018-167/2016 Občina Radenci

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Ureditev hodnika za pešce »Kapela-Radenci« na regionalni cesti III reda RT-941, odsek Videm-Radenci«, na podlagi zahtevkov za revizijo ponudnika HIP PLUS d.o.o., Vače, Vače 103, Vače (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Radenci, Radgonska cesta 9, Radenci (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 10. 2016

odločila:

1. Obravnavanje zahtevka za revizijo z dne 25. 8. 2016 in zahtevka za revizijo z dne 9. 9. 2016 se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo z dne 25. 8. 2016 se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo z dne 9. 9. 2016 se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrneta.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu »Ureditev hodnika za pešce »Kapela-Radenci« na regionalni cesti III reda RT-941, odsek Videm-Radenci« objavil na Portalu javnih naročil dne 24. 6. 2016, pod št. objave JN003032/2016-B01.

Naročnik je dne 8. 8. 2016 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila z dne 8. 8. 2016), s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo vlagatelju.

Družba GMW d.o.o., Turjanci 26, Radenci (v nadaljevanju: GMW d.o.o., pa tudi izbrani ponudnik) je z vlogo z dne 8. 8. 2016 zahtevala vpogled v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja. Naročnik je vpogled omogočil dne 11. 8. 2016, potek pa dokumentiral z zapisnikom o vpogledu.

Naročnik je dne 16. 8. 2016 prejel vlogo izbranega ponudnika, poimenovano »Ugotovljene pomanjkljivosti na podlagi vpogleda v ponudbo ponudnika HIP PLUS d.o.o.« (v nadaljevanju: dopis izbranega ponudnika z dne 12. 8. 2016), v kateri je navedel ugotovljene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, zahteval pa je tudi njeno izključitev.

Dne 17. 8. 2016 je naročnik sprejel »Razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila« (v nadaljevanju: razveljavitev odločitve o oddaji naročila), s katero je razveljavil odločitev o oddaji naročila z dne 8. 8. 2016, javno naročilo pa vrnil »v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb«, ker je po sprejemu te odločitve in še pred njeno pravnomočnostjo ugotovil, da »faza pregleda in ocenjevanja ponudb ni bila ustrezno opravljena«, v skladu z 90. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) pa bo po ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb izdal novo odločitev o oddaji javnega naročila.

Zoper naročnikovo razveljavitev odločitve o oddaji naročila je vlagatelj dne 25. 8. 2016 pravočasno oddal zahtevek za revizijo, katerega je naročnik prejel dne 29. 8. 2016 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo z dne 25. 8. 2016). Predlagal je njeno razveljavitev, ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Navedel je, da kot izhaja odločitve o oddaji naročila z dne 8. 8. 2016, je kot najugodnejši ponudnik izpolnjeval vse pogoje naročila, kar je preverila in potrdila naročnikova strokovna komisija, v izpodbijani odločitvi pa je naročnik nato ugotovil, da »faza pregleda in ocenjevanja ponudb ni bila ustrezno opravljena«, pri čemer se na strokovno komisijo naročnik ni več skliceval. Razveljavitev odločitve o oddaji naročila zato ni utemeljena, onemogoča pa mu pravno varstvo, do katerega ima pravico po Ustavi RS. Vlagatelj je dalje navedel, da mu je znan 90. člen ZJN-3, znano pa mu je tudi načelo zakonitosti tega zakona, po katerem mora naročnik imeti za svoje odločitve zakonske razloge, te pa mora konkretno navesti zato, da so naslovnikom jasni. Ker naročnik sporne odločitve ni obrazložil z dejstvi, zato zavrača sklicevanje na neustreznost pregleda in ocenjevanja ponudb kot pavšalen argument, ki mu onemogoča pravico do učinkovitega pravnega varstva.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila«, z dne 30. 8. 2016 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila z dne 30. 8. 2016) predmetno javno naročilo oddal v izvedbo izbranemu ponudniku. Kot izhaja iz obrazložitve je naročnik ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna, ker ne izpolnjuje pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj je za dokazovanje kadrovske sposobnosti imenoval V. B., ki pa kot odgovorni vodja del postavljenega referenčnega pogoja glede strokovne sposobnosti ne izpolnjuje, ne izpolnjuje torej pogoja razpisne dokumentacije iz točke 8.2.4. Kot odgovornega vodjo del je vlagatelj imenoval tudi R. F., ki pa ni vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: IZS), zato ga je pozval najprej na pojasnilo ponudbe, kateri od obeh navedenih bo opravljal funkcijo odgovornega vodje del, pozval pa ga je (med drugim) tudi na predložitev dokazil, da R. F. izpolnjuje pogoj za odgovornega vodjo del po določbah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s sprem.; v nadaljevanju: ZGO-1). Vlagatelj je naročniku predložil zahtevana dokazila, in pojasnil, da bo R. F. nastopal kot odgovorni vodja del pri celotnem javnem naročilu, ni pa predložil dokazila, da je imel R. F. kot gradbeni tehnik v skladu z drugim odstavkom 230. člena ZGO-1 na dan 9. 11. 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj. Naročnik navaja, da sta pogoja ko lahko gradbeni tehnik nastopa kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih gradnjah (po 230. členu ZGO-1) dva, izpolnjevati pa ju je potrebno skupaj. Ker vlagatelj poleg potrdila o opravljenem strokovnem izpitu ni predložil tudi dokazila, da je imel R. F. na dan 9. 11. 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, tako ni izkazal izpolnjevanja pogoja po 77. in 230. členu ZGO-1, izpolnjevanje tega pa ne izhaja niti iz potrdila IZS št. 721/15/SJP-MB, z dne 17.02.2015, zato je vlagateljevo ponudbo kot nedopustno izključil iz nadaljnjega postopka.

V nadaljevanju je naročnik dne 1. 9. 2016 sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo z dne 25. 8. 2016 zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo z dne 1. 9. 2016). Naročnik je navedel, da je bil po prejemu dopisa GMW d.o.o. z dne 12. 8. 2016 primoran sprejeti razveljavitev odločitve o oddaji naročila, postopek pa vrniti »v fazo pregledovanja in ocenjevanja« ponudb, saj je le tako lahko še pred pravnomočnostjo preveril zakonitost odločitve o oddaji naročila z dne 8. 8. 2016. Po razveljavitvi odločitve o oddaji naročila je ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna, ker so bile v njej določene nejasnosti in pomanjkljivosti, zato je vlagatelju v zvezi s priglašenim odgovornim vodjem del dne 25. 8. 2016 poslal poziv k posredovanju pojasnil in dokazil. Ker v konkretnem primeru nove odločitve o oddaji javnega naročila še ni sprejel, vlagatelju zato še ni mogla nastati škoda. Naročnik je navedel, da je glede sprejema razveljavitve odločitve o oddaji naročila spoštoval načeli zakonitosti in enakopravne obravnave ponudnikov, to odločitev pa je sprejel po prejemu vloge GMW d.o.o., v kateri je ta zatrjeval več razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, zato glede njenega sprejema tudi ni ravnal samovoljno. Zavrnil je navedbe, da je kršil vlagateljevo pravico do pravnega varstva, saj mu bo ta zagotovljena po sprejemu nove odločitve o oddaji javnega naročila, sklepno pa pojasnil, da ima pravico svojo odločitev o oddaji razveljaviti še pred njeno pravnomočnostjo, istočasno pa ne sprejeti nove odločitve o oddaji, kar utemeljuje s prakso Državne revizijske komisije.

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji naročila z dne 30. 8. 2016 je vlagatelj dne 9. 9. 2016 pravočasno oddal zahtevek za revizijo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo z dne 9. 9. 2016). Predlagal je njeno razveljavitev, ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj je navedel, da je po razveljavitvi odločitve o oddaji naročila po naročnikovem pozivu predložil vsa potrebna dokazila, iz katerih je bilo mogoče ugotoviti, da je pogoj glede tehnične in strokovne sposobnosti izpolnjeval, naročniku pa je tudi pojasnil, da bo R. F. odgovorni vodja del pri izvedbi javnega naročila. Vlagatelj je dalje navedel, da je R. F. zakonsko in strokovno kvalificiran za odgovornega vodjo del, kar je razvidno iz izkazanih referenc in izjave o izpolnjevanju kadrovskega pogoja, kot tudi iz potrdila referenčnega naročnika Mestne Občine Maribor. Za namen dokazovanja izpolnjevanja pogojev za odgovornega vodjo del pri zahtevnih gradnjah je R. F. dne 13. 2. 2015 naslovil na IZS prošnjo za izdajo potrdila gradbenemu tehniku, skladno z določili ZGO-1 pa je potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu enakovredno dokazilu o članstvu v IZS. Kot dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu je R. F. takrat priložil kopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu z dne 11. 4. 1977, kot tudi kopije delovne knjižice in izpis iz registra Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, z dne 13. 4. 2015. Iz obeh izhaja, da R. F. izpolnjuje vse zahteve iz Razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, kot tudi iz naročnikovega poziva k dopolnitvi vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj je poudaril, da potrdilo IZS (z dne 17. 5. 2015) ne dopušča dvoma v razlago njegovega četrtega odstavka, ter ponavlja, da na podlagi naročniku predloženih potrdil in dokazil izhaja, da R. F. izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del na podlagi 77. člena ZGO-1, kot tudi na podlagi 230 člena ZGO-1, ki se nanaša na delovne izkušnje. Dalje je vlagatelj navedel delovne izkušnje R. F. po posameznih zaposlitvah, te pa so do dne 9. 11. 1996 skupaj znašale 23 let, 1 mesec in 2 dneva. V kolikor je naročnik dvomil v predložene listine in izpolnjevanje pogojev glede odgovornega vodje del, je imel možnost in dolžnost, da v skladu z določbami ZJN-3 vlagatelja po dopolnitvi ponudbe pozove še h končni razjasnitvi predloženih dokazil.

Izbrani ponudnik se je o revizijskih navedbah izjasnil v vlogi, z dne 13. 9. 2016. Navedel je, da naročnik iz predloženih dokazil vlagatelja ni mogel ugotoviti, da je imel R.F. na dan 9. 11. 1996 dvajset let delovnih izkušenj, zaradi česar je naročnik njegovo ponudbo upravičeno izključil iz postopka kot nedopustno, pravice oziroma dolžnosti vlagatelja ponovno pozivati k dopolnitvi njegove ponudbe pa nima.

Dne 23. 9. 2016 je naročnik sprejel odločitev, s katero je zahtevek za revizijo z dne 9. 9. 2016 zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa je tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo z dne 23. 9. 2016). Naročnik je navedel, da je s tem, ko je za odgovornega vodjo del določil pogoj, da mora biti ta vpisan pri IZS, hkrati tudi določil, da v skladu z ZGO-1 zahteva imenovanje odgovornega vodje del za zahtevne objekte. Vlagatelj je v svoji ponudbi predložil izjavo (njegovega podizvajalca INDRAST d.o.o.) o izpolnjevanju kadrovskega pogoja na Prilogi št. 10, kjer je bil imenovan kot odgovorni vodja del R.F., ob navedbi, da ta oseba ni vpisana v imenik IZS, ker izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del po 77. in 230. členu ZGO-1. Naročnik dalje navaja, da je ZGO-1 specialnejši predpis kot ZJN-3, ki ureja pogoje glede odgovornega vodje del (z vpisom v imenik IZS), dopušča pa, da enako funkcijo kot odgovorni vodja del, ki je vpisan pri IZS opravlja tudi tehnik, ki je pred 9. 11. 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu s 84. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 s sprem., v nadaljevanju: ZGO) in je opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo navedenega zakona, ter je imel na dan 9. 11. 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, zato lahko nastopa tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih gradnjah. Vlagatelja je pozval k pojasnilu ponudbe in predložitvi dokazil, saj ni mogel zaključiti, da imenovani odgovorni vodja del R.F. izpolnjuje pogoje po 77. in 230. členu ZGO-1. Vlagatelj mu je po pozivu predložil potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, potrdilo IZS, kopijo pogodbe o občasnem delu med INDRAST d.o.o. in R.F., kopijo pogodbe o poslovnem sodelovanju med INDRAST d.o.o. in vlagateljem, ter pojasnilo, da bo odgovorni vodja del za predmetno javno naročilo R.F. Naročnik je navedel, da je iz predloženih dokazil ugotovil, da je R.F. opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo ZGO, ni pa mogel ugotoviti, ali je ta oseba imela na dan 9. 11. 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, ker vlagatelj v tej zvezi ni predložil nobenih dokazil. Naročnik je dalje navedel, da je IZS podala le splošno potrdilo, da mora tehnik z opravljenim strokovnim izpitom imeti na dan 9.11.1996 dvajset let delovnih izkušenj, da lahko opravlja funkcijo odgovornega vodje del za zahtevne objekte, navedenega dejstva pa IZS glede R.F. očitno ni ugotavljala. Za izpolnjevanje kadrovskega pogoja ni bilo podlage tudi v referenčnem potrdilu Mestne občine Maribor, izpolnjevanje tega pogoja pa ne izhaja tudi iz kakega drugega predloženega dokazila. Naročnik sklepno navaja, da ni imel pravice vlagatelja ponovno pozvati na predložitev dokazil glede števila let delovnih izkušenj, saj bi v tem primeru šle za dvakratno pozivanje o isti stvari, kar pa ni dopustno.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila in predrevizijskega postopka, katero je Državna revizijska komisija prejela dne 5. 9. 2016, 16. 9.2016, 27. 9. 2016 in dne 4. 10. 2016.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, ter proučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj vložil oba zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je zaradi pospešitve postopka obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V obravnavani zadevi iz predložene spisovne dokumentacije izhaja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku, v katerem je prejel tri pravočasne ponudbe (Zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 14. 7.2016). Naročnik je prejete ponudbe najprej razvrstil glede na postavljeno merilo (ekonomsko najugodnejša ponudba), pri čemer se je vlagateljeva ponudba uvrstila na prvo mesto. Naročnik je v nadaljevanju preverjal njeno dopustnost. Pri pregledu vlagateljeve ponudbe je ugotovil, da je ponudbena dokumentacija nepopolna, zato ga je dne 19. 7. 2016 pozval k dopolniti z nekaterimi manjkajočimi dokumenti. Po vlagateljevi dopolnitvi ponudbe je naročnik presodil, da je vlagateljeva ponudba postala dopustna, zato je sprejel odločitev o oddaji naročila z dne 8. 8. 2016, s katero mu je predmetno naročilo oddal. To odločitev je naročnik dne 17. 8. 2016 s sprejemom razveljavitve odločitve o oddaji naročila razveljavil, kot podlago pa je navedel šesti odstavek 90. člena ZJN-3. V nadaljevanju je naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila z dne 30. 8. 2016, s katero je ponudbo vlagatelja izključil iz postopka, predmetno javno naročilo pa oddal v izvedbo izbranemu ponudniku.

Vlagatelj je dne 25. 8. 2016 vložil prvi zahtevek za revizijo zoper razveljavitev odločitve o oddaji naročila. Dne 9. 9. 2016 je vlagatelj vložil še drugi zahtevek za revizijo, in sicer zoper odločitev o oddaji naročila z dne 30. 8. 2016.

Vlagatelj v prvem zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik s sprejemom razveljavitve odločitve o oddaji naročila kršil šesti odstavek 90. člena ZJN-3.

Prva poved šestega odstavka 90. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo.

Med strankama ni sporno, potrjeno pa je tudi s spisovno dokumentacijo, da je naročnik razveljavitev odločitve o oddaji naročila sprejel pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila z dne 8. 8. 2016.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 25. 8. 2016 ni dokazal, da razveljavitve odločitve o oddaji naročila naročnik ni sprejel upoštevaje določbe ZJN-3, zlasti njegovega 90. člena. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo z dne 25. 8. 2016 ni ne zatrjeval in ne dokazal, da naročnik razveljavitve odločitve o oddaji naročila ni sprejel do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z dne 8. 8. 2016, niti vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 25. 8. 2016 ni dokazal, da razveljavitev odločitve o oddaji naročila naročnik ni sprejel z namenom odprave nezakonitosti.

Upoštevaje vsebino razveljavitve odločitve o oddaji naročila, kot jo je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila sprejel naročnik, po presoji Državne revizijske komisije ne gre »pravno gledano« […] »za samovoljo, arbitrarnost, pavšalnost, kršitev načela zakonitosti in kršitev pravice do pravnega varstva«, niti ni »očitno, da odločitev ni argumentirana ni utemeljena in s tem dobesedno onemogoča pravno varstvo do katerega ima pritožnik pravico«. V razveljavitvi odločitve o oddaji naročila je naročnik namreč zapisal, da je ugotovil, da »faza pregleda in ocenjevanja ponudb ni bila ustrezno opravljena«, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da je vsebina omenjene obrazložitve v nasprotju z določbami ZJN-3, ter da bi moral naročnik v mejah zahtev ZJN-3 navesti dejstva in razloge, ki so opravičevali in narekovali sprejeto odločitev, niti vlagatelj v zahtevku za revizijo in v njegovih mejah (prvi odstavek 38. člena ZPVPJN) ni dokazal, da z vidika vsebine predstavlja razveljavitev odločitve o oddaji naročila kršitev načela zakonitosti. Ker bo oz. je šele po proučitvi vse relevantne dokumentacije, podatkov in dejstev torej po ponovnem preverjanju in ocenjevanju ponudb, s tem pa po sprejemu odločitve o oddaji naročila z dne 30. 8. 2016, ki (šele) sledi razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, dokončno povsem jasno »v čem je bila ta neustreznost pregledovanja in ocenjevanja ponudbe« (razlog, zaradi katerega »faza pregleda in ocenjevanja ponudb ni bila ustrezno opravljena«; glej tretji odstavek 90. člena ZJN-3), je razumljivo, da iz razveljavitve odločitve o oddaji naročila to ne more z gotovostjo izhajati. Vprašanje utemeljenosti spremenjene odločitve in utemeljenosti sprejema nove odločitve, s katero naročnik nadomesti prejšnjo, se v konkretnem primeru tako navezuje na odločitev o oddaji naročila z dne 30. 8. 2016, zoper katero pa je vlagatelj prav tako vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 9. 2016, o katerem sta odločila tako naročnik z odločitvijo o zahtevku za revizijo z dne 23. 9. 2016, kot Državna revizijska komisija s predmetno odločitvijo.

Ker ZJN-3 ne določa nobenega posebnega formalnega postopka za uporabo šestega odstavka 90. člena, naročnik zadevne določbe tudi ne krši zgolj zato, ker je obe odločitvi (razveljavitev odločitve o oddaji naročila in odločitev o oddaji naročila z dne 30. 8. 2016) sprejel ločeno.

ZJN-3 od naročnika ne zahteva, da bi moral (že) v odločitvi, s katero je razveljavil odločitev o oddaji naročila, navesti »na kakšen način, kako je prišel do novega spoznanja in na osnovi kakšnih argumentov«, zato razveljavitev odločitve o oddaji naročila tudi ni »absolutno nezakonita«. V posledici tega in v posledici vsega doslej navedenega tako ni slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da je »sklicevanje na neustreznost pregleda in ocenjevanja« […] »pavšalen argument, rezultat samovolje, ki pritožniku onemogoča pravico do učinkovitega pravnega varstva«.

Zgolj dejstvo, da se pri sprejemu razveljavitve odločitve o oddaji naročila naročnik ni več skliceval na strokovno komisijo, po oceni Državne revizijske komisije tudi ne vzbuja utemeljenega dvoma v njeno verodostojnost, zakonitost oziroma ustreznost. Naročnik sicer lahko za izvajanje celotnega ali dela postopka imenuje strokovno komisijo (drugi odstavek 66. člena ZJN-3), vendar pa je naročnik tisti, ki na podlagi šestega odstavka 90. člena ZJN-3 spremeni svojo odločitev in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo.

Upoštevaje vse doslej navedeno vlagatelju ni slediti niti v njegovem zatrjevanju, da mu vsebina obrazložitve razveljavitve odločitve o oddaji naročila »ne daje« […] »možnost za učinkovito pravno varstvo«, oziroma, da »takšna odločitev posega v njegovo ustavno pravico do pravnega varstva iz 22. člena Ustave«. Vlagatelj ni dokazal, da je ob upoštevanju okoliščin konkretnega dejanskega stanja vsebina razveljavitve odločitve o oddaji naročila v nasprotju z določbo šestega odstavka 90. člena ZJN-3. Vlagatelj je poleg tega zoper odločitev o oddaji naročila z dne 30. 8. 2016 vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 9. 2016, o katerem sta odločila tako naročnik (z odločitvijo o zahtevku za revizijo z dne 23. 9. 2016) kot Državna revizijska komisija (s predmetno odločitvijo). Kadar namreč naročnik v skladu s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva vročitve nove odločitve (zadnja poved šestega odstavka 90. člena ZJN-3).

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo z dne 25. 8. 2016 ni uspel izkazati naročnikovih kršitev pri sprejemu razveljavitve odločitve o oddaji naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 25. 8. 2016 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske očitke, navedene v drugem zahtevku za revizijo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ravnal nezakonito, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno, saj je vlagatelj izpolnil tako vse zahteve iz Razpisne dokumentacije v zvezi z oddajo predmetnega naročila, kot tudi vse zahteve iz naročnikovega poziva k dopolnitvi ponudbe, z dne 25. 8. 2016.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Med strankama je nesporno, da je naročnik v Razpisni dokumentaciji med pogoji za sodelovanje, točneje v točki 8.2.4. »Tehnična in strokovna sposobnost«, določil pod zaporedno št. 2 naslednji pogoj:
»Ponudnik mora razpolagati z najmanj enim odgovornim vodjem del, ki mora imeti:

- strokovni izpit po ZGO-1 in biti vpisan kot odgovorni vodja del pri IZS, za katera je potrebno predložiti ustrezna dokazila
- najmanj 5 let delovnih izkušenj in
- najmanj 2 referenci, ki izkazujejo, da je v zadnjih 5 letih pred rokom za oddajo ponudbe izvedel istovrstna dela kot so predmet javnega naročila. Za istovrstna dela se štejejo izgradnja hodnika za pešce, pri čemer vrednost posameznega istovrstnega referenčnega posla znaša najmanj 150.000,00 EUR brez DDV.

Če strokovni kader ni zaposlen pri ponudniku, mora imeti ponudnik z njegovim delodajalcem sklenjeno podjemno pogodbo ali drugo enakovredno podlago za sodelovanje. Če je strokovni kader samozaposlen, mora imeti ponudnik z njim direktno sklenjeno podizvajalsko pogodbo.«

Vlagatelj je dne 14. 7. 2016 predložil svojo ponudbo. Kot izhaja iz priloge, št. 10 (»IZJAVA O IZPOLNJEVANJU KADROVSKEGA POGOJA«), je vlagatelj kot odgovornega vodjo del priglasil (tudi) R.F., pri čemer je to osebo kot odgovornega vodjo del priglasila družba INDRAST d.o.o., kot vlagateljev podizvajalec.

V razdelku, kjer je bilo v obrazcu št. 10 potrebno vpisati številko vpisa v IZS, je bilo glede R.F. navedeno, da »ni vpisan v imenik IZS, ker izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del po 77. in 230. členu ZGO-1«.

Kot izhaja iz 77. člena ZGO-1, ta ureja pogoje za odgovornega vodjo del in posameznih del, v sedmem delu zakona pa med prehodnimi in končnimi določbami 230. člen ZGO-1 (»uskladitev opravljanja vodenja del in strokovnega nadzorstva z zakonom«) v drugem odstavku določa, da lahko tehnik, ki je pred 9. 11. 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu s 84. členom ZGO in je opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo navedenega zakona ter je imel 9. 11. 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, nastopa tudi kot odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del pri zahtevnih gradnjah (drugi odstavek 230. člena ZGO-1).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je predmet javnega naročila gradnja, v skladu s prilogo 1 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/2013 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba) pa se ta uvršča med zahtevne objekte (gradnje).

Ugotoviti gre, da je potrebno določbe razpisne dokumentacije razlagati na način, da se šteje pogoj glede strokovne sposobnosti za odgovornega vodjo del kot izpolnjen, tudi v primeru če ta oseba ni vpisana v IZS, vendar pa po določbi zakona lahko opravlja funkcijo odgovornega vodje del za zahtevne objekte, v kolikor je pred uveljavitvijo ZGO opravila strokovni izpit, ter je imela na dan 9. 11. 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj.

Ker naročnik še ni razpolagal z ustreznimi dokazili, je dne 25. 8. 2016 na podlagi 89. člena ZJN-3 vlagatelja pozval k pojasnilu in dopolnitvi ponudbe z namenom, da postane ta dopustna. Naročnik je zahteval pojasnilo, katera oseba od dveh priglašenih (V.B. in R.F.) bo opravljala funkcijo odgovornega vodje del. V kolikor bo to R.F., ga je pozval k pojasnilu, ali ima vlagatelj z INDRAST d.o.o. sklenjeno podizvajalsko pogodbo, na podlagi katere je dogovorjeno, da je kot odgovorni vodja del pri izvedbi predmetnega naročila imenovan R.F.. Naročnik je vlagatelja pozval tudi k posredovanju dokazil, da R.F. izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo del po 77. in 230. členu ZGO-1, kar je mogoče šteti za preverjanje obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kot ga predvideva drugi odstavek 89. člena ZJN-3.

Vlagatelj je v dopolnitvi ponudbe z dne 26. 8. 2016 pojasnil, da kot odgovornega vodjo del priglaša gradbenega tehnika R.F., kot dokazila za izpolnjevanje kadrovskega pogoja pa je predložil (1) potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu z dne 11. 4. 1977, (2) potrdilo IZS št. 721/15/SJP-MB, z dne 17.02.2015, (3) podizvajalsko pogodbo, sklenjeno med vlagateljem in njegovim priglašenim podizvajalcem INDRAST d.o.o., ter (4) pogodbo o začasnem ali občasnem delu, sklenjeno med INDRAST d.o.o. in R. F.

Ker vlagatelj naročniku ni predložil dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je imel R.F. na dan 9. 11. 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, je vlagateljevo ponudbo kot nedopustno izključil iz postopka.

Državna revizijska komisija je zato vpogledala v potrdilo IZS, št. 721/15/SJP-MB z dne 17.02.2015. V tretjem odstavku tega potrdila je navedeno:

»Z izpitom št. 58/77 z dne 11. 4. 1977 lahko, v skladu s 77. členom Zakona o graditvi objektov, nastopate kot odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik za manj zahtevne in enostavne objekte«.

V četrtem odstavku tega potrdila je dalje navedeno:

»V skladu z 230. členom Zakona o graditvi objektov pa lahko z opravljenim strokovnim izpitom št. 58/77 nastopate tudi kot odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik za zahtevne objekte, če ste na dan 9. 11. 1996 imeli 20 let delovnih izkušenj«.

Razumeti gre, da je vlagatelj poleg izkazanega dejstva, da je R.F. kot gradbeni tehnik, ki je pred 9. 11. 1996 izpolnjeval pogoje za strokovno vodstvo pri gradnji objektov občanov in civilnih pravnih oseb v skladu s 84. členom ZGO in je ugotovljeno dne 11. 4. 1977 opravil strokovni izpit pred uveljavitvijo navedenega zakona, dodatno moral izkazati tudi izpolnjevanje pogoja, da je imel na dan 9. 11. 1996 najmanj dvajset let delovnih izkušenj, kar mu omogoča, da nastopa kot odgovorni vodja del tudi pri zahtevnih gradnjah.

Dalje gre izpostaviti pogojno postavljeno poved četrtega odstavka potrdila IZS, št. 721/15/SJP-MB z dne 17.02.2015, ko ta določa »[…] nastopate tudi kot odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik za zahtevne objekte, če ste na dan 9. 11. 1996 imeli 20 let delovnih izkušenj[…]«. V skladu z navedenim je vlagatelj dejansko moral za izpolnjevanje kadrovskega pogoja naročniku predložiti tudi dokazilo glede zahtevanih delovnih izkušenj R.F., saj naročnik iz predloženih dokazil ni mogel ugotoviti vlagateljevega izpolnjevanja kadrovskega pogoja.

Navedenega pogoja tudi ni mogoče razbrati iz potrdila referenčnega naročnika Občine Maribor, saj je tam prisotna zgolj navedba, da je bil R.F. v istovrstnih javnih naročilih odgovorni vodja del. V predmetnem postopku vlagatelj tudi ni predložil ustreznih dokazil, kot navaja da je to storil v vlogi za izdajo potrdila IZS, št. 721/15/SJP-MB z dne 17.02.2015 (kopije delovne knjižice, izpis iz registra Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije), pri čemer pa Državna revizijska komisija ponavlja, da je to potrdilo glede njegovega četrtega odstavka potrebno razumeti pogojno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sicer navaja delovne izkušnje R.F. po posameznih zaposlitvah, glede katerih zatrjuje, da skupaj znašajo preko 23 let, vendar pa revizijski postopek tudi v primeru utemeljenosti teh navedb dopolnjevanju vlagateljeve ponudbe ni namenjen, zato te ne morejo biti upoštevane. Vlagateljevim navedbam, da je imel naročnik v primeru dvoma možnost in dolžnost, da v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 in v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja vlagatelja po dopolnitvi ponudbe pozove še h končni razjasnitvi predloženih dokazil, ne gre slediti. Vezano na dopolnjevanje vlagateljeve ponudbe, izvedeno na podlagi naročnikovega dopisa z dne 25.8.2016, je namreč potrebno izpostaviti, da je z določili četrte povedi petega odstavka 89. člena ZJN-3 neskladno vsako ravnanje naročnika, ki ponudnika večkrat (dvakrat) pozove na odpravo iste pomanjkljivosti v njegovi ponudbi.. Iz določil četrte povedi petega odstavka 89. člena ZJN-3 namreč izhaja, da mora v primeru, če gospodarski subjekt na naročnikovo zahtevo ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, naročnik gospodarski subjekt izključiti. Ravno tako gre, v nasprotju z drugačnim prepričanjem vlagatelja, ugotoviti, da ZJN-3 ne daje podlage za stališče, da bi moral naročnik v primeru, ko pri preverjanju obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, od ponudnika ne pridobi potrebnih podatkov za preveritev teh vsebin, ponudnika večkrat pozivati k njihovi predložitvi.

Državna revizijska komisija zato na podlagi obstoječe dokumentacije in ob odsotnosti drugih dejstev, ki bi kazala drugače, ugotavlja, da vlagatelj v okviru drugega zahtevka za revizijo z dne 9. 9. 2016 ni izkazal neutemeljenosti naročnikovega zaključka iz odločitve o oddaji naročila z dne 30. 8. 2016, torej da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja točke 8.2.4. Razpisne dokumentacije. Navedeno posledično pomeni, da je naročnik pravilno ugotovil, da vlagatelj ni predložil vseh potrebnih in zahtevanih dokazil za odgovornega vodjo del oz. da na podlagi predloženih dokazil ni bilo mogoče potrditi obstoja in vsebine podatkov iz ponudbe vlagatelja, ki se nanašajo na imenovanega odgovornega vodjo del, zaradi česar je ponudbo vlagatelja upravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila.

Ker vlagatelj z drugim zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev drugi zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkoma za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 17. 10. 2016

Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije





Vročiti:
- HIP PLUS d.o.o., Vače, Vače 103, 1252 Vače
- Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci
- GMW d.o.o., Turjanci 26, 9252 Radenci
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran