018-169/2016 Občina Črna na Koroškem

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju reke Meže v občini Črna na Koroškem (čistilna naprava Črna, kanalizacija Črna)«, v sklopih 2, 4, in 5, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Gorenjska gradbena družba, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Aleš Malavašič, Zaloška c. 269, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in v sklopu 3, na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov Slemenšek, d.o.o., Dobja vas 190A, Ravne na Koroškem in ESOT-INVEST, d.o.o., Kersnikova 19, Celje, ki ju oba po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Črna na Koroškem, Center 101, Črna na Koroškem (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.10.2016

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja je utemeljen. Razveljavijo se naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju reke Meže v občini Črna na Koroškem (čistilna naprava Črna, kanalizacija Črna)«, kot izhajajo iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-0002/2016, z dne 25.7.2016:
– v sklopih, ki jih je naročnik poimenoval »za izgradnjo«:
- v sklopu 2,
- v sklopu 4,
- v sklopu 5;
– v sklopih, ki jih je naročnik poimenoval »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«:
- v sklopu 2,
- v sklopu 4,
- v sklopu 5.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja je utemeljen. Razveljavijo se naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju reke Meže v občini Črna na Koroškem (čistilna naprava Črna, kanalizacija Črna)«, kot izhajajo iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-0002/2016, z dne 25.7.2016:
– v sklopih, ki jih je naročnik poimenoval »za izgradnjo«, v sklopu 3 ter
– v sklopu, ki jih je naročnik poimenoval »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«, v sklopu 3.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 8.189,97 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 14.709,72 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega je naročnik razdelil na sklope, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 24.2.2016, pod št. objave JN1275/2016. Z dokumentom »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« z dne 14.6.2016 (v nadaljevanju: prvotna odločitev o oddaji naročila) je naročnik sodelujoče ponudnike obvestil o izbiri najugodnejših ponudb v posameznih sklopih. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je naročnik prvemu vlagatelju (kot najugodnejšemu ponudniku po odpravi računskih napak) v sklopih, ki jih je naročnik poimenoval »za izgradnjo«, dodelil sklope 2, 4 in 5, v sklopih, ki jih je naročnik poimenoval »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«, pa sklope 2, 4 in 5. Dne 28.6.2016 je naročnik sprejel dokument »Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb«.

Z dokumentom »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-0002/2016, z dne 25.7.2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) je naročnik ponudnike obvestil o izbiri najugodnejših ponudb v posameznih sklopih, in sicer je naročnik dodelil:
– v sklopih, ki jih je naročnik v odločitvi o oddaji naročila poimenoval »za izgradnjo«:
- sklop 2 ponudniku SGP Pomgrad, d.d., Bakovska ulica 31 Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik SGP Pomgrad, d.d.),
- sklop 3 ponudniku Marn, d.o.o., Retnje 1, Križe (v nadaljevanju: izbrani ponudnik Marn, d.o.o.),
- sklopa 4 in 5 ponudniku VOC Celje, d.d., Lava 42, Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik VOC Celje, d.d.) in
– v sklopih, ki jih je naročnik v odločitvi o oddaji naročila poimenoval »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«:
- sklope 2, 4 in 5 prvemu vlagatelju ter
- sklop 3 izbranemu ponudniku SGP Pomgrad, d.d.
V obrazložitvi izpostavljenega dokumenta je naročnik navedel, da je prvi vlagatelj izvedel »nedovoljeno računsko operacijo« oziroma »samovoljno računsko operacijo«, ki je ni dopustno odpraviti, zato je upošteval ponudbeno vrednost prvega vlagatelja, navedeno v obrazcu št. 1 – Ponudba. Iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila nadalje izhaja, da je naročnik ponudbo ponudnika Esotech, d.d., ki se je glede na merilo za izbiro ponudbe, uvrstila na prvo mesto, v sklopu 3 izločil kot neprimerno, izbral pa je popolno ponudbo izbranega ponudnika Marn, d.o.o., ki se je glede na merilo za izbiro ponudbe uvrstila na drugo mesto, na tretje mesto se je uvrstila ponudba ponudnika SGP Pomgrad, d.d., na četrto pa ponudba drugega vlagatelja.

Prvi vlagatelj je (brez pooblaščenca) z vlogo z dne 2.8.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se ugotovi, da je prvotna odločitev o oddaji naročila pravnomočna in da se razveljavi odločitev o oddaji naročila v sklopih 2, 4 in 5. Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. V zahtevku za revizijo prvi vlagatelj navaja, da naročnik prvotne odločitve o oddaji naročila ni razveljavil, zato je postala pravnomočna, kar pomeni, da je bilo naročilo v sklopih 2, 4 in 5 pravnomočno oddano prvemu vlagatelju. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da mu naročnik ni oddal javnega naročila (v sklopih 2, 4 in 5), čeprav je njegova ponudba pravilna in po merilu za izbiro ponudbe ugodnejša od izbranega ponudnika. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetno javno naročilo razdelil na 7 sklopov, medtem ko naročnik sklopov »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora« od 1 do 7, ki jih je oddal z odločitvijo o oddaji naročila, v razpisni dokumentaciji ni oblikoval. Naročnik je na Portalu javnih naročil na vprašanje v zvezi z izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora odgovoril, da bo tabelo v obrazcu 1 in rekapitulacijo popravil. Na podlagi takšnega popravka ni mogoče sklepati, da popravki pomenijo nove sklope, ki jih je naročnik oddal ločeno. Da bi bilo mogoče popravke razumeti kot nove sklope, bi moral naročnik spremeniti razpisno dokumentacijo v točki »Predmet razpisa« in jasno povedati, koliko sklopov je in kateri. V ponudbeno vrednost posameznega sklopa je bilo potrebno skladno z zahtevami razpisne dokumentacije zajeti tudi stroške v zvezi s PID in ostalo dokumentacijo, ki je potrebna in jo naročnik zahteva. Projektiranje je bilo zajeto v popisu del kot postavka. Prvi vlagatelj je razumel, da je 7 sklopov (in ne 14), zato je skladno z navedenim oddal ponudbo na način, da je plačilo za projektno dokumentacijo zajel v sklopih, posledično pa v ponudbi ni napravil nedovoljene računske operacije.

Drugi vlagatelj je z vlogo z dne 9.8.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev naročnikove odločitve o oddaji naročila v sklopu 3 in povrnitev stroškov pravnega varstva. V zahtevku za revizijo drugi vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika Marn, d.o.o., nepopolna, ker iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja izpolnjevanje referenčnega pogoja in zahtev razpisne dokumentacije v zvezi z odgovorno vodjo del. Drugi vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika Marn, d.o.o., neprimerna, ker izbrani ponudnik Marn, d.o.o., ni izpolnil tehničnih zahtev razpisne dokumentacije v zvezi z mostnim strgalom, hidrostatičnim merilnikom nivoja, napravo za mehansko predčiščenje in napravo za sprejem greznic. Drugi vlagatelj zatrjuje, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da proizvajalec mostnega strgala ponuja različne dolžine strgala, vendar navedene dolžine in globine strgala odstopajo od zahtevane dolžine 4,95 m in zahtevane globine 5,5 m. Drugi vlagatelj še zatrjuje, da je ponudba drugouvrščenega ponudnika SGP Pomgrad, d.d., v sklopu 3 neprimerna.

Izbrani ponudnik VOC Celje, d.d., v vlogi z dne 11.8.2016, s katero se je opredelil do revizijskih navedb prvega vlagatelja, navaja, da je bila odločitev o ponovitvi postopka pravilna in utemeljena.

Izbrani ponudnik SGP Pomgrad, d.d., v vlogi z dne 17.8.2016, s katero se je opredelil do revizijskih navedb prvega vlagatelja, navaja, da je prvi vlagatelj napravil nedovoljeno računsko operacijo, zato njegova ponudba ne more biti izbrana kot najugodnejša v sklopu 2.

Izbrani ponudnik Marn, d.o.o., ki ga v postopku pravnega varstva zastopa Odvetniška družba Hočevar – Mokorel, o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 1, Kranj, v vlogi z dne 23.8.2016, s katero se je opredelil do revizijskih navedb drugega vlagatelja, predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo drugega vlagatelja. V zvezi z revizijskimi očitki o neprimernosti ponujenega mostnega strgala navaja, da je v ponudbi predložil splošni katalog mostnega strgala, ki ne navaja tehničnih karakteristik, zato ponudba izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije, ter da je dodatno predložil podrobno tehnično specifikacijo, iz katere izhaja, da ponujena oprema ustreza pogojem razpisne dokumentacije.

Naročnik je izbranemu ponudniku SGP Pomgrad, d.d., z dopisom z dne 11.8.2016, ki je bil navedenemu vročen dne 18.8.2016 (razvidno iz poštne povratnice), posredoval kopijo zahtevka za revizijo drugega vlagatelja in ga seznanil s pravico do opredelitve do navedb drugega vlagatelja. Izbrani ponudnik SGP Pomgrad, d.d., se do navedb drugega vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je dne 1.9.2016 zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zahtevo prvega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik zatrjuje, da je prvotno odločitev o oddaji naročila pred njeno pravnomočnostjo razveljavil. V dokumentu »Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb« je jasno navedel, da bo na podlagi petega odstavka 79. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) prvotno odločitev nadomestil z novo in pri tem izvedel ponovni postopek ocenjevanja ponudb, iz česar izhaja naročnikov namen, da se prvotna odločitev o oddaji razveljavi. Ker ni potrebno, da je odločitev o oddaji javnega naročila sprejeta v določeni formalni obliki, tudi za odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila ni potrebno, da bi bila oblikovana na način, da je v izreku izrecno navedena besedna zveza »razveljavi se odločitev«. Naročnik nadalje navaja, da se ponudbene cene prvega vlagatelja »za izgradnjo« v sklopu 2, 4, in 5, navedene v popisu del in obrazcu št. 1 – Ponudba ne ujemajo, in sicer je prvi vlagatelj ponudbeno ceno v obrazcu št. 1 – Ponudba povečal glede na ponudbeno ceno v popisu del. V obrazcu št. 1 – Ponudba so bili nazivi posameznih okenc v tabeli jasno in pregledno ločeni za vpis ponudbene cene za izgradnjo za vsak sklop posebej ter ločeno za vpis ponudbene cene za izdelavo projektne dokumentacije in nadzora za vsak sklop posebej. V popisu del so postavke izgradnje in izdelave projektne dokumentacije/nadzora ločena za vsak posamezni sklop, in bi jih moral prvi vlagatelj, tako kot vsi ostali ponudniki, natančno prepisati v obrazec št. 1 – Ponudba. Pomote prvega vlagatelja pri prepisu ponudbenih cen iz popisa del v obrazec št. 1– Ponudba ni mogoče obravnavati kot računske napake.

Naročnik je dne 1.9.2016 zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in zahtevo drugega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva. Naročnik zavrača navedbe drugega vlagatelja kot neutemeljene. V zvezi z revizijskimi očitki glede mostnega strgala naročnik navaja, da iz popisa del, ki ga je izbrani ponudnik Marn, d.o.o., predložil v ponudbeno dokumentacijo, izhaja, da je izbrani ponudnik Marn, d.o.o., ponudil mostno strgalo, ki tudi v dimenzijah ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik Marn, d.o.o., je namreč pri postavki »Mostno strgalo« vpisal ponudbeno ceno in se s tem zavezal dobaviti predmet, kot ga zahteva naročnik. Predložen splošni katalog (predložitev katerega v razpisni dokumentaciji ni bila zahtevana) prikazuje le osnovne informacije mostnega strgala, kot so izgled, material… Katalogi ne morejo vsebovati karakteristik vseh proizvodov, ki jih proizvajalec izdeluje, saj se nekateri proizvodi izdelujejo le po naročilu posameznih strank, kakor je tudi v obravnavanem primeru. Izbrani ponudnik Marn, d.o.o., je sam proizvajalec mostnih strgal, zato ni mogoč pavšalen zaključek drugega vlagatelja, da ponujeno mostno strgalo dimenzijsko ne ustreza zahtevam naročnika, še zlasti iz razloga, ker se je izbrani ponudnik Marn, d.o.o., z vpisom ponudbene cene v popisih del zavezal dobaviti mostno strgalo zahtevanih dimenzij. S ponujenim mostnim strgalom je izbrani ponudnik Marn, d.o.o., zadostil zahtevam naročnika, ki se od njega zahtevajo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 6.9.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Prvi vlagatelj v vlogi z dne 5.9.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja, da naročnik prvotne odločitve o oddaji naročila ni razveljavil, zato je le-ta postala pravnomočna. V utemeljitev svojih navedb se prvi vlagatelj sklicuje na stališče 8. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2014. Prvi vlagatelj navaja, da se naročnik ni opredelil do vseh revizijskih navedb in ponavlja revizijske navedbe, da je naročnik v razpisni dokumentaciji oblikoval 7 sklopov in ne 14 sklopov.

Drugi vlagatelj v vlogi z dne 8.9.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Z dopisom z dne 26.9.2016 je Državna revizijska komisija drugega vlagatelja pozvala na doplačilo takse. Drugi vlagatelj je Državni revizijski komisiji v zahtevanem roku posredoval potrdilo o doplačilu takse v zahtevani višini.

Z dopisom z dne 26.9.20106 je Državna revizijska komisija naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije. Naročnik je Državni revizijski komisiji le-to odstopil z dopisom z dne 3.10.2016.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranih ponudnikov in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.

Iz predložene spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel 14 pravočasnih ponudb (Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 19.4.2016). Po odpravi računskih napak v prejetih ponudbah, tudi v ponudbi prvega vlagatelja, je naročnik s prvotno odločitvijo o oddaji naročila prvemu vlagatelju (kot najugodnejšemu ponudniku) v sklopih, poimenovanih »za izgradnjo«, dodelil sklope 2, 4 in 5, v sklopih, poimenovanih »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«, pa sklope 2, 4 in 5. Po sprejemu prvotne odločitve o oddaji naročila je naročnik sprejel dokument »Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb« z dne 28.6.2016. Naročnik je dne 25.7.2016 sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero naročnik sklopov 2, 4 in 5, v sklopih, ki jih je poimenoval »za izgradnjo«, ni dodelil prvemu vlagatelju. Naročnik je namreč presodil, da prvi vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji ni napravil računskih napak (in ga je torej naročnik pred sprejemom prvotne odločitve o oddaji naročila neupravičeno pozval na odpravo računskih napak), zato je naročnik kot ponudbeno vrednost prvega vlagatelja v izpostavljenih sklopih upošteval vrednost, ki jo je prvi vlagatelj navedel v ponudbeni dokumentaciji v obrazcu št. 1 – Ponudba. Glede na to vrednost, se ponudba prvega vlagatelja v sklopih 2, 4 in 5, v sklopih, poimenovanih »za izgradnjo«, glede na merilo za izbiro ponudbe ni uvrstila na prvo mesto, pač pa na drugo mesto.

Med prvim vlagateljem in naročnikom je najprej sporno, ali je naročnik prvotno odločitev o oddaji naročila razveljavil. Prvi vlagatelj zatrjuje, da naročnik prvotne odločitve o oddaji naročila ni razveljavil, zato je le-ta postala pravnomočna, naročnikova odločitev o oddaji naročila z dne 28.6.2016 pa je nezakonita, medtem ko naročnik na drugi strani zatrjuje, da je prvotno odločitev o oddaji naročila razveljavil z dokumentom »Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb« z dne 28.6.2016.

Peti odstavek 79. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Skladno s stališčem 8. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2014 lahko naročnik odločitev o razveljaviti odločitve o oddaji naročila in odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila sprejme ločeno.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik prvotno odločitev o oddaji naročila vročil sodelujočim ponudnikom, in sicer je bila dne 21.6.2016 (kot zadnjemu) vročena ponudniku Purgator, d.o.o. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju sedmega odstavka 79a. člena ZJN-2 v povezavi s petim odstavkom 25. člena ZPVPJN gre ugotoviti, da je naročnik pred pravnomočnostjo prvotne odločitve o oddaji naročila sprejel dokument »Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb« z dne 28.6.2016.

V dokumentu »Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb« z dne 28.6.2016 je naročnik navedel:
»Na podlagi 79. člena 5 odstavek ZJN-2 naročnik izdaja naslednje
Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb
Obrazložitev:
Naročnik: Občina Črna na Koroškem je objavil na Portalu javnih naročil z dne 24.2.2016 pod št. objave OB- JN 1275/52016 obvestilo o javnem naročilu po odprtem postopku v skladu s 24. in 25. členom ZJN-2.
V skladu z 79. členom 5 odstavek ZJN-2 bo naročnik izvedel ponovni postopek ocenjevanja ponudb.
V skladu z 79 a členom 4 alineje bo pričel teči rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila«.

Med naročnikom in prvim vlagateljem je sporno, ali je naročnik z izpostavljenim dokumentom razveljavil prvotno odločitev o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je že zapisala (glej sklep št., 018-189/2014-9, z dne 2.9.2014), da ZJN-2 ne določa posebnega (formalnega) postopka za uporabo pooblastila iz petega odstavka 79. člena ZJN-2, prav tako gre ugotoviti, da ZJN-2 ne določa, v kakšni obliki mora biti sprejeta odločitev o razveljavitvi prvotne odločitve o oddaji naročila.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v dokumentu »Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb« sicer ni izrecno zapisal, da z njim razveljavlja prvotno odločitev o oddaji naročila, vendar pa je takšna odločitev naročnika razvidna iz vsebine spornega dokumenta. Naročnik je namreč v dokumentu »Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb« zapisal, da ga sprejema »na podlagi 79. člena 5. odstavek ZJN-2«, ki naročniku daje pooblastilo, da odločitev o oddaji naročila do pravnomočnosti spremeni. Iz navedenega izhaja, da sporni dokument predstavlja naročnikovo odločitev za uporabo pooblastila iz citirane določbe ter s tem prvo naročnikovo odločitev, in sicer odločitev o razveljavitvi prvotne odločitve o oddaji naročila. Naročnik je nadalje v spornem dokumentu navedel, da »bo naročnik izvedel ponovni postopek ocenjevanja ponudb«, iz česar izhaja, da naročnik s spornim dokumentom postopek oddaje javnega naročila vrača v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (torej v fazo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, glej 70. člen ZJN-2) ter da prvotna odločitev o oddaji naročila ne obstoji več. Naročnik namreč odločitev o oddaji naročila sprejeme šele po zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb. Poleg tega je naročnik s spornim dokumentom sodelujoče ponudnike, tudi prvega vlagatelja, obvestil, da »bo pričel teči rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila«, iz česar izhaja, da bo naročnik sprejel novo odločitev o oddaji naročila, zoper katero bo mogoče uveljavljati pravno varstvo. Ker lahko naročnik sprejme novo odločitev o oddaji naročila le, če prvotna odločitev o oddaji ne obstoji več (v nasprotnem primeru bi s sprejemom nove odločitve o oddaji naročila obstajali dve odločitvi o oddaji naročila), iz izpostavljenih navedb naročnika izhaja, da prvotna odločitev ne obstoji več oziroma da je razveljavljena. Navedenega ne more spremeniti sklicevanje prvega vlagatelja na stališče 8. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2014. V navedenem stališču je namreč Državna revizijska komisija zavzela (zgolj) stališče, da lahko naročnik odločitev o razveljaviti odločitve o oddaji naročila in odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila sprejme ločeno, kar pa med strankama v obravnavanem primeru ni sporno. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z dokumentom »Obvestilo o ponovnem postopku ocenjevanja ponudb« z dne 28.6.2016 prvotno odločitev o oddaji naročila pred njeno pravnomočnostjo razveljavil, zato Državna revizijska komisija revizijske navedbe prvega vlagatelja, da je prvotna odločitev o oddaji naročila postala pravnomočna, zavrača kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na naročnikove odločitve o oddaji naročila v sklopih 2, 4 in 5, kot izhajajo iz odločitve o oddaji naročila. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba v sklopih 2, 4 in 5 pravilna in gleda na merilo za izbiro ponudbe ugodnejša od ponudb izbranih ponudnikov v izpostavljenih sklopih.

Skladno z 41. členom ZJN-2 mora naročnik oddati javno naročilo na podlagi meril, opredeljenih v 48. členu ZJN-2. V odprtem postopku naročnik odda javno naročilo potem ko razvrsti pravočasne ponudbe glede na merila in preveri, ali je ponudba, ki je bila ocenjena kot najugodnejša, popolna (drugi odstavek 41. člena ZJN-2). Skladno s petim odstavkom 48. člena ZJN-2 mora naročnik pri ocenjevanju ponudb uporabiti le tista merila, ki so bila navedena v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila opisana in vrednotena. Iz predstavljenih določb izhaja, da naročnik odda javno naročilo tistemu ponudniku, katerega (popolna) ponudba je glede na merilo za izbiro ponudbe, ki ga je naročnik vnaprej določil v objavi o naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji, najugodnejša.

V obravnavanem primeru je naročnik kot merilo za izbiro ponudbe določil najnižjo ponudbeno ceno (glej točka IV.2.1) obvestila o naročila in točka 10 »Način ocenjevanja ponudb in izbor« razpisne dokumentacije). V zvezi s ponudbeno ceno je naročnik v razpisni dokumentaciji pripravil popis del in obrazec št. 1 – Ponudba. Iz navedb prvega vlagatelja in naročnika izhaja, da je med njima sporno, na kakšen način so bili ponudniki dolžni izpolniti obrazec št. 1 – Ponudba.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je bila podlaga za izpolnjevanje obrazca št. 1 – Ponudba izpolnjen popis del. Naročnik je v razpisni dokumentaciji pripravil dva popisa del v Excelovem dokumentu, in sicer »Popis del ČN« in »Popis del kanalizacija«. V obeh Excelovih dokumentih se nahaja zavihek (oziroma dokument) »Rekapitulacija po sklopih«, ki je smiselno razdeljen na dva dela. V prvem delu je naročnik predvidel vpis ponudbene cene za izvedbo gradnje (oziroma dobavo in montažo opreme) za vsak posamezni sklop od 1 do 7, v drugem delu zavihka (oziroma dokumenta) »Rekapitulacija po sklopih« pa je naročnik predvidel, da ponudniki posebej, ločeno za vsak sklop od 1 do 7, vpišejo ponudbene cene za (1) »Projekt za izvedbo – detajli po načrtih projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, Projekt izvedenih del, navodila za obratovanje in vzdrževanje, PVE – projekt za vpis v uradne evidence, dokazilo o zanesljivosti objekta, varnostni načrt, navodila,… upoštevati 4% od vrednosti investicije« (v nadaljevanju: projektna dokumentacija), (2) »Projektantski nadzor, skladno z ZGO upoštevati 0,5% od vrednosti investicije« (v nadaljevanju: projektantski nadzor) in (3) »Geotehnični nadzor ves čas gradnje; Geodetski posnetek izvedbe, vnos v elektronski kataster, v kompletu z elaboratom in topografijami zasunov in posnetkom v ACAD R 2004-2009 1% od vrednosti investicije« (v nadaljevanju: geotehnični nadzor).

Naročnik je tudi obrazec št. 1 – Ponudba smiselno razdelil na dva dela, saj je v njem oblikoval dve tabeli. V prvi tabeli je naročnik kot nazive stolpcev navedel »predračunska vrednost brez DDV«, »popust«, »znesek brez DDV« in »ponudbena cena z DDV«, kot nazive vrstic pa nazive sklopov z navedbo številke sklopa. V drugi tabeli je naročnik kot nazive stolpcev navedel projektna dokumentacija, projektantski nadzor in geotehnični nadzor, medtem ko je v vrsticah posebej za vsak sklop od 1 do 7 kot nazive vrstic navedel »predračunska vrednost brez DDV«, »popust«, »znesek brez DDV« in »ponudbena cena z DDV«.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo prvega vlagatelja, da znesek, ki ga je prvi vlagatelj vpisal kot »predračunsko vrednost brez DDV« za sklop 2 (oz. sklop 4 oz. sklop 5) v prvi tabeli obrazca št. 1 – Ponudba, ni identičen znesku, ki ga je prvi vlagatelj vpisal za izvedbo gradnje v prvem delu dokumenta »Rekapitulacija po sklopih« za sklop 2 (oz. sklop 4 oz. sklop 5). Prvi vlagatelj je namreč v prvi tabeli obrazca št. 1 – Ponudba kot »predračunsko vrednost brez DDV« za sklop 2 vpisal 139.952,72 EUR, za sklop 4 149.936,40 EUR in za sklop 5 65.606,57 EUR, medtem ko je za izvedbo gradnje v prvem delu »Rekapitulacija po sklopih« kot vrednost (brez DDV) za sklop 2 navedeno 132.656,61 EUR, za sklop 4 143.119,81 EUR in za sklop 5 62.186,32 EUR. Kot je razvidno iz navedb strank, med njima ni sporno, da je predstavljeno odstopanje v ponudbi prvega vlagatelja posledica dejstva, da je prvi vlagatelj v prvo tabelo obrazca št. 1 – Ponudba kot »predračunsko vrednost brez DDV« sklopa 2 (oz. sklopa 4 oz. sklopa 5) vpisal vsoto predračunskih vrednosti za:
- izvedbo gradnje za sklop 2 (oz. sklop 4 oz. sklop 5) iz prvega dela dokumenta »Rekapitulacija po sklopih«,
- projektno dokumentacijo za sklop 2 (oz. sklop 4 oz. sklop 5) iz druge tabele obrazca št. 1 – Ponudba,
- projektantski nadzor za sklop 2 (oz. sklop 4 oz. sklop 5) iz druge tabele obrazca št. 1 – Ponudba in
- geotehnični nadzor za sklop 2 (oz. sklop 4 oz. sklop 5) iz druge tabele obrazca št. 1 – Ponudba.

Prvi vlagatelj zatrjuje, da je obrazec št. 1 – Ponudba izpolnil skladno z navodili razpisne dokumentacije, medtem ko naročnik na drugi strani zatrjuje, da iz razpisne dokumentacije jasno izhaja zahteva, da ponudniki v prvo tabelo obrazca št. 1 – Ponudba prepišejo vrednosti za izgradnjo iz prvega dela dokumenta »Rekapitulacija po sklopih«. V zvezi z naročnikovimi navedbami, da so v obrazcu št. 1 – Ponudba prvega vlagatelja napake, ki jih ni mogoče odpraviti, in v zvezi z naročnikovimi navedbami, da je pri razvrščanju ponudb glede na merilo za izbiro ponudbe upošteval vrednosti, ki jih je prvi vlagatelj navedel v obrazcu št. 1 – Ponudba, gre že na tem mestu pojasniti, da v kolikor je naročnik presodil, da so v ponudbenem predračunu oziroma v obrazcu št. 1 – Ponudba prvega vlagatelja napake, ki jih skladno z 78. členom ZJN-2 ni dopustno odpraviti, bi moral takšno ponudbo prvega vlagatelja izločiti kot nepopolno, ne pa da je naročnik ponudbo prvega vlagatelja (kljub ugotovitvi, da ta vsebuje neodpravljive napake v predračunu) razvrstil glede na merila, pri čemer je naročnik upošteval (domnevno) »nepravilno« ponudbeno ceno prvega vlagatelja.

V zvezi s spornim vprašanjem, to je na kakšen način so bili ponudniki dolžni izpolniti obrazec št. 1 – Ponudba oziroma katero vrednost so bili ponudniki dolžni vpisati kot »predračunsko vrednost brez DDV« v prvo tabelo obrazca št. 1 – Ponudba, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, na kakšen način morajo ponudniki izpolniti prvo tabelo obrazca št. 1 – Ponudba oziroma ni izrecno določil, katero vrednost ponudniki vpišejo kot »predračunsko vrednost brez DDV« v prvo tabelo obrazca št. 1 – Ponudba.

Nadalje gre ugotoviti, da je naročnik v obvestilu o naročilu (objavljeno pod št. objave JN1275/2016) navedel, da je naročilo razdeljeno na sklope (točka II.1.8), pri čemer je naročnik v Prilogi B »INFORMACIJE O SKLOPIH« navedel 7 sklopov. Tudi v točki 1.5. »Predmet javnega naročila« razpisne dokumentacije je naročnik zapisal:
»Javno naročilo je razdeljeno na sklope. Ponudniki lahko oddajo ponudbo za celotno javno naročilo ali po sklopih in sicer:
A) ČISTILNA NAPRAVA
- SKLOP 1: izgradnja čistilne naprave z elektro in strojnimi instalacijami ter zunanjo ureditvijo in RUB
- SKLOP 2: izgradnja mostu in ceste
- SKLOP 3: tehnološka oprema, zagon, poizkusno obratovanje
B) KANALIZACIJA
- SKLOP 4: izgradnja kanalizacije Spodnje Javorje
- SKLOP 5: izgradnja kanalizacije Pristava
- SKLOP 6: izgradnja kanalizacije Žerjav z izgradnjo črpališča
- SKLOP 7: izgradnja kanalizacije Mušenik«.

Iz predstavljenega dela razpisne dokumentacije jasno izhaja, da je naročnik predmet javnega naročila razdelil na 7 sklopov. Pritrditi gre navedbam prvega vlagatelja, da naročnik v izpostavljenem delu ni spreminjal razpisne dokumentacije. Naročnik je na Portalu javnih naročil na vprašanje potencialnega ponudnika »Kako na vašem drugem obrazcu št. 1 izpolnimo zadnji stolpec tabele (izdelava projektov, projektantski nadzor)? Ali seštejemo zneske iz obeh popisov? Kaj pa geotehnični nadzor - kam se ga vpiše? Radi bi še pojasnilo, kako boste te stroške (PZI, projektantski in geotehnični nadzor) delili na sklope, da bodo ponudbe sploh primerljive« odgovoril »Stolpec tabele obrazca 1 in rekapitulacija se bo ustrezno popravila« (vprašanje in odgovor objavljena na Portalu javnih naročil dne 30.3.2016, ob 11:10 uri), vendar naročnik s tem ni spreminjal razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na število in predmet oblikovanih sklopov. Naročnik je zgolj napovedal, da bo popis del in obrazec št. 1 – Ponudba spremenil, kar je tudi storil, in sicer je v obrazcu št. 1 – Ponudba namesto ene tabele oblikoval dve tabeli (v prvotno objavljeni razpisni dokumentaciji je bila v obrazcu št. 1 – Ponudba oblikovana le ena tabela). Sprememba obrazca št. 1 – Ponudba ne pomeni, da je naročnik oblikoval 7 dodatnih sklopov in da je predmetno naročilo (namesto na 7 sklopov) razdeljeno na 14 sklopov (naročnik je namreč z odločitvijo o oddaji naročila oddal 14 sklopov).

Iz razpisne dokumentacije (in iz spremembe obrazca št. 1 – Ponudba) tako ne izhaja, da je vsak posamezni sklop, ki ga je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji, razdeljen na sklop »za izgradnjo« in na sklop »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«, ki ju bo naročnik ločeno oddal, kot to izhaja iz naročnikove odločitve o oddajo naročila. Pač pa iz razpisne dokumentacije izhaja, da je predmet vsakega izmed 7 sklopov, ki jih je naročnik oblikoval v razpisni dokumentaciji, »izgradnja« in »izdelava dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«. Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni imel podlage, da je v razpisni dokumentaciji oblikovane sklope 2, 4 in 5 z odločitvijo o oddaji naročila oddal kot sklope 2, 4 in 5, v sklopih, ki jih je naročnik poimenoval »za izgradnjo«, in kot sklope 2, 4 in 5, v sklopih, ki jih je naročnik poimenoval »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«. Z navedenim je naročnik po poteku roka za oddajo ponudb spremenil (obseg) predmeta, ki ga je do poteka roka za oddajo ponudb oddajal s posameznim sklopom, s tem pa je naročnik kršil tretji odstavek 71. člena ZJN-2, ki določa, na naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne more več spreminjati razpisne dokumentacije, načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

Ob upoštevanju, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, na kakšen način so ponudniki dolžni izpolniti prvo tabelo obrazca št. 1 – Ponudba oziroma ni izrecno določil, katero vrednost ponudniki vpišejo kot »predračunsko vrednost brez DDV« v prvo tabelo obrazca št. 1 – Ponudba, in ob upoštevanju, da je »izdelava dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora« predmet vsakega sklopa od 1 do 7, in ne predmet samostojnih sklopov, je mogoče obrazec št. 1 – Ponudba razlagati tudi na način, kot ga ponuja prvi vlagatelj, in sicer, da so morali ponudniki v prvi tabeli obrazca št. 1 – Ponudba kot »predračunsko vrednost brez DDV« sklopa 2 (oz. sklopa 3 oz. 5) navesti predračunsko vrednost celotnega sklopa 2 (oz. sklopa 3 oz. 5), torej seštevek vrednosti »izgradnje« za sklop 2 (oz. sklop 3 oz. sklop 5) iz prvega dela dokumenta »Rekapitulacija po sklopih«, predračunske vrednosti za projektno dokumentacijo za sklop 2 (oz. sklop 3 oz. sklop 5), predračunske vrednosti za projektantski nadzor za sklop 2 (oz. sklop 3 oz. sklop 5) in predračunske vrednosti za geotehnični nadzor za sklop 2 (oz. sklop 3 oz. sklop 5). Navedeno razlago spornega obrazca potrjuje tudi dejstvo, naročnik na nobenem (drugem) mestu v razpisni dokumentaciji ni predvidel vpisa ponudbene cene za (celoten) sklop 2 (oz. sklop 3 oz. 5).

Navedbam naročnika, da iz obrazca št. 1 – Ponudba jasno izhaja, da so ponudniki morali ločeno (za vsak sklop posebej) vpisati vrednost gradnje ter ločeno vrednost dokumentacije/nadzora, Državna revizijska komisija ne more slediti. Naročnik je sicer res v prvi tabeli v obrazcu št. 1 – Ponudba (kot nazive vrstic) navedel »Izgradnja mostu in ceste SKLOP 2«, »Izgradnja kanalizacije Spodnje Javorje SKLOP 4« in »Izgradnja kanalizacije Pristava SKLOP 5«. Vendar pa podlagi dejstva, da se vsak naziv vrstice sporne tabele začne z besedo »izgradnja«, ni mogoče napraviti enoznačnega in nedvoumnega zaključka, da so ponudniki morali v prvo tabelo spornega obrazca vpisati le vrednosti »za izgradnjo« za sklop 2 (oz. sklop 3 oz. sklop 5) iz prvega dela dokumenta »Rekapitulacija po sklopih«. Nazivi vrstic sporne tabele namreč predstavljajo nazive sklopov, kot jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji (glej točko 1.5. »Predmet javnega naročila« razpisne dokumentacije), pri čemer se vsi sklopi, razen sklopa 3, začnejo z besedo »izgradnja«.

Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila, da načelo transparentnosti (8. člen ZJN-2) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji in zahteve v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Ker naročnik določi zahteve, mora nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno ali nejasno, tj. tako, da dopušča več možnih razlag, je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, da je v razmerju do ponudnika potrebno uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je mogoče prvo tabelo obrazca št. 1 – Ponudba razlagati (tako na način, kot ga ponuja naročnik, kot) tudi na način, kot ga ponuja prvi vlagatelj, in sicer da so v izpostavljeni tabeli morali ponudniki vpisati predračunsko vrednost (in posledično ponudbeno ceno) za celoten sklop 2 (oz. sklop 4 oz. sklop 5), gre pritrditi navedbam prvega vlagatelja, da izpolnjen obrazec št. 1 – Ponudba, ki se nahaja v ponudbeni dokumentaciji prvega vlagatelja, v izpostavljenem delu ne vsebuje napak.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika SGP Pomgrad, d.d., Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik SGP Pomgrad, d.d., v prvi tabeli obrazca št. 1 – Ponudba kot »predračunsko vrednost brez DDV« sklopa 2 navedel vrednost »za izgradnjo« za sklop 2 iz prvega dela dokumenta »Rekapitulacija po sklopih«. Kot je razvidno iz navedb naročnika, je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb v sklopu 2 medsebojno primerjal ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika SGP Pomgrad, d.d., upoštevajoč v prvi tabeli obrazca št. 1 – Ponudba prvega vlagatelja in izbranega ponudnika SGP Pomgrad, d.d., navedeno »predračunsko vrednost brez DDV« in (posledično) ponudbeno ceno za sklop 2. Z navedenim naročnik ponudbe prvega vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika SGP Pomgrad, d.d., ni enako obravnaval, s čimer je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Ponudbi prvega vlagatelja in izbranega ponudnika SGP Pomgrad, d.d., namreč v izpostavljenem delu nista medsebojno primerljivi. V prvi tabeli obrazca št. 1 – Ponudba izbranega ponudnika SGP Pomgrad, d.d., navedena »predračunska vrednost brez DDV« in (posledično) ponudbena cena za sklop 2 ne predstavlja predračunske vrednosti in ponudbene cene za izvedbo celotnega sklopa 2, temveč zgolj predračunsko vrednost in (posledično) ponudbeno ceno za izvedbo gradnje za sklop 2, ne zajema pa predračunske vrednost in (posledično) ponudbene cene za izdelavo projektne dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora za sklop 2. Na drugi strani pa v tabeli obrazca št. 1 – Ponudba prvega vlagatelja navedena »predračunska vrednost brez DDV« in (posledično) ponudbena cena za sklop 2 predstavlja predračunsko vrednost in ponudbeno ceno za izvedbo celotnega sklopa 2, torej predračunsko vrednost in ponudbeno ceno tako za izvedbo gradnje za sklop 2, kot tudi za izdelavo projektne dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora za sklop 2. Izpostavljeno ravnanje naročnika je vplivalo tudi na razvrstitev ponudb v sklopu 2 glede na merilo za izbiro ponudbe. Ob upoštevanju, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika SGP Pomgrad, d.d. (glede na merilo) razvrstil upoštevajoč le del ponudbene cene za sklop 2 izbranega ponudnika SGP Pomgrad, d.d. (in ne upoštevajoč ponudbene cene za celoten sklop 2), gre ugotoviti, da naročnik prejetih ponudb v sklopu 2 ni razvrstil glede na vnaprej (v razpisni dokumentaciji in obvestilu o naročilu) določeno merilo za izbiro ponudb, s čimer je naročnik kršil peti odstavek 48. člena ZJN-2.

Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika VOC Celje, d.d., Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik VOC Celje, d.d., v prvi tabeli obrazca št. 1 – Ponudba kot »predračunsko vrednost brez DDV« sklopa 4 oz. sklopa 5 navedel vrednost »za izgradnjo« za sklop 4 oz. sklop 5 iz prvega dela dokumenta »Rekapitulacija po sklopih«. Kot je razvidno iz navedb naročnika, je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb v sklopu 4 oz. sklopu 5 medsebojno primerjal ponudbo prvega vlagatelja in ponudbo izbranega ponudnika VOC Celje, d.d., upoštevajoč v prvi tabeli obrazca št. 1 – Ponudba prvega vlagatelja in izbranega ponudnika VOC Celje, d.d., navedeno »predračunsko vrednost brez DDV« in (posledično) ponudbeno ceno za sklop 4 oz. za sklop 5. Z navedenim naročnik ponudbe prvega vlagatelja in ponudbe izbranega ponudnika VOC Celje, d.d., ni enako obravnaval, s čimer je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Ponudbi prvega vlagatelja in izbranega ponudnika VOC Celje, d.d., namreč v izpostavljenem delu nista medsebojno primerljivi. V prvi tabeli obrazca št. 1 – Ponudba izbranega ponudnika VOC Celje, d.d., navedena »predračunska vrednost brez DDV« in (posledično) ponudbena cena za sklop 4 oz. sklop 5 ne predstavlja predračunske vrednosti in ponudbene cene za izvedbo celotnega sklopa 4 oz. sklopa 5, temveč zgolj predračunsko vrednost in (posledično) ponudbeno ceno za izvedbo gradnje za sklop 4 oz. sklop 5, ne zajema pa predračunske vrednost in (posledično) ponudbene cene za izdelavo projektne dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora za sklop 2 oz. sklop 5. Na drugi strani pa v tabeli obrazca št. 1 – Ponudba prvega vlagatelja navedena »predračunska vrednost brez DDV« in (posledično) ponudbena cena za sklop 4 oz. sklop 5 predstavlja predračunsko vrednost in ponudbeno ceno za izvedbo celotnega sklopa 4 oz. sklopa 5, torej predračunsko vrednost in ponudbeno ceno tako za izvedbo gradnje za sklop 4 oz. sklop 5, kot tudi za izdelavo projektne dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora za sklop 4 oz. sklop 5. Izpostavljeno ravnanje naročnika je vplivalo tudi na razvrstitev ponudb v sklopu 4 oz. sklopu 5 glede na merilo za izbiro ponudbe. Ob ugotovitvi, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika VOC Celje, d.d. (glede na merilo) razvrstil upoštevajoč le del ponudbene cene za sklop za sklop 4 oz. sklop 5 izbranega ponudnika VOC Celje, d.d. (in ne upoštevajoč ponudbene cene za celoten sklop 4 oz. sklop 5), gre ugotoviti, da naročnik prejetih ponudb v sklopu 4 oz. sklopu 5 ni razvrstil glede na vnaprej (v razpisni dokumentaciji in obvestilu o naročilu) določeno merilo za izbiro ponudb, s čimer je naročnik kršil peti odstavek 48. člena ZJN-2.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in razveljavila odločitve naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhajajo iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-0002/2016, z dne 25.7.2016, in sicer:
– v sklopih, ki jih je naročnik v odločitvi o oddaji naročila poimenoval »za izgradnjo«:
- v sklopu 2,
- v sklopu 4 in
- v sklopu 5.
Ob upoštevanju, da so del sklopov 2, 4 in 5, kot jih je naročnik oblikoval v razpisni dokumentaciji, tudi sklopi 2, 4 in 5, sklopov, ki jih je naročnik v odločitvi o oddaji naročila poimenoval »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«, je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila tudi odločitve naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhajajo iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-0002/2016, z dne 25.7.2016, in sicer:
– v sklopih, ki jih je naročnik v odločitvi o oddaji naročila poimenoval »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«:
- v sklopu 2,
- v sklopu 4 in
- v sklopu 5.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2 v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da prejete ponudbe v sklopih 2, 4 in 5 ponovno preveri z upoštevanjem ugotovitev Državne revizijske komisije iz tega sklepa in skladno z določili ZJN-2. Če je naročnik mnenja, da obstoječa razpisna dokumentacija ne omogoča primerjavo ponudb in oddajo javnega naročila, ali da obstoječa razpisna dokumentacija ne omogoča oddaje javnega naročila na način, da bi lahko uresničil namen, zaradi katerega naroča predmetno javno naročilo, mora naročnik prav tako ravnati v skladu z ZJN-2, zlasti pa upoštevati obveznosti iz 80. člena ZJN-2, ki naročniku omogočajo zaključek postopka oddaje javnega naročila brez izbire ponudbe.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo drugega vlagatelja.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu 3. Drugi vlagatelj zatrjuje, da sta ponudbi izbranega ponudnika Marn, d.o.o., in ponudba tretjeuvrščenega ponudnika SGP Pomgrad, d.d., nepopolni, zaradi česar bi ju moral naročnik izločiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Revizijskih očitkov, ki se nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe ponudnika SGP Pomgrad, d.d., v sklopu 3, Državna revizijska komisija v nadaljevanju vsebinsko ni presojala. Iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila namreč ne izhaja, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb preverjal popolnost vseh prejetih ponudb v sklopu 3. Odločitev o oddaji javnega naročila, ki jo drugi vlagatelj z zahtevkom za revizijo izpodbija, tako temelji zgolj na podlagi naročnikove ugotovitve o popolnosti ponudbe izbranega ponudnika Marn, d.o.o. Ker naročnik o popolnosti ponudbe ponudnika SGP Pomgrad, d.d., še ni odločal, Državna revizijska komisija v tem delu (še) ne more presojati zakonitosti naročnikovih ravnanj.

V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika Marn, d.o.o., drugi vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik Marn, d.o.o., s ponudbeno dokumentacijo ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja, zahtev v zvezi z odgovorno vodjo del in tehničnih zahtev naročnika. Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe drugega vlagatelja, da izbrani ponudnik Marn, d.o.o., ni izkazal izpolnjevanja tehničnih zahtev naročnika.

Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in posledično nepopolna ponudba (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato jo mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz ZJN-2 dopolni ali spremeni (17. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Vendar naročnik v okviru dopolnjevanja in spreminjanja ponudb ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

Naročnik predmet javnega naročila oziroma pogoje, vezane na vsebino javnega naročila, opredeli s tehničnimi specifikacijami, ki morajo biti oblikovane v skladu s 37. členom ZJN-2. Naročnik mora tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, opredeliti v razpisni dokumentaciji. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.).

Predmet javnega naročila v sklopu 3 je (med drugim) dobava in montaža tehnološke opreme za (bodočo) čistilno napravo. Naročnik je v popisu del, ki predstavlja tudi ponudbeni predračun, po postavkah navedel zahtevano tehnološko opremo in tehnične specifikacije zahtevane opreme. Za nekatere postavke oz. za nekatero tehnološko opremo je naročnik zahteval, da ponudniki s predložitvijo tehničnih specifikacij ponujene opreme izkažejo, da ponujena oprema izpolnjuje zahteve naročnika.

Med strankama je najprej sporno, ali je izbrani ponudnik Marn, d.o.o., s ponudbeno dokumentacijo izkazal, da so dimenzije ponujenega mostnega strgala skladne z zahtevami razpisne dokumentacije. Kot dokaz za svoje navedbe je drugi vlagatelj predlagal postavitev izvedenca tehnične stroke, ta dokazni predlog je Državna revizijska komisija kot nepotrebnega zavrnila, saj je ocenila, da je za presojo očitanih kršitev naročnika dejansko stanje dovolj razjasnjeno z ostalimi izvedenimi dokazi.

Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz razpisne dokumentacije, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (popis del ČN, zavihek 5 Hidromehanska oprema, postavka 5.5.1 »Mostno strgalo«) določil natančne dimenzije zahtevanega mostnega strgala, pri čemer je naročnik zahteval, da je dolžina mostu 4,95 m in globina bazena 5,5 m. Na podlagi vprašanja enega izmed potencialnih ponudnikov je naročnik na Portalu javnih naročil (vprašanje in odgovor sta bila objavljena dne 4.4.2016 ob 14:06 uri) nekatere tehnične specifikacije v zvezi s spornim mostnim strgalom ponovil (npr. v zvezi s sporno dolžino in globino mostnega strgala), nekatere je spremenil oz. določil dodatne tehnične specifikacije. Poleg tega je naročnik v izpostavljenem odgovoru na Portalu javnih naročil navedel: »Obvezno priložiti kataloge s tehničnimi karakteristikami, iz katerih je razvidno izpolnjevanje zahtev«.

Ob upoštevanju, da je izpostavljeni odgovor naročnika postal del razpisne dokumentacije (drugi odstavek 71. člena ZJN-2) navedbam naročnika, da v razpisni dokumentaciji za sporno postavko popisa del ni zahteval predložitve kataloga, ni mogoče slediti. Iz izpostavljenega odgovora naročnika namreč izhaja izrecna zahteva naročnika, da ponudniki v ponudbeni dokumentaciji predložijo katalog, ki vsebuje tehnične karakteristike ponujene opreme. Ponudniki so s predložitvijo zahtevanega kataloga oz. tehnične dokumentacije, ki se nanaša na ponujeno mostno strgalo, tudi določili oziroma konkretizirali predmet ponudbe, saj naročnik ne more preveriti izpolnjevanja tehničnih zahtev (posledično pa primernosti in popolnosti ponudbe), če predmet ponudbe (oz. ponujeno mostno strgalo) ni določen v ponudbi. Zato tehnična dokumentacija, ki se nahaja v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika Marn, d.o.o., predstavlja ključno informacijo o tem, kaj izbrani ponudnik Marn, d.o.o., ponuja in ali je ponujeni izdelek skladen s tehničnimi zahtevami.

V ponudbi izbranega ponudnika se nahaja katalog »Krožno mostno strgalo«, iz katerega izhaja, da je izbrani ponudnik Marn, d.o.o., tudi proizvajalec mostnega strgala. Ob upoštevanju, da so v izpostavljenem katalogu navedene splošne in osnovne informacije o mostnem strgalu (npr. namen mostnega strgala, material, iz katerega je izdelan…) gre slediti navedbam naročnika (in izbranega ponudnika Marn, d.o.o.), da je izpostavljen katalog v tem delu »splošni katalog«. Ni pa mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika Marn, d.o.o., da predložen katalog »nikakor ne navaja tehničnih karakteristik«. V izpostavljenem katalogu so namreč navedene osnovne tehnične lastnosti za šest tipov strgal (MS 45, MS 60, MS 75, MS 90, MS 105 in MS 120), in sicer dolžina in globina strgala, obhodna hitrost ter priključna moč, pri čemer izbrani ponudnik Marn, d.o.o., v katalogu ni označil ali kako drugače konkretiziral, kateri tip mostnega strgala ponuja. Iz podatkov o dimenzijah navedenih tipov mostnih strgal izhaja, da noben izmed njih nima zahtevane dolžine mostu (to je 4,95 m). V izpostavljenem katalogu je globina bazena pri vseh tipih mostnih strgal določena v razponu (od. min. do max.), in ne s konkretno številko, pri čemer imajo le štirje tipi mostnih strgal razpon, ki bi omogočal zahtevano globino bazena (to je 5,5 m). Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da noben tip mostnega strgala, ki je naveden v tehnični dokumentaciji izbranega ponudnika Marn, d.o.o., ne izpolnjuje naročnikove zahteve glede dolžine mostu.

Niti izbrani ponudnik Marn, d.o.o., niti naročnik ne zatrjujeta, da iz izpostavljenega kataloga izhaja izpolnjevanje naročnikovih zahtev v zvezi s sporno opremo. V kolikor bi bilo potrebno navedbe naročnika in izbranega ponudnika, Marn, d.o.o., razumeti v smislu, da se tehnične karakteristike, navedene v predloženem katalogu, ne nanašajo na ponujeno mostno strgalo, gre pojasniti, da bi to v bistvu pomenilo, da izbrani ponudnik Marn, d.o.o., v ponudbeni dokumentaciji sploh ni definiral oziroma opredelil predmeta ponudbe, naročnik pa posledično ni mogel preveriti, ali ponujeno mostno strgalo ustreza zahtevam naročnika in ali je ponudba izbranega ponudnika Marn, d.o.o., primerna in popolna. Pri tem pa gre še pojasniti, da v kolikor ponujeno mostni strgalo ni bilo opredeljeno že v ponudbi do poteka roka za oddajo ponudb, bi opredelitev ponujenega mostnega strgala po poteku roka za oddajo ponudb omogočila naknadno prilagajanje oziroma spreminjanje ponudbe v delu, ki se nanaša na predmet ponudbe, kar je skladno s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 izrecno prepovedano.

V zvezi z naročnikovimi navedbami, da »katalogi ne morejo vsebovati karakteristik vseh proizvodov, ki jih proizvajalec izdeluje«, gre ponoviti, da je naročnik zahteval, da ponudniki izkažejo izpolnjevanje naročnikovih tehničnih zahtev v zvezi z zahtevanim mostnim strgalom. Izpostavljeno zahtevo razpisne dokumentacije je naročnik dolžan spoštovati, saj mora v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v razpisni dokumentaciji. Pri tem gre še dodati, da je ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost vsakega ponudnika, ki ga (kot razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika) zavezuje tako kot vse ostale ponudnike. Četudi ponudnik v ponudbi ne predloži pravega dokumenta namerno, ampak po pomoti, iz malomarnosti, gre za premajhno skrbnost ponudnika, ki jo mora trpeti sam oziroma nositi morebitne posledice, če ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Še toliko bolj velja nameniti posebno skrbnost za tisti del ponudbene dokumentacije, v kateri ponudnik predstavi predmet ponudbe, ki je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe in ponudnika brezpogojno zavezuje. Ponudniki morajo biti pri izpolnjevanju tega dela ponudbene dokumentacije še posebno pazljivi tudi iz razloga, ker predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati (glej tretji odstavek 78. člena ZJN-2).

V zvezi z navedbami naročnika, da se je izbrani ponudnik Marn, d.o.o., z vpisom cene v popisu del pri postavki 5.5.1 »Mostno strgalo« zavezal dobaviti mostno strgalo s karakteristikami, ki so zahtevane pri izpostavljeni postavki, gre ugotoviti, da iz naročnikove zahteve »Obvezno priložiti kataloge s tehničnimi karakteristikami, iz katerih je razvidno izpolnjevanje zahtev« izhaja, da morajo ponudniki naročnikove zahteve, določene v izpostavljeni postavki, izkazati že do poteka roka za oddajo ponudb in ne šele v fazi izvajanja pogodbe o predmetnem javnem naročilu. Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je izbrani ponudnik Marn, d.o.o., tudi proizvajalec mostnih strgal, saj iz ponudbene dokumentacije ne izhaja, da izbrani ponudnik Marn, d.o.o., ponuja mostno strgalo, ki ga bo izdelal skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, pač pa izhaja, da ponuja eno (neskladno z zahtevami razpisne dokumentacije) od mostnih strgal, navedenih v predloženem katalogu.

Ugotovljene pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik ne more odpraviti v okviru dopolnitve in spremembe formalno nepopolne ponudbe, saj ponudnika v takem primeru omejuje tretji odstavek 78. člena ZJN-2, ki mu onemogoča spreminjane tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. V kolikor bi se v obravnavanem primeru izbranemu ponudniku Marn, d.o.o., dovolila naknadna (po poteku roka za oddajo ponudb) predložitev dokazil, iz katerih bi izhajalo izpolnjevanje tehničnih zahtev, bi izbrani ponudnik po roku za oddajo ponudb spreminjal lastnosti ponujene opreme in sicer tako, da bi namesto mostnega strgala z neustrezno dimenzijo ponudil mostno strgalo z ustrezno dimenzijo. Navedeno pa bi, ob upoštevanju, da se naročnikova zahteva v zvezi z dimenzijo mostnega strgala nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, pomenilo spreminjanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, kar tretji odstavka 78. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da naročnik na podlagi podatkov v predloženi ponudbi izbranega ponudnika Marn, d.o.o., ni imel podlage za zaključek o skladnosti ponujenega mostnega strgala z zahtevami razpisne dokumentacije in posledično tudi ne podlage za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika popolna. S tem ko je naročnik predmetno javno naročilo v sklopu 3 oddal izbranemu ponudniku Marn, d.o.o., namesto da bi njegovo ponudbo izločil kot neprimerno, je naročnik kršil 80. člen ZJN-2. Ker je drugi vlagatelj z revizijskim zahtevkom že uspel, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb, saj presoja teh navedb ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev v tem postopku.

Državna revizijska komisija je na podlagi ugotovljenega in glede na določila druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila zahtevku za revizijo drugega vlagatelja in razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-0002/2016, z dne 25.7.2016, in sicer v sklopih, ki jih je naročnik v odločitvi o oddaji naročila poimenoval »za izgradnjo«, v sklopu 3. Ob upoštevanju, da je del sklopa 3, kot ga je naročnik oblikoval v razpisni dokumentaciji, tudi sklop 3 sklopov, ki jih je naročnik poimenoval »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«, je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila tudi odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, št. 430-0002/2016, z dne 25.7.2016, in sicer v sklopih, ki jih je naročnik v odločitvi o oddaji naročila poimenoval »za izdelavo dokumentacije, projektantskega in geotehničnega nadzora«, v sklopu 3.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2 v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je prvi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je prvemu vlagatelju skladno s 70. členom ZPVPJN kot potreben priznala strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 8.189,97 EUR. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 5.9.2016 (vloga, s katero se je prvi vlagatelj opredelil do navedb naročnika), saj navedeni strošek v konkretnem primeru ni bil potreben [peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT)]. Navedbe v izpostavljeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Prav tako Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala priglašenega stroška »materialni stroški odv. tarifa 3/11«. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena OT se izdatki obračunajo ali v dejanski višini ali v pavšalnem znesku od skupne vrednosti (odvetniške) storitve. Kot že navedeno, Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju stroška odvetniške storitve za sestavo vloge z dne 5.9.2016 ni priznala, prvi vlagatelj pa dejanskih stroškov ni niti specificiral niti izkazal.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku, in ne 15-dnevni rok od odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal prvi vlagatelj.

Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 8.189,97 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo prvega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


Tudi drugi vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je drugi vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z OT, kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške:

– strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 13.007,38 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV,
– izdatke po 11. členu OT v višini 22,40 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 14.709,72 EUR. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 8.9.2016), saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe drugega vlagatelja v izpostavljeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, določila 15-dnevni rok za plačilo priznanih stroškov, ki teče od vročitve (prejema) tega sklepa naročniku, in ne 15-dnevni rok od odločitve o zahtevku za revizijo, kot je to predlagal drugi vlagatelj.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 14.709,72 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo drugega vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 21.10.2016


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
- odvetnik Aleš Malavašič, Zaloška c. 269, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, p.p. 4372, 1001 Ljubljana,
- Občina Črna na Koroškem, Center 101, 2393 Črna na Koroškem,
- SGP Pomgrad, d.d., Bakovska ulica 31, 9000 Murska Sobota,
- VOC Celje, d.d., Lava 42, 3000 Celje,
- Odvetniška družba Hočevar – Mokorel, o.p., d.o.o., Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran