravnavati (le) kot ugovor zoper vsebino razpisne dokumentacije oziroma kot navajanje (domnevnih) kršitev, s katerimi je bil vlagatelj seznanjen že pred potekom roka za oddajo ponudb. Glede teh pa je vlagatelj (kot že zapisano v tej obrazložitvi) prekludiran (četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).
Ker vlagatelj ni izpolnil jasne zahteve, ki se nanaša na zahtevano ROADM opremo, s tem ni izpolnil enega izmed pogojev, povezanih z vsebino predmeta javnega naročila. Iz navedenega razloga vlagateljeve ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne in popolne.
Eden izmed vlagateljevih očitkov se nanaša na zahtevo iz Tehničnega opisa - preglednice ustreznosti, Poglavje 2, Podpoglavje 2.1, vrstica 8.
Naročnik je v tem delu razpisne dokumentacije postavil naslednjo zahtevo:
»DWDM omrežni element mora podpirati dodajanje kanalov drugih proizvajalcev standardnih OTN kanalov, brez dodajanja dodatne opreme. Optična moč kanalov drugih proizvajalcev se avtomatsko prilagodi.«
Pregled vprašanj, ki so bila postavljena tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, pokaže, da v zvezi s tem ni bilo postavljeno nobeno vprašanje, oziroma da se razpisna dokumentacija v tem segmentu ni spremenila.
Iz citiranega dela razpisne dokumentacije izhaja (jasna zahteva naročnika), da mora (ponujeni) DWDM omrežni element podpirati dodajanje kanalov drugih proizvajalcev standardnih OTN kanalov, brez dodajanja dodatne opreme, ter da se mora optična moč kanalov drugih proizvajalcev avtomatsko prilagoditi.
Kot pravilno ugotavlja tudi naročnik, vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo sam navaja, da je praksa neposrednega povezovanja tujih valovnih dolžin brez demarkacije polna težav. Navaja tudi, da je zato potrebno vgraditi mediacijski modul, ki zgradi demarkacijsko točko med odjemalcem in DWDM sistemom. Ker pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da vlagatelj takšnega modula ni ponudil, se je potrebno strinjati z naročnikom tudi v tem, da avtomatsko nastavljanje optične moči ni zagotovljeno že s ponujeno konfiguracijo opreme (oziroma brez dodajanja dodatne opreme). Poleg tega vlagatelj v ponudbi (v točki 8 na 2. strani Komentarja k preglednicam ustreznosti) tudi navedel, da predmetno funkcionalnost podpirajo kartice SVAC, multi-port MVAC in MVAC8B. Teh kartic pa vlagatelj v svoji ponudbi (niti v njeni dopolnitvi) ni ponudil.
Ker vlagatelj tudi v tem delu ni ravnal v skladu z naročnikovo jasno in izrecno zahtevo iz razpisne dokumentacije, oziroma iz razloga, ker bi bila postavljena zahteva izpolnjena le v primeru, če bi bila ponujena dodatna oprema, ta oprema pa iz ponudbe ni razvidna, Državna revizijska komisija njegovim očitkom o tem, da je bila (kot navaja) »SVAC/MVAC opcija že proaktivno vključena v ponujeno konfiguracijo«, oziroma »da je 1 enota MVAC že privzeto vključena v vsak vstavek v ponudbi«, ni mogla slediti.
Državna revizijska komisija prav tako ni sledila vlagateljevemu očitku, ki se nanaša na (s strani vlagatelja) ponujeno število vmesnikov SFP+ 10GBASE-SR/10G FC MMF -5/+85.
Iz preglednice, ki prikazuje potrebe po prevezovalnih matrikah v posameznih DWDM omrežnih elementih (Tehnični opis - posebni del, stran 23 razpisne dokumentacije), je razvidno, da je naročnik zahteval 128 vmesnikov SFP+ 10GBASE-SR/10G FC MMF -5/+85 (tudi v zvezi z zahtevanim številom vmesnikov, tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije, ni bilo postavljeno nobeno vprašanje).
Pregled vlagateljeve ponudbe (in njene dopolnitve) pokaže, da je vlagatelj ponudil le 120 zahtevanih vmesnikov in s tem ni izpolnil naročnikove zahteve. Vlagatelj sicer zatrjuje, da število ponujenih vmesnikov 10G celo presega število zahtevanih v razpisni dokumentaciji, saj kot navaja v zahtevku za revizijo »moduli11QPA4 v ponudbi že vsebujejo po štiri vmesnike XFP MM«. V vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb, pa zatrjuje, da »ima enota 11QPA4 štiri reže, pripravljene za VOA vmesnike, 4 reže za linijske vmesnike in 4 reže za uporabniške vmesnike«, ter da »z namenom naročniku zagotoviti najboljše možnosti pri konfiguriranju omrežja in potrebnem času za vzpostavitev nove storitve, ponudba vlagatelja že privzeto vključuje 4 vmesnike XFP MM na vsako enoto 11QPA, kar naročniku zagotavlja najboljše v smislu enostavnosti in časa vzpostavitve storitve«.
Med vlagateljem in naročnikom sicer ni spora o tem (kar potrjuje tudi Tehnična dokumentacije proizvajalca ponujene opreme), da ima modul 11QPA4 štiri reže za VOA vmesnike, 4 reže za linijske vmesnike in 4 reže za odjemalske (client) vmesnike. Vendar ostaja dejstvo, da bi moral vlagatelj vmesnike XFP MM v primeru, če so (že) nameščeni v module 11QPA4, specificirati tudi v ponudbi oziroma v Specifikaciji ponujene opreme. Iz dopolnitve vlagateljeve ponudbe (naročnik je vlagatelja zaradi nečitljive ponudbe dne 08.06.2016 pozval na dopolnitev ponudbe tudi v obravnavanem delu) je namreč razvidno, da je vlagatelj ponudil (oziroma v specifikacijo vpisal) le 120 vmesnikov SFP+ 10GBASE-SR/10G FC MMF -5/+85, naročnik pa jih je zahteval 128. Ker je torej vlagatelj dejansko ponudil le 120 vmesnikov, Državna revizijska komisija njegovim navedbam, da njegova ponudba vsebuje celo več vmesnikov, kot jih je zahteval naročnik, oziroma da »ponudba že privzeto vključuje 4 vmesnike XFP MM na vsako enoto 11QPA4«, ni mogla slediti.
Poleg tega se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom tudi v tem, da se vse tri navedene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe nanašajo na predmet javnega naročila. Naročnik zato pravilno opozarja, da predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbe, ki ga ZJNVETPS obravnava strožje, oziroma tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati (tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS). Iz navedenega razloga Državna revizijska tudi ni sledila vlagateljevim očitkom, da je njegova ponudba kvečjemu formalno nepopolna, ter da bi ga moral zato naročnik pozvati k njeni dopolnitvi.
Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik njegovo ponudbo, kot neprimerno in (posledično) nepopolno, nezakonito izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Ker je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna že iz navedenih razlogov, Državna revizijska komisija preostalih dveh vlagateljevih očitkov (ki se prav tako nanašata na (ne)primernost njegove ponudbe) ni obravnavala. Tudi morebitna utemeljenost teh očitkov namreč ne bi več mogla vplivati niti na status vlagateljeve ponudbe niti na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.
Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa
V Ljubljani, dne 28.10.2016
predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- ELES d.o.o., Sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, Hajdrihova ulica 2, Ljubljana,
- ISKRA, elektro in elektronska industrija d.d., Stegne 21, Ljubljana,
- MASTERLINE INTERNATIONAL d.o.o., Brnčičeva ulica 15 b, Ljubljana - Črnuče,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.