018-164/2016 Občina Loška dolina

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja omrežja komunalne infrastrukture Pudob«, na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili družba CPG d.d., Industrijska cesta 2, Kromberg, Nova Gorica (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in družba PIRC GRADNJE d.o.o., Babičeva ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Loška dolina, Cesta notranjskega odreda 2, Stari trg pri Ložu (v nadaljevanju: naročnik), dne 04.09.2016

odločila:

1. Obravnavanje zahtevkov prvega in drugega vlagatelja se združi v en postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

6. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 31.03.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 2493/2016. Naročnik je dne 21.07.2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-5/2016-62, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnima ponudnikoma Hidrotehnik d.d., Slovenčeva ulica 97, Ljubljana in Godina d.o.o., Obrtno industrijska cona Hrpelje 22, Kozina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je bil izbrani ponudnik pozvan k dopolnitvi ter pojasnilu formalno nepopolne ponudbe v delu, ki se nanaša na referenčno potrdilo nominiranega odgovornega vodje del. Naročnik je navedel, da je po pravočasni in ustrezni dopolnitvi ter pojasnilu ponudbe ocenil, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in (ob upoštevanju edinega merila najnižje cene) najugodnejša izmed osmih prejetih ponudb.

Zoper navedeno odločitev je prvi vlagatelj dne 03.08.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz štirih razlogov, in sicer, ker izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega referenčnega potrdila, ker za določene postavke ni podal vnaprej predpisane cene, ker s partnerjem ni ustrezno razdelil posla in zato, ker partnerska pogodba ni skladna z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Navaja, da je naročnik v točki 3.2.10 izrecno navedel, da nepredložitev referenčnih potrdil predstavlja takšno napako, zaradi katere je potrebno ponudbo izločiti brez dopolnjevanja. Zatrjuje, da je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je izbrani ponudnik, kot odgovornega vodjo del, imenoval osebo B.B., za katerega je naročnik že sam ugotovil, da mu je bila izdaja referenčnega potrdila zavrnjena.
Ker predstavlja nepredložitev referenčnega potrdila neposredni razlog za zavrnitev ponudbe, bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti. Naročnik ni ravnal v skladu z točko 3.2.10, zato je kršil prvi odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2). Poleg tega, opozarja prvi vlagatelj, tudi naknadno predloženo referenčno potrdilo ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije (iz zadnjega odstavka na 33. strani), kjer je naročnik navedel, da morajo biti na referenčnem potrdilu navedeni in izpolnjeni vsi podatki. Iz naknadno predloženega referenčnega potrdila namreč ne izhaja ocena kvalitete (zelo dobro, dobro, slabo), ravno tako ni razvidna ocena o tem, ali so bila dela izvedena v skladu s standardi in zahtevami investitorja. Referenčno potrdilo ne more biti upoštevano tudi iz razloga, ker ga je naročnik, kot izhaja iz dopisa izbranega ponudnika, z dne 11.07.2016, kasneje zavrnil in torej dokument ne odraža aktualnega stanja. Prvi vlagatelj nadalje navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi zato, ker pri postavkah 2, 6 in 12 točke I (Tuje storitve) Popisa del ni upošteval fiksnih zneskov, ki jih je navedel naročnik. Izbrani ponudnik je namreč samovoljno ponudil popust v višini 13 % (ki ga v nasprotju z izrecnimi navodili naročnika ni vkalkuliral v ponudbene cene postavk), ta popust pa se razteza tudi na vse tri postavke, v katerih je naročnik fiksiral cene. Prvi vlagatelj še navaja, da znaša skupni znesek vseh del, ki jih prevzemata oba partnerja, 2.816.193,61 EUR brez DDV, iz ponudbenega predračuna pa znesek 2.823.333,07 EUR brez DDV. Tako iz ponudbe ni mogoče ugotoviti prave ponudbene cene. Partnerja se s predloženim Sporazumom o enotnem nastopanju in predložitvi skupne ponudbe, z dne 23.05.2016, tudi nista dogovorila, kdo izmed njiju bo prevzel izvedbo (preostalih) del v višini 13,22 %. Naročnik je bil tako soočen s situacijo, v kateri je moral izbrati, katera cena je prava, navedeno pa ni dopustno (prvi vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-103/2011). Prvi vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz razloga, ker iz Sporazuma o enotnem nastopanju in predložitvi skupne ponudbe, z dne 23.05.2016, ne izhajata obe obvezni dikciji iz zadnjih dveh alinej zahtev (na 34. strani razpisne dokumentacije), ki se nanašajo na pisni dogovor, ki ga je bilo potrebno predložiti v primeru sklicevanja na kapacitete drugih gospodarskih subjektov.

Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo dne 17.08.2016. Tudi ta zahtevek za revizijo je vložen pravočasno. Predlaga, da se odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Drugi vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, in sicer zato, ker izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega referenčnega potrdila, ker s partnerjem ni ustrezno razdelil posla in iz razloga, ker partnerska pogodba ni skladna z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Očitki drugega vlagatelja so torej enaki (trem) očitkom prvega vlagatelja. Ker drugi vlagatelj svoje očitke argumentira z enakimi navedbami kakor prvi vlagatelj, jih Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 12.08.2016, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah prvega vlagatelja. Zatrjuje, da bi lahko naročnik sodelovanje z nominiranim odgovornim vodjo del preveril sam, poleg tega točke 3.2.19 ni mogoče interpretirati v nasprotju s kogentnim določilom 78. člena ZJN-2. Navaja še, da je v razpisni dokumentaciji določeno le, da mora ponudnik predložiti pozitivno potrjene reference, pri čemer ni navedeno, kaj pomeni pozitivno potrjena referenca. Zahteve v zvezi s tem je mogoče razumeti kot določbe, ki se nanašajo na strokovne napake, vendar kriteriji strokovne napake niso določeni, oziroma so v obravnavanem primeru (v točki 3.2.16 razpisne dokumentacije) določeni zgolj za ponudnika in ne tudi za priglašen kader. Izbrani ponudnik še navaja, da je potrebno delo odgovornega vodje del ocenjevati le z vidika njegove vloge pri izvedbi posla. Tega se je očitno zavedal tudi naročnik, saj je določil, da bo izločil zgolj ponudnika (in torej ne tudi odgovornega vodje del), ki ni pravilno in pravočasno izpolnil pogodbenih obveznosti za naročnika iz prejšnjih pogodb. Četudi je bila v obravnavanem primeru vnovčena bančna garancija zoper izvajalca del, to ne pomeni, da je odgovorni vodja del svoje delo opravil slabo. In dejansko ga je opravil dobro, kar je potrdil tudi naročnik sam, saj je ponudbo izbranega ponudnika izbral kot najugodnejšo popolno ponudbo. Izbrani ponudnik še navaja, da je naročniku predložil potrjeno referenčno potrdilo, na katerega je naročnik dopisal, da so bila dela izvedena kvalitetno in v skladu s pogodbo. Izbrani ponudnik še navaja, da je naročnik pri postavkah 2, 6 in 12 točke I (Tuje storitve) Popisa del navedel, kakšno ceno morajo ponudniki upoštevati pri teh postavkah, kar pa ne pomeni, da morajo ponudniki izvedbo teh postavk ponuditi po točno takšni ceni. Če bi naročnik od ponudnikov pričakoval, da bodo ponudili točno takšne cene, bi te cene vpisal sam, ne pa da je vpis teh cen prepustil ponudnikom. Izbrani ponudnik še navaja, da je popust ponudil v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. Poleg tega so popust na skupno ponudbeno vrednost ponudili še štirje sodelujoči ponudniki, kar kaže na to, da je več ponudnikov razumelo razpisno dokumentacijo na enak način. Izbrani ponudnik še navaja, da so deleži, ki jih bo izvedel vsak od udeleženih v njegovi ponudbi, skladni v celotni ponudbeni dokumentaciji. Iz predloženih dogovorom med partnerjema ter med vodilnim partnerjem in podizvajalcem so navedene vrednosti brez popustov in brez DDV. Seštevek teh vrednosti znaša 3.245.210,43 EUR (Hidrotehnik d.d. 1.842.630,48 EUR, Godina d.o.o. 973.563,13 EUR in IMP Promont d.o.o. 429.016,82 EUR). Iz obrazca OBR-6 je razvidno, da bo vodilni partner dela izvedel s podizvajalcem (56,78 % vodilni partner in 13,22 % podizvajalec), prav tako pa so jasno določeni tudi deleži obeh partnerjev. Vsi zneski so jasno navedeni, zato ni nobenega dvoma, kakšna cena je bila dejansko ponujena (izbrani ponudnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-112/2013 in 018-194/2013). Izbrani ponudnik še navaja, da je naročnik sklicevanje na kapacitete drugih omejil na podizvajalce in tretje osebe in ne tudi na partnerja v skupni ponudbi. Kljub temu predloženi Sporazum vsebuje vse kar je zahteval naročnik, saj določa neomejeno solidarno odgovornost obeh partnerjev do naročnika, prav tako sta v njem oba partnerja potrdila, da sta seznanjena z vsemi razpisnimi pogoju in z njimi v celoti soglašata. Izbrani ponudnik (iz previdnosti) tudi navaja, da je vsebino spornega dokument dopustno sanirati na podlagi 78. člena ZJN-2.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 24.08.2016, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah drugega vlagatelja. Ker izbrani ponudnik pri vseh treh očitkih navaja enake navedbe, kot pri prvem vlagatelju, jih Državna revizijska komisija ne navaja ponovno.

Naročnik je z dokumentom št. 430-5/2016-94, z dne 25.08.2016, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je izbrani ponudnik sicer izkazal izpolnjevanje pogojev za priznanje osnovne, poklicne, ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in kadrovske sposobnosti, vendar ni predložil tudi pozitivno potrjenih referenc, ki jih je naročnik zahteval za ponudnika in odgovornega vodjo del v primeru, če sta v zadnjih sedmih letih že opravljala istovrstna dela za naročnika. Ker je naročnik ugotovil, da je nominirani vodja del (oseba B.B.) v zadnjih sedmih letih zanj že opravljal istovrstna dela, je izbranega ponudnika pozval k dopustni dopolnitvi ponudbe. Pri tem se je oprl na 78. člen ZJN-2, njegov poziv pa skladen tako s prakso Državne revizijske komisije, kakor tudi s prakso sodišča EU. Naročnik zavrača očitke vlagatelja, da je spregledal določilo 3.2.10 razpisne dokumentacije in opozarja, da je v točki 3.2.16 razpisne dokumentacije izrecno navedel, da ima zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev pravico zahtevati dodatna dokazila. Glede na to, da je izbrani ponudnik svojo ponudbo dopolnil z zahtevano pozitivno referenco, ki je bila pridobljena in potrjena pred rokom za oddajo ponudb, ter vsebuje vse zahtevane podatke, je bila ponudba dopolnjena v skladu za zahtevo, razpisno dokumentacijo in ZJN-2. Tudi sicer pri investiciji Gradnja komunalne infrastrukture v naselju Markovec ni bila vnovčena garancija za dobro izvedbo del, pač pa garancija za odpravo napak v garancijskem roku. Navedeno običajno pomeni, da je gospodarski subjekt storil strokovno napako ali pomanjkljivost, ki je ni pravočasno odpravil. V razpisni dokumentaciji ni določeno, kaj se bo štelo kot huda strokovna napaka ali hujša kršitev poklicnih pravil, zgolj vnovčenje bančne garancije ter težavno finančno stanje in predviden stečaj družbe Primorje d.d., pa samo sebi še ne pomeni, da je mogoče odgovornemu vodji del očitati objektivno ali subjektivno odgovornost (naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-386/2013). Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na postavke št. 2, 6 in 12 točke I Popisa del. Pojasnjuje, da je pri teh postavkah za vse ponudnike določil enako vrednost zaradi pridobitve primerljivih in konkurenčnih ponudb. Naročnik zatrjuje, da so popust na skupno ponujeno ceno ponudili tudi nekateri drugi sodelujoči ponudniki, poleg tega je vpis popusta predvidel tako v obrazcu št. 18, kakor tudi v obrazcu št. 19. Navaja še, da je izbrani ponudnik upošteval vnaprej navedene vrednosti vseh treh spornih postavk, ker pa slednje niso predmet popusta, jih bo moral obračunati v skladu z vnaprej določenimi vrednostmi. Naročnik se tudi ne strinja z očitki, ki se nanašajo na ponujeno ceno oziroma na delitev del med partnerjema in podizvajalcem izbranega ponudnika. Navaja, da sta partnerja jasno navedla delež vsakega izmed njiju, jasno pa je naveden tudi delež podizvajalca, seštevki vrednosti del vsakega izmed njih pa so navedeni v obrazcu št. 18 ter v obrazcu št. 19. Naročnik na koncu zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na partnersko pogodbo. Navaja, da v konkretnem primeru ne gre za izposojo kapacitet drugih gospodarskih subjektov, temveč za skupno ponudbo dveh partnerjev, ki sta skupaj (s podizvajalcem) izpolnila vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je z dokumentom št. 430-5/2016-97, z dne 06.09.2016 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Pri vseh treh očitkih, ki so skupni obema vlagateljema, navaja enake razloge, kot pri prvem vlagatelju, zato jih Državna revizijska komisija ne povzema ponovno.

Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 31.08.2016, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo. Navaja še, da naročnik svoj poziv k dopolnitvi ponudbe opravičuje s sklicevanjem na točko 3.2.16 razpisne dokumentacije, v kateri si je pridržal pravico do pridobivanja dodatnih dokazil. Vendar splošno določilo iz te točke ne more biti upoštevano, saj specialna in natančna določba iz točke 3.2.10 ne more biti spregledana s sklicevanjem na splošno določilo. Poleg tega točka 3.2.16 naročniku daje pravico, da zahteva dodatna dokazila, torej vsa tista dokazila, ki niso bila zahtevana že v razpisni dokumentaciji. Razpisna dokumentacija v točki 3.2.10 zahteva od ponudnika, da mora predložiti brezhibno referenčno potrdilo, naročnik pa lahko zahteva tudi dodatna dokazila. Prvi vlagatelj še navaja, da tudi sicer naknadno predloženo referenčno potrdilo ni ustrezno iz razlogov, ker listina nima vseh predpisanih vsebin, in ker je naročnik po izdaji predloženega referenčnega potrdila, izdajo novega referenčnega potrdila očitno zavrnil, sedaj pa želi ponudbo izbranega ponudnika zaradi (naj)nižje cene vseeno sprejeti. Po podatkih, ki jih je pridobil vlagatelj, je prišlo pri spornem poslu do napak med samo izvedbo, ki nikoli niso bile odpravljene. Napake torej niso nastale v garancijskem roku, temveč je vzrok za neskladnost izvedbe potrebno iskati pri odgovornemu vodji del. Prvi vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, naj od stečajnega upravitelja pridobi in vpogleda v zapisnik o primopredaji del, z dne 03.11.2011, dokumentacijo, iz katere je razviden pregled kvalitete del, dopis, ki se nanaša na unovčenje bančne garancije ter celotno korespondenco med Primorjem d.d. in naročnikom. Prvi vlagatelj predlaga tudi zaslišanje R.H., B.B. ter stečajnega upravitelja. Prvi vlagatelj vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na popust. Zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da mora biti popust obračunan pri vsaki postavki posebej. Četudi je bilo možno ponuditi popust, je moral biti obračunan v vsako postavko posebej, s čimer se je zagotovila fiksnost postavk. Dodaja še, da naročnikove navedbe v zvezi s tem kažejo na dejstvo, da je pri izbranem ponudniku upošteval nižjo ceno, medtem ko mu bo pri izvedbi teh del plačal polno ceni, kot je določena pri teh treh postavkah. Takšno ravnanje pa bi predstavljalo ne le kršitev vnaprej pripravljene razpisne dokumentacije, pač pa tudi kršitev kazenskopravne zakonodaje, saj bi bila na ta način izbranemu ponudniku izplačana javna sredstva brez ustrezne pravne podlage. Prvi vlagatelj še navaja, da kot ponudnika nastopata le dva gospodarska subjekta, izbrani ponudnik pa je predložil razdelitev, iz katere ni mogoče ugotoviti, kolikšen delež bo dejansko izvedel vsak izmed obeh partnerjev. V zvezi z očitkom, ki se nanaša na partnersko pogodbo, se vlagatelj strinja z naročnikom, da gre za sklicevanje na kapacitete partnerja, vendar opozarja, da je bilo tudi takšno sklicevanje določeno z enakimi zahtevami, kakor v primeru sklicevanja na kapacitete drugih gospodarskih subjektov.

Drugi vlagatelj se je z vlogo, z dne 19.09.2016, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. V zvezi z dopolnitvijo ponudbe navaja podobne ugotovitve, kot jih je navedel že prvi vlagatelj, zato jih Državna revizijska komisija ne navaja ponovno. Prilaga tudi Zapisnik o primopredaji, z dne 03.11.2011. Opozarja, da je iz navedenega zapisnika razvidno, da dela (na dan 03.11.2011) niso bila pravočasno končana, hkrati se v Prilogi 1 nahaja nabor ugotovitev iz pregleda kvalitete izvedenih del, kjer je naštetih 40 pomanjkljivosti, ki niso bile ustrezno izvedene do roka za dokončanje del (in s strani izvajalca Primorje d.d. niso bile nikoli izvedene), zaradi česar je naročnik unovčil bančno garancijo. Torej ne drži, da pomanjkljivosti ne izvirajo iz del, ki jih je vodil odgovorni vodja del. Navaja še, da partnerja pri razdelitvi del ne ločita dejanske izvedbe del in delitve njunih medsebojnih deležev. Drugi vlagatelj na koncu še pojasnjuje, da je v konkretnem primeru vložil zahtevek za revizijo iz naslednjih razlogov: ker se kot majhno podjetje korektno poteguje za posel, ker svoje obveznosti opravlja korektno in dosledno za razliko od drugih gospodarskih subjektov, ki kljub jasnim pogojem, da bodo zaradi neustreznih preteklih izvedb izločeni, ponovno pridobijo posel in zato, ker je, kot majhno podjetje, brez močne pravne službe, soočen z velikimi težavami pri pripravi ponudb, saj so zahteve naročnikov izjemno stroge, pri čemer pa jih naročniki pri kasnejši presoji ponudb pri določenih ponudnikih ne upoštevajo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja, izbranega ponudnika ter naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami, ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila. Zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek, v katerem je odločila z enim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru prvi in drugi vlagatelj očitata naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna iz treh razlogov, in sicer zato, ker izbrani ponudnik ni predložil zahtevanega referenčnega potrdila, ker s partnerjem ni ustrezno razdelil posla in zato, ker partnerska pogodba ni skladna z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj tudi navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna še iz razloga, ker za tri postavke ni podal vnaprej določene cene.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala tiste očitke prvega in drugega vlagatelja, ki se nanašajo na s strani izbranega ponudnika naknadno predloženo referenčno potrdilo. Prvi in drugi vlagatelj v tem delu naročniku prvenstveno očitata, da zbranega ponudnika (ob upoštevanju točke 3.2.10 Navodila za izdelavo ponudbe) sploh ne bi smel pozvati k dopolnitvi ponudbe. Poleg tega zatrjujeta, da tudi naknadno predloženo referenčno potrdilo ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije, saj iz njega ne izhaja ocena kvalitete (zelo dobro, dobro, slabo), ravno tako ni razvidna ocena o tem, ali so bila dela izvedena v skladu s standardi in zahtevami investitorja. Hkrati navajata, da referenčno potrdilo ne more biti upoštevano tudi iz razloga, ker ga je naročnik, kot izhaja iz dopisa izbranega ponudnika, z dne 11.07.2016, kasneje zavrnil, in torej ne odraža aktualnega stanja.

Naročnik je na 26. strani razpisne dokumentacije navedel naslednjo zahtevo:

»V kolikor je ponudnik in/ali odgovorni vodja del (OVD) v zadnjih sedmih (7) letih že opravljal istovrstna dela za naročnika Občina Loška dolina, mora obvezno v prilogi obrazca št. 12 in/ali v prilogi obrazca št. 13, to je referenc (OBR-12 in/ali OBR-13) priložiti pozitivno potrjene reference naročnika za ta dela.

Naročnik bo izločil ponudnika, če le-ta ni pravilno in pravočasno izpolnil pogodbenih obveznosti do naročnika iz prejšnjih pogodb, oziroma če ne bo priložil pozitivno potrjene reference investitorja za istovrstna dela, ki jih je za njega v preteklosti (v zadnjih sedmih letih) opravljal.

Kot pozitivno potrjene reference bo naročnik Očina Loška dolina smatral reference oz. referenčna potrdila, na katerih bo naročnik oz. investitor ocenil izvedena pogodbena dela za predmetno referenčno investicijo v kvaliteti zelo dobro ali dobro, v pogodbenem roku in v skladu s standardi in zahtevami investitorja z da«.

Naročnik je zgoraj citiran prvi odstavek v identični vsebini ponovno navedel tudi na 34. strani razpisne dokumentacije.

Kot izhaja iz citirane zahteve, se je naročnik z njo želel izogniti vsem tistim ponudnikom ter takšnemu kadru (odgovornemu vodji del), s katerimi v zadnjih sedmih letih na področju razpisanih (oziroma istovrstnih) storitev ni imel pozitivnih izkušenj.

Med naročnikom in obema vlagateljema ni spora o tem, da je nominirani odgovorni vodja del izbranega ponudnika (to je oseba B.B.) v preteklosti, oziroma znotraj navedenega obdobja v vlogi odgovornega vodje del že opravljal istovrstna dela za naročnika. Prav tako so si edini v tem, da izbrani ponudnik za nominiranega odgovornega vodjo del v zvezi s tem v ponudbi ni predložil referenčnega potrdila. Vlagatelja in naročnik pa se ne strinjajo, ali je naročnik izbranega ponudnika v tem delu zakonito pozval na dopolnitev ponudbe. Vlagatelja zatrjujeta, da tega, upoštevajoč točko 3.2.10 razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik izrecno opozoril ponudnike, da predstavlja »nepredložitev referenčnih potrdil takšno napako, zaradi katere je potrebno ponudbo izločiti brez dopolnjevanja formalne nepopolnosti ali spreminjanja ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2«, ne bi smel storiti. Nasprotno, naročnik meni, da je bil to dolžan storiti že na podlagi zakona, takšen poziv pa je skladen tako s prakso Državne revizijske komisije, kakor tudi s prakso sodišča EU. Naročnik je pri tem tudi opozoril, da je v točki 3.2.16 razpisne dokumentacije izrecno navedel, da ima zaradi preverjanja izpolnjevanja pogojev (tudi referenčnih) pravico zahtevati dodatna dokazila.

Naročnik je navedeno zahtevo v razpisni dokumentaciji sicer uvrstil med pogoje za priznanje kadrovske sposobnosti, vendar je potrebno ugotoviti, da lahko naročnik, skladno s prvim in drugim odstavkom 45. člena ZJN-2, oceni in preveri tehnično in/ali kadrovsko sposobnost gospodarskih subjektov le na enega ali več od načinov, ki so navedeni v drugem odstavku 45. člena ZJN-2. V konkretnem primeru je potrebno ugotoviti, da se citiran naročnikov pogoj ne nanaša na nobenega izmed naštetih načinov za ugotavljanje tehnične in kadrovske sposobnosti iz drugega odstavka 45. člena ZJN-2 (med naročnikom in obema vlagateljema sicer ni spora o tem, da je izbrani ponudnik za nominiranega odgovornega vodjo del sicer izpolnil vse ostale naročnikove zahteve, med njimi tudi obe referenčni zahtevi, in s tem v zvezi izkazal zahtevano usposobljenost). Pravna podlaga za oblikovanje pogoja kvalitetnega in strokovnega izpolnjevanja obveznosti iz prejšnjih pogodb je 5. alineja četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, v skladu s katero ima naročnik pravico, da iz postopka oddaje naročila izloči ponudnika, če mu lahko na kakršnikoli upravičeni podlagi dokaže veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil. Podobno dikcijo vsebuje tudi točka d) drugega odstavka 45. člena Direktive 2004/18/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2004/18/ES), ki določa, da je lahko vsak gospodarski subjekt izločen iz postopka oddaje javnega naročila, če je bil spoznan za krivega zaradi hude poklicne napake, ki je bila dokazana s sredstvi, ki jih naročniki lahko utemeljijo. Dejstvo, da naročnik v razpisno dokumentacijo ni prepisal določbe 5. alineje četrtega odstavka 42. člena ZJN-2, temveč jo je (tudi po vsebini) oblikoval po svoje, na to ugotovitev ne more vplivati.

Že iz navedenega razloga ni mogoče nedvomno ugotoviti, ali se naročnikovo navodilo iz točke 3.2.10, s katerim je naročnik izrecno izključil dopolnjevanje ponudb tudi v primeru nepredložitve referenčnih potrdil, nanaša tudi na sporno zahtevo. Četudi bi zavzeli stališče, da se navodilo iz 3.2.10 točke nanaša tudi na citirano zahtevo (naročnik je namreč tudi v njej zahteval »pozitivno potrjene reference naročnika za ta dela«), očitkom obeh vlagateljev, da ponudbe v tem delu ni dopustno dopolniti, ni mogoče slediti. Naročnik je namreč v točki 3.2.16 navedel drugače, in sicer je zapisal, da ima pravico zahtevati dodatna dokazila tudi v primeru nepravilno predloženih (in nepredloženih) referenčnih dokumentov«, poleg tega si je v točki 14.b Navodila za izdelavo ponudbe (Odgovorni vodja del - OVD) pridržal pravico od ponudnika (med drugim) zahtevati dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev za odgovornega vodjo del. Nenazadnje je naročnik na ta način ravnal tudi v skladu z 78. členom ZJN-2 in (v zvezi s tem) predhodno sprejetimi odločitvami Državne revizijske komisije.

Pregled odstopljene dokumentacije pokaže, da je naročnik izbranega ponudnika dne 27.06.2016 z dopisom št. 430-5/2016-54 (Dopustna dopolnitev ponudbe za javno naročilo: Gradnja omrežja komunalne infrastrukture Pudob) pozval k predložitvi referenčnega potrdila za odgovornega vodjo del (B.B.). Iz dopisa je razvidno, da je nominirani odgovorni vodja del za naročnika v zadnjih sedmih letih že opravljal istovrstna dela, vendar izbrani ponudnik referenčnega potrdila o tem ni predložil. Izbrani ponudnik se je na naročnikov poziv pravočasno odzval. Predložil je dve referenčni potrdili. Obe referenčni potrdili se nanašata na gradnjo komunalne infrastrukture v naselju Markovec. Obe referenčni potrdili je potrdil direktor občinske uprave naročnika. Iz prvega potrdila (Obrazec št. 10 a) je razvidno, da je odgovorni vodja del B.B. »delo opravljal korektno v dani situaciji, ki jo je imelo njegovo podjetje (Primorje d.d., Ajdovščina)«, iz drugega potrdila, pa izhaja, da je odgovorni vodja del (B.B.) »kvalitetno in v skladu s pogodbo izvedel izgradnjo komunalne infrastrukture v naselju Markovec«, ter da je bilo »delo opravljeno kakovostno in v skladu s pogodbenimi obveznostmi«.

Naročnik je nato izbranega ponudnika pozval še k pojasnilu o tem, zakaj je bil odgovornemu vodji del dne 11.10.2013 zavrnjen podpis referenčnega potrdila. Izbrani ponudnik se je tudi tokrat odzval pravočasno. Navedel je, da se naročnikovi razlogi ne nanašajo na odgovornega vodjo del, temveč na odnos naročnik - izvajalec. Pojasnil je, da je potrebno strokovnost vsakega posameznika presojati v okviru njegove odgovornosti in nalog, ter da je naročnik že potrdil, da je njegov nominirani odgovorni vodja del dela opravil strokovno in v skladu s pogodbo, ter da je do unovčitve bančne garancije za dobro izvedbo del prišlo zlasti zaradi uvedbe stečajnega postopka nad izvajalcem.

Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več odločitvah, je že po naravi stvari ocena o kvalitetno izvedenem referenčnem delu primarno pridržana referenčnemu naročniku. Razumljivo je namreč, da je referenčni naročnik tisti, ki najbolje ve, kako je nominirani vodja del referenčna dela izvedel, saj pozna vse vidike izvedba referenčnega posla. Referenčni naročnik je namreč referenčni posel sklenil zaradi svojih potreb, predmet referenčnega posla je tudi prevzel in ga uporablja, zato lahko ocenjuje, ali prevzeti posel izpolnjuje njegove dejanske potrebe in zahteve. Pri tem je potrebno še dodati, da nepravilna, nenatančna in nepravočasna izvedba sicer lahko kaže na neskrbno izvedbo del ponudnika (ali odgovornega vodje del), vendar pa ni mogoče zatrjevati, da je posel zaradi vsakega odklona od obveznosti opravljen nekvalitetno, oziroma da zato gradnja ni bila opravljena po predpisih stroke. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik (tekom dopolnjevanja ponudbe) predložil potrdilo referenčnega naročnika, s katerim je potrdil, da so bila dela nominiranega vodje del opravljena kakovostno in skladno s pogodbenimi obveznostmi. Čeprav je naročnik v lastno referenčno potrdilo kasneje podvomil, pa je iz odstopljene dokumentacije razvidno, da je v celoti (in kljub unovčeni bančni garanciji) sprejel pojasnila izbranega ponudnika. Naročnik je namreč v dokument št. 430-5/2016-59, z dne 14.07.2016 (Predlog izbora izvajalca), zapisal, da je s strani izbranega ponudnika prejeto pojasnilo »sprejemljivo in ustrezno«, ter da je ponudba izbranega ponudnika »popolna in najugodnejša«. Podobna ugotovitev izhaja tudi iz izpodbijane odločitve, iz katere je razvidno, da je »dopustna dopolnitev izbranega ponudnika sprejeta«, ter da je »pojasnilo pravočasno, skladno z navodili iz razpisne dokumentacije, ter ustrezno, iz česar sledi, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse pogoje iz razpisne dokumentacije«. Tudi iz sklepov, s katerima je naročnik odločil o zahtevkih za revizijo obeh vlagateljev, je razvidno, da »zgolj unovčenje bančne garancije in upoštevaje tudi težavno finančno stanje in predvideni stečaj podjetja Primorje d.d., še ne pomeni, da je mogoče odgovornemu vodji del očitati objektivno ali subjektivno odgovornost, ki kaže na naklep ali dovolj hudo malomarnost ali odgovornost v smislu določb Obligacijskega zakonika. Naročnik se je strinjal z izbranim ponudnikom tudi v tem, da »odgovorni vodja del ni mogel vplivati na finančno stanje podjetja Primorje d.d. in posledično na neizpolnjene pogodbene obveznosti podjetja Primorje d.d. na predmetni investiciji«. Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da (referenčni) naročnik, kljub unovčeni bančni garanciji, ocenjuje, da je projektni vodja del referenčni posel izvedel korektno in v skladu s pogodbenimi obveznostmi. V takšno oceno referenčnega naročnika pa (ob upoštevanju, da je ocena o izvedenem delu primarno pridržana naročniku) niti vlagatelja niti Državna revizijska komisija ne morejo posegati. Zato v konkretnem postopku pravnega varstva ni mogoče presojati, ali je bil referenčni posel odgovornega vodje del dejansko uspešno izveden, oziroma ali bi bilo potrebno napake, ki izhajajo iz Primopredajnega zapisnika, z dne 03.11.2011, zaradi katerih naj bi naročnik unovčil tudi bančno garancijo, pripisati odgovornemu vodji del.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljema v tem, da iz naknadno predloženega referenčnega potrdila ne izhaja ocena kvalitete v smislu pridevnikov »zelo dobro, dobro ali slabo« ter v njem tudi ni izrecno navedeno, da so bila dela »izvedena v skladu s standardi in zahtevami investitorja«. Ker pa je iz referenčnega potrdila, kot že izhaja iz te obrazložitve, razvidno, da je bilo »delo opravljeno kakovostno in v skladu s pogodbenimi obveznostmi«, Državna revizijska komisija tudi tem očitkom vlagateljev ni mogla slediti.

Drugi očitek, ki je skupen obema vlagateljema, se nanaša na (s strani izbranega ponudnika) razdelitev posla med oba partnerja. Kot zatrjujeta prvi in drugi vlagatelj, znaša (skladno s predloženo partnersko pogodbo) znesek vseh del, ki jih prevzemata oba partnerja, 2.816.193,61 EUR brez DDV, iz ponudbenega predračuna pa znesek 2.823.333,07 EUR brez DDV. Zatrjujeta tudi, da se partnerja s predloženim Sporazumom o enotnem nastopanju in predložitvi skupne ponudbe, z dne 23.05.2016, tudi nista dogovorila, kdo izmed njiju bo prevzel izvedbo (preostalih) del v višini 13,22 %. Po prepričanju vlagateljev je moral naročnik v konkretnem primeru izbrati, katera cena je prava, navedeno pa ni dopustno.

Državna revizijska komisija tudi navedenemu očitku ni mogla slediti. Vsi zneski so namreč jasno navedeni, zato ni nobenega dvoma o tem, kakšna cena (vključno z deleži obeh partnerjev in podizvajalca) je bila dejansko ponujena. Iz (v ponudbi) predloženega dogovora med obema partnerjema (Sporazum o enotnem nastopanju in predložitvi skupne ponudbe, ki je bil dne 23.05.2016 sklenjen med vodilnim partnerjem - podjetjem Hidrotehnik d.d. in partnerjem - družbo Godina d.o.o.) ter dogovora med vodilnim partnerjem in podizvajalcem (Sporazum o medsebojnem sodelovanju pri izvedbi javnega naročila, ki je bil dne 23.05.2016 sklenjen med vodilnim partnerjem - podjetjem Hidrotehnik d.d. in podizvajalcem - družbo IMP Promont d.o.o.) so navedene vrednosti brez popustov in brez DDV. Seštevek teh vrednosti znaša 3.245.210,43 EUR (vodilni partner - družba Hidrotehnik d.d. prevzema dela v višini 1.842.630,48 EUR oziroma 56,78 % delež, partner - podjetje Godina d.o.o. prevzema dela v višini 973.563,13 EUR oziroma 30 % delež in podizvajalec IMP Promont d.o.o. dela v višini 429.016,82 EUR oziroma 13,22 % delež razpisanega posla). Enak znesek v višini 3.245.210,43 EUR brez popusta in DDV je vpisan tudi v Ponudbeni predračun (Obrazec-18). Na ta znesek je ponujen tudi popust v višini 13 % (popust je vpisan v s strani naročnika vnaprej predvideno okence tabele ponudbenega predračuna). Skupaj s popustom znaša ponudbena cena 2.823.333,07 EUR, z upoštevanim DDV v višini 621.133,28 EUR (tudi znesek 22 % DDV je vpisan v s strani naročnika vnaprej predvideno rubriko tabele Ponudbenega predračuna) pa znaša končna skupna ponudbena cena 3.444.466,35 EUR. Vrednosti v višini 2.823.333,07 EUR (z upoštevanim popustom) in 3.444.466,35 EUR (z vključenim popustom in 22 % DDV) pa sta bili prebrani tudi na javnem odpiranju ponudb in izhajata iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb št. 430-5/2016-25, z dne 23.05.2016, ki so ga prejeli vso sodelujoči ponudniki, vključno z obema vlagateljema.

Prvi in drugi vlagatelj nadalje zatrjujeta, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna tudi iz razloga, ker iz Sporazuma o enotnem nastopanju in predložitvi skupne ponudbe, z dne 23.05.2016, ne izhajata obe obvezni dikciji iz zadnjih dveh alinej zahtev (na 34. strani razpisne dokumentacije).

Zahteve, ki se nanašajo na predložitev skupne ponudbe (oziroma na pravni akt o skupni izvedbi javnega naročila) je naročnik navedel v točki 3.1.6 Navodila za izdelavo ponudbe, in sicer:

»V primeru predložitve ponudbe skupine ponudnikov, mora vsak posamezni ponudnik izpolnjevati vse pogoje glede sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti, pogoje glede ekonomske in finančne sposobnosti ter tehnične in kadrovske sposobnosti, pa skladno z zahtevami razpisne dokumentacije.

Ponudbo lahko predloži skupina gospodarskih subjektov, ki mora v svojo ponudbeno dokumentacijo predložiti pravni akt (sporazum ali pogodbo) o skupni izvedbi javnega naročila, da lahko sodelujejo na javnem razpisu.

Pravni akt o skupni izvedbi javnega naročila mora natančno opredeliti naloge in odgovornosti posameznih gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila. Točno mora biti opredeljeno tudi katera dela po popisu del bo izvajal posamezni gospodarski subjekt. Pravni akt o skupni izvedbi javnega naročila mora tudi opredeliti nosilca posla, ki skupino gospodarskih subjektov v primeru, da je tej javno naročilo dodeljeno, zastopa neomejeno solidarno do naročnika.

Pravni akt mora poleg zgoraj navedenega vsebovati naslednje obvezne podatke:

1. Navedbo vseh partnerjev v skupini (naziv in polni naslov partnerja, zakonitega zastopnika, matično številko, davčno številko, številko transakcijskega računana).
2. Opredelitev nosilca posla, ki skupino gospodarskih subjektov, v primeru, da je tej javno naročilo dodeljeno, zastopa neomejeno solidarno do naročnika.
3. Neomejeno solidarno odgovornost vseh partnerjev v skupini do naročnika.
4. Količino, predmet del, kraj ter rok izvedbe za vsakega partnerja v skupini v % in vrednost del, ki jih prevzema vsak partner v skupni ponudbi.
5. Način plačila preko vodilnega partnerja v skupini.
6. Določbe v primeru izstopa kateregakoli od partnerjev v skupini.
7. Reševanje sporov med partnerji v skupini.
8. Druge morebitne pravice in obveznosti med partnerji v skupini.
9. Navedbo, da pravni akt stopi v veljavo le v primeru, če bo skupina gospodarskih subjektov izbrana kot najugodnejši ponudnik in rok trajanja pravnega akta.

V primeru skupne ponudbe morajo vsi ponudniki v skupni ponudbi, ki niso nosilci posla, za pravnim aktom predložiti:

Pooblastilo nosilcu posla, da se v njihovem imenu dogovarja za izvedbo javnega naročila z investitorjem.

Izjavo partnerja, da sprejema vse obveznosti iz dogovorov med nosilcem posla in investitorjem.«

Tudi navedenemu očitku obeh vlagateljev Državna revizijska komisija ni mogla slediti. Državna revizijska komisija se namreč strinja z naročnikom v tem, da v konkretnem primeru ne gre za izposojo kapacitet drugih gospodarskih subjektov, temveč za ponudbo dveh partnerjev, ki sta oddala skupno ponudbo. Poleg tega je izbrani ponudnik v ponudbi predložil (podpisan in žigosan) pravni akt o skupni izvedbi javnega naročila (Sporazum o enotnem nastopanju in predložitvi skupne ponudbe), ki sta ga dne 23.05.2016 sklenila oba sodelujoča partnerja - družba Hidrotehnik d.d., kot vodilni partner in družba Godina d.o.o., kot partner. Pregled navedenega sporazuma pokaže, da vsebuje vse citirane naročnikove zahteve iz točke 3.1.6 Navodila za izdelavo ponudbe. Pravni akt med skupnima ponudnikoma vsebuje navedbo obeh partnerjev (njune nazive, naslova, zakonita zastopnika ter obe matični in davčni številki ter številki transakcijskih računov) in opredelitev nosilca posla. Sporazum določa neomejeno solidarno odgovornost obeh partnerjev do naročnika, količino, predmet del, kraj in rok izvedbe za vsakega partnerja v skupini in področje dela, ki ga bo prevzel vsak izmed partnerjev, delež del v % in vrednost del za vsakega izmed njiju. Vsebuje tudi določilo o načinu plačila preko vodilnega partnerja, določbe v primeru izstopa kateregakoli od partnerjev, določbe o reševanju morebitnih sporov, v sporazum pa je vključeno tudi določilo o tem, da bo stopil v veljavo le v primeru, če bo njuna ponudba izbrana kot najugodnejša.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika nadalje pokaže, da je vanjo predloženo tudi (podpisano in žigosano) Pooblastilo, s katerim partner (družba Godina d.o.o.) pooblašča vodilnega partnerja (družbo Hidrotehnik d.d.), da se v njegovem imenu dogovarja za izvedbo razpisanega posla z investitorjem. Z navedenim dokumentom partner hkrati pooblašča predsednika uprave vodilnega partnerja, da podpiše ponudbo (oziroma ponudbeno dokumentacijo in vso morebitno dodatno dokumentacijo v zvezi s ponudbo). V ponudbo izbranega ponudnika je predložena tudi (podpisana in žigosana) Izjava, s katerim partner (družba Godina d.o.o.) izrecno izjavlja, da sprejema vse obveznosti iz dogovorov med nosilcem posla (vodilnim partnerjem) in investitorjem.

Zgolj prvi vlagatelj tudi očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna (še) iz razloga ker pri postavkah 2, 6 in 12 točke I (Tuje storitve) Popisa del ni upošteval fiksnih zneskov, ki jih je navedel naročnik. Kot zatrjuje prvi vlagatelj, je izbrani ponudnik samovoljno ponudil popust v višini 13 % (ki ga v nasprotju z izrecnimi navodili naročnika ni vkalkuliral v ponudbene cene postavk), ta popust pa se razteza tudi na vse tri postavke, v katerih je naročnik fiksiral cene.


Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na ponudbeno ceno (in popust), navedel v točki 3.2.6 Navodila za izdelavo ponudbo, kjer je (med drugim) zapisal:

»Cene morajo biti izražene v evrih ter morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene razpisane storitve, plače in druge stroške dela, morebitno nadurno delo, dela na dan praznika ali prostega dneva, morebitne trošarine, takse, prevoze, zavarovanja, montaže, dobave, vgradnje, prevoze franco gradbišče, razvoz, raznos, izolacijo kovinskih spojev, izolacijske premaze, rezanje cevi, drobni in vezni material, ostale stroške, ki se nanašajo na pridobitev ustreznih dovoljenj za izvedbo predmetnega odseka del itd., ter primopredajo del s strani izvajalca, in morebitne popuste, vse stroške, davke, takse in ostale dajatve.

Gospodarski subjekt mora popuste vkalkulirati v ponudbene cene postavk ponudbenega predračuna. Popust, prikazan na celotno ponudbeno vrednost (v obrazcu predračuna) bo naročnik smatral kot popust na posamezne postavke v popisu in bo gospodarski subjekt, v kolikor bo izbran kot najugodnejši ponudnik, moral pred podpisom pogodbe predložiti čistopis ponudbe, ki bo vseboval popust na ceno po enoti za posamezno postavko.

Popust priznan v osnovni ponudbi ponudnika se upošteva tudi pri morebitnih dodatnih, spremenjenih in več delih.

V primeru podajanja popusta izven osnovne ponudbene dokumentacije mora gospodarski subjekt podati popust v posebej zaprti kuverti, katera mora biti opremljena kot je navedeno v točki 3.2.11 Navodila za izdelavo ponudbe, in pravočasno oddana. Popust, prikazan na celotno ponudbeno vrednost, se bo smatral kot popust na posamezne postavke v popisu in bo gospodarski subjekt, v kolikor bo izbran, moral pred podpisom pogodbe predložiti čistopis ponudbe, ki bo vsebovala popust na ceno po enoti za posamezno postavko.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil Popis del (OBR-19), ki je razdeljen na sedem glavnih sklopov del (A - Kanalizacija, B - Črpališča, C - Elektroinštalacije črpališča, D - NN Priključni vod črpališča, E - Vodovod, F - Ceste, G - Javna razsvetljava, H - Nadstrešnice, I - Tuje storitve in J - Nepredvidena dela), in znotraj njih na posamezne postavke (popis obsega preko 700 postavk). Naročnik je Popis del izpolnil z enotami in količinami, ponudniki pa so ga morali izpolniti še s cenami na enoto in skupno vrednostjo. Pri postavkah 2, 6 in 12 točke I (Tuje storitve) Popisa del je naročnik navedel fiksne zneske, ki so jih morali ponudniki upoštevati pri teh postavkah, in sicer pri postavki 2 »enkratni fiksni znesek v višini 18.000,00 EUR za izdelavo elaborata zapore ceste in pridobitev potrebnih dovoljenj ter za postavitev predpisane prometne signalizacije«, pri 6. postavki »fiksni znesek v višini 25,00 EUR za arheološki nadzor« (naročnik je za to storitev predvidel 300 enot/ur) ter pri 12. postavki »enkratni znesek postavitve nadzornega centra za vsa črpališča v višini 8.500,00 EUR«.

Sestavni del Popisa del (OBR-19) je tudi Glavna rekapitulacija, ki so ga morali ponudniki po glavnih sklopih del (od točke A do vključno točke J) izpolniti s cenami brez DDV, s skupno ceno za vseh deset sklopov del, z morebitnim popustom (v %), s ceno z vključenim popustom, z 22 % DDV ter s skupno ponudbeno vrednostjo, ki vključuje popust in 22 % DDV.

Naročnik je v enaki vsebini pripravil tudi obrazec OBR-18 - Ponudbeni predračun. Torej tudi v tem obrazcu (Ponudbeni predračun) je naročnik (med drugim) predvidel posebno okence, kamor so lahko ponudniki vnesli morebitni popust, ki je moral biti ponujen v procentih (%).

Iz citiranih zahtev je razvidno, da je naročnik v zvezi z morebitno ponujenim popustom predvidel tri možnosti. Ponudniki so ga bodisi vkalkulirali v ponujene postavke, lahko pa so ga ponudili (že v osnovni ponudbi, ali pa izven ponudbe v posebni kuverti) tudi na celotno ponudbeno vrednost (vseh postavk) oziroma so ga lahko (kot je navedel naročnik) »prikazali na celotno ponudbeno vrednost«. V primeru, če so ga ponudili na celotno ponudbeno vrednost že v ponudbi, so ga morali zapisati (v %) tako v Glavno rekapitulacijo Popisa del (OBR-19), kakor tudi v Ponudbeni predračun (OBR-18). Če so to storili izven ponudbe, so ga morali podati pravočasno, oziroma je morala biti v tem primeru kuverta s ponujenim popustom opremljena v skladu z navodili iz točki 3.2.11 Navodila za izdelavo ponudbe, ter oddana do roka za oddajo ponudb. V obeh navedenih primerih je naročnik predvidel, da se tako ponujeni popust razteza na vse postavke iz Popisa del, oziroma (kot je navedel) se bo takšen popust »smatral kot popust na posamezne postavke«.

Med vlagateljema in naročnikom ni spora o tem, da je izbrani ponudnik pri vseh treh spornih postavkah točke I Popisa del upošteval s strani naročnika vnaprej določene zneske. Poleg tega je izbrani ponudniki tudi v zvezi s ponujenim popustom ravnal v skladu z eno izmed opcij, ki jih je vnaprej predvidel naročnik, in popust v % vpisal tako v Glavno rekapitulacijo, kakor tudi v Ponudbeni predračun. Pregled preostalih ponudb pokaže, da so na enak način, od skupno osem sodelujočih ponudnikov, popust ponudili še trije ponudniki (družbe Adriaing d.o.o., Koper, IMP d.d., Ljubljana in CGP d.d., Novo mesto). Ker je izbrani ponudnik v zvezi s tem ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami, oziroma iz razloga, ker od ponudnikov ni mogoče zahtevati več (ali drugače) kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, Državna revizijska komisija tudi zadnjemu očitku prvega vlagatelja ni mogla slediti.

Ob navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljema ni uspelo izkazati, da je naročnik z izbiro najugodnejšega ponudnika kršil pravila javnega naročanja oziroma določila lastne razpisne dokumentacije. Zato je Državna revizijska komisija v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelja z zahtevkoma za revizijo nista uspela, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, njuni zahtevi za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.
Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 04.09.2016



predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Občina Loška dolina, Cesta notranjskega odreda 2, Stari trg pri Ložu,
- CPG d.d., Industrijska cesta 2, Kromberg, Nova Gorica,
- Pirc Gradnje d.o.o., Babičeva ulica 7, Ljubljana,
- Odvetniška družba Godec Nemec, o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran