018-173/2016 Institut Jožef Stefan

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva glede oddaje naročila male vrednosti »DOBAVA IN INSTALACIJA MODULARNEGA SPEKTRO-FLUOROMETRA« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj HAMAMATSU PHOTONICS ITALIA S.r.l., Strada della Moia, 1 int. 6, 20020 Arese (Mi), Italija, ki ga zastopa ODVETNIŠKA DRUŽBA ČEFERIN IN PARTNERJI, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova cesta 39, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10. 10. 2016

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 11. 7. 2016, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, z dne 4. 7. 2016.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 4.033,72 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 23. 5. 2016 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje naročila male vrednosti za dobavo in instalacijo modularnega spektro-fluorometra (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo dne 3. 6. 2016 (s številko objave JN002167/2016-W01) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 4. 7. 2016 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA« (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da se zadevno naročilo male vrednosti odda ponudniku »Merel d.o.o., Selnica ob Dravi«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji zadevnega naročila male vrednosti je bila na Portalu javnih naročil (s številko objave JN002167/2016-ODL01) objavljena dne 4. 7. 2016, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno (ponudnikom).

Vlagatelj je dne 11. 7. 2016 priporočeno na pošto oddal zahtevek za revizijo, z dne 11. 7. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj obenem zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal »v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in v nasprotju z določili ZJN-3« s tem, ko je »ponudbo izbranega ponudnika« […] »opredelil kot dopustno, pri tem pa spregledal nepopolnosti in nepravilnosti ponudbe«. V zvezi s tem vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika iz razlogov, navedenih v zahtevku za revizijo, »ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer:« […] »CW Ksenon svetilka z vgrajenim napajalnikom«, »SUNKOVNA Xe svetilka«, »Povezovalnik optičnih vlaken (SMA) za vključitev laserskih virov kupcev«, »INTEGRATING SPHERE« in »DETEKORJI«.

Naročnik je dne 25. 7. 2016 prejel »ODGOVOR na navedbe vlagatelja Zahtevka za revizijo«, z dne 21. 7. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V tej vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in meni, da je na ustrezen način dokazal, da »ponujen instrument popolnoma ustreza tehničnim specifikacijam v 3. točki razpisne dokumentacije oz. predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah (7. odstavek 68. člena ZJN-3)«.

Dne 13. 9. 2016 je naročnik sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je kot neutemeljeno zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za vračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik zavrača zatrjevanja vlagatelja, da bi morala biti iz razlogov, navedenih v zahtevku za revizijo, ponudba izbranega ponudnika označena za nedopustno, saj izpolnjuje tehnične zahteve razpisne dokumentacije (tehnične zahteve dokumentov v zvezi z oddajo javnega naročila) oziroma »je podana tehnično-funkcionalna ekvivalenca z zahtevano specifikacijo v smislu 7. odstavka 68. člena ZJN-3«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je pooblaščenec vlagatelja prejel dne 15. 9. 2016, naročnik pa je z dopisom z dne 15. 9. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji zadevnega naročila male vrednosti in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 20. 9. 2016 prejela tudi »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 19. 9. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih zavrača.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek postopka oddaje tega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da v postopku oddaje naročila male vrednosti naročnik lahko zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh njegovih zahtev z enotnim evropskim dokumentom v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: ESPD) ali drugo lastno izjavo. Ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3 naročniku v postopku naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD (prva in druga poved tretjega odstavka 47. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 22. 6. 2016, iz odločitve o oddaji naročila in iz ostale dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti izhaja, da je v omenjenem postopku naročnik prejel tri ponudbe, ki so bile oddane pravočasno, med njimi tudi ponudbo izbranega ponudnika in ponudbo vlagatelja. Vlagateljeva ponudba je bila po ocenjevanju ponudb (upoštevaje merila za oddajo zadevnega naročila male vrednosti) uvrščena na tretje mesto, naročnik pa je pregledal in ugotavljal le, ali »je najbolje ocenjena ponudba« […] »tudi dopustna«.

Upoštevaje izpostavljeni uvodni ugotovitvi je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik ravnal »v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in v nasprotju z določili ZJN-3« s tem, ko je »ponudbo izbranega ponudnika« […] »opredelil kot dopustno, pri tem pa spregledal nepopolnosti in nepravilnosti ponudbe« (tretji odstavek na strani 3, vsebinsko primerljivo pa tudi četrti in šesti odstavek na isti strani).

V zvezi z navedenim vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v okviru 3. tehnične zahteve »Povezovalnik optičnih vlaken (SMA) za vključitev laserskih virov kupcev« ni zadostil (med drugim) zahtevama »computer controlled beam stearing mirror/prism« in »BEAN DUMP«.

Ob vpogledu v dokument »RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA JAVNO NAROČILO MALE VREDNOSTI«, »Interna referenčna številka javnega naročila: JN7/2016«, Ljubljana, junij 2016, kot dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: dokument razpisna dokumentacija), je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njem naročnik zainteresirane ponudnike povabil, da predložijo svojo pisno ponudbo v skladu z razpisno dokumentacijo (prvi odstavek Povabila k oddaji ponudbe), da ponudbo »na ta javni razpis« podajo »v skladu z navodili za izdelavo ponudbe« (četrti odstavek Povabila k oddaji ponudbe), zahteval pa je tudi, da morajo biti ponudbe »v celoti pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo« (peti odstavek Povabila k oddaji ponudbe).

V povzetku vsebine dokumenta razpisna dokumentacija Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v njem zahteval, da so morali v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti ponudniki ponudbe pripraviti in podati v skladu z razpisno dokumentacijo (in navodili za izdelavo ponudbe). V skladu s točko 2.10 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe so morali ponudniki za dopustnost ponudbe predložiti med drugim tudi Obrazec 3 – Ponudba in obrazce za ugotavljanje sposobnosti ponudnika (Obrazce od 4.1 do 4.3 s priloženimi dokazili za izpolnjevanje pogojev), iz Obrazca 3 pa izhaja, da je njegova obvezna priloga »[t]ehnični opis in specifikacija ponujene opreme s prospekti, ponudba dobavitelja s tehničnimi specifikacijami in seznamom vključenih komponent v kompletu«.

V 3. točki tehničnih specifikacij je naročnik v navezavi na vir sevanja modularnega spektro-fluorometra v rubriki »[o]ptical fiber connector (SMA) for introduction of customer's laser source« […] zahteval »computer controlled beam stearing mirror/prism« (2. alinea 3. točke na strani 13 dokumenta razpisna dokumentacija) in »beam dump« (4. alinea 3. točke na strani 13 dokumenta razpisna dokumentacija).

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je v njej predložen (med drugim) izpolnjen, podpisan in žigosan Obrazec 3 »PONUDBA«, pa tudi dokument »QUOTATION Nr.: P16-0580«, z dne 20. 6. 2016, ter dokument »Overview of compliance with technical specifications«.

V rubriki »Optical fiber connector (SMA) for introduction of customer's laser source« dokumenta »Overview of compliance with technical specifications«, ki po vsebini služi pregledu skladnosti s tehničnimi specifikacijami dokumenta razpisna dokumentacija, je v alinei »computer controlled beam stearing mirror/prism« zapisano »Not needed«, v alinei »beam dump« pa je zapisano »Not needed, fiber interface is located outside of sample compartment«.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni ponudil modularnega spektro-fluorometra s funkcijo oziroma elementom »computer controlled beam stearing mirror/prism« (2. alinea 3. točke na strani 13 dokumenta razpisna dokumentacija), niti ni zadostil izrecni zahtevi »beam dump« (4. alinea 3. točke na strani 13 dokumenta razpisna dokumentacija). V predstavljenem smislu je tako slediti vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je izbrani ponudnik »priznal, da ne bo zagotovil navedenih predmetov/sredstev«, temu pa v odločitvi o zahtevku za revizijo pritrjuje tudi naročnik. Izbrani ponudnik s tem ni sledil zahtevam naročnika, da mora v postopku naročila zadevnega naročila male vrednosti ponudbo pripraviti in podati v skladu z razpisno dokumentacijo (in navodili za izdelavo ponudbe), vlagatelj pa je v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik ravnal »v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in v nasprotju z določili ZJN-3« s tem, ko je »ponudbo izbranega ponudnika« […] »opredelil kot dopustno, pri tem pa spregledal nepopolnosti in nepravilnosti ponudbe«.

Na dosedanje zaključke v ničemer ne vpliva pojasnjevanje izbranega ponudnika, zakaj mu v konkretnem primeru zahtev »computer controlled beam stearing mirror/prism« (2. alinea 3. točke na strani 13 dokumenta razpisna dokumentacija) in »beam dump« (4. alinea 3. točke na strani 13 dokumenta razpisna dokumentacija) ni bilo potrebno izpolniti. Vlagatelju je namreč slediti v njegovem zatrjevanju, da »je bila zahteva v razpisni dokumentaciji izrecna«, v predstavljenem smislu pa ni slediti stališču naročnika, po katerem »se ne more strinjati z vlagateljevimi navedbami, da je izbrana ponudba zaradi navedenega očitka neustrezna«. Naročnik je namreč tudi s pomočjo izpostavljenih dveh zahtev opredelil svoje potrebe in s funkcijami oziroma z elementi, ki jih tehnologija mora imeti, opredelil (zamejil) tehnologije modularnega spektro-fluorometra, katere ponudniki lahko ponudijo. Vsi ponudniki so bili z dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila obveščeni o tem, s katerimi funkcijami oziroma s katerimi elementi naročnik potrebuje in zahteva modularni spektro-fluorometer, spreminjanje ali dopolnjevanje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po izteku roka za prejem ponudb pa ni dopustna ne na podlagi prve povedi drugega odstavka 67. člena ZJN-3 in ne ob upoštevanju 7. člena ZJN-3 (načelo enakopravne obravnave ponudnikov), v skladu s katerim mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja (upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila), pa tudi, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. Kot je Sodišče Evropske unije namreč zapisalo že v več svojih odločitvah, mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu na primer sodbo Sodišča Evropske unije, dne 29. 4. 2004 sprejeto v zadevi številka C 496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejeto v zadevi številka C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, dne 6. 11. 2014 sprejeto v zadevi številka C 42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42). Ta stroga obveznost, ki zavezuje naročnike, spada na področje načela enakega obravnavanja in iz njega izhajajoče obveznosti preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati. Tako ni mogoče izključiti tega, da nekateri gospodarski subjekti ponudbe v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti niso oddali prav iz razloga, ker so menili oziroma so vedeli, da v navezavi na vir sevanja modularnega spektro-fluorometra v rubriki »[o]ptical fiber connector (SMA) for introduction of customer's laser source« […] ne izpolnjujejo zahteve »computer controlled beam stearing mirror/prism« (2. alinea 3. točke na strani 13 dokumenta razpisna dokumentacija) oziroma zahteve »beam dump« (4. alinea 3. točke na strani 13 dokumenta razpisna dokumentacija). Zaključek, da naročnik v dokumentih v zvezi z oddajo zadevnega naročila male vrednosti (v tehničnih specifikacijah dokumenta razpisna dokumentacija) ni predvidel »konstrukcije instrumenta«, kot jo je v izpostavljenem delu svoje ponudbe ponudil izbrani ponudnik, zgolj dodatno potrjuje zatrjevanje naročnika, po katerem se v navezavi na ponudbo izbranega ponudnika sklicuje na drugačno »konstrukcij[o] instrumenta od pričakovane«. Glede na vse doslej navedeno ni pravno relevantno zatrjevanje naročnika, da »navedena elementa nista potrebna oz. smiselna, saj njuno funkcijo prevzemajo drugi deli sistema«.

Če je izbrani ponudnik slučajno menil, da naročnik katerega od dokumentov v zvezi z oddajo zadevnega naročila male vrednosti ni pripravil v skladu z določbami ZJN-3, bi moral zahtevek za revizijo vložiti z upoštevanjem rokov za vložitev zahtevka za revizijo, kot izhajajo iz 25. člena ZPVPJN.

Na doslej predstavljene zaključke v ničemer ne vpliva niti zatrjevanje izbranega ponudnika, po katerem »predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah (7. odstavek 68. člena ZJN-3)«, prav tako pa tudi ne vsebinsko primerljiva zatrjevanja naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo o »podan[i] tehnično-funkcionaln[i] ekvivalenc[i] z zahtevano specifikacijo v smislu 7. odstavka 68. člena ZJN-3«. Sedmi odstavek 68. člena ZJN-3 namreč normira le situacijo, ko naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz b) točke petega odstavka 68. člena ZJN-3, naročnik pa v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti tehničnih specifikacij ni določil »s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oziroma evropski ocenjevalni dokument, če se ta uporabi kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga« (»pri čemer se pri vsakem sklicevanju navede tudi "ali enakovredni"«).

Iz razloga, ker v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja v izpostavljenem delu ponudbe izbranega ponudnika ne bi šlo (oziroma ne gre) za popravek ali dopolnitev očitne napake, ponudnik pa tudi ne sme dopolnjevati ali popravljati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (šesti odstavek 89. člena ZJN-3), v konkretnem primeru naročnik ni smel uporabiti niti določbe o dopustnih dopolnitvah, popravkih ali pojasnilih iz petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je kot nepotrebno zavrnila izvedbo dokaznih predlogov »izvedenec za stroje in opremo ali izvedenec druge ustrezne stroke«, »izvedenec za kemijske stroke oziroma izvedenec s področja fizike« ter zaslišanje priče R. F., saj je ocenila, da je dejansko stanje, relevantno za odločitev o zahtevku za revizijo, popolnoma razjasnjeno z ostalimi izvedenimi listinskimi dokazi.

Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 (alinea a), v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), pa tudi določbe dokumenta razpisna dokumentacija (zlasti še že doslej izpostavljena določila prvega, četrtega in petega odstavka Povabila k oddaji ponudbe). Naročnik namreč odda javno naročilo po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, odda pa jo lahko le ponudniku, katerega ponudba je dopustna in (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V posledici predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, z dne 4. 7. 2016.

Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija v nadaljevanju (upoštevaje načelo hitrosti in učinkovitosti – 9. člen ZPVPJN) tudi ni odločala o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika tudi v nekaterih drugih delih ni dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Odločitev o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa, saj je bilo že doslej ugotovljeno, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik ravnal »v nasprotju z določili razpisne dokumentacije in v nasprotju z določili ZJN-3« s tem, ko je »ponudbo izbranega ponudnika« […] »opredelil kot dopustno, pri tem pa spregledal nepopolnosti in nepravilnosti ponudbe« (tretji odstavek na strani 3, vsebinsko primerljivo pa tudi četrti in šesti odstavek na isti strani).

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da (v primeru, če bo s postopkom oddaje tega naročila male vrednosti nadaljeval) v postopku upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka in sicer »[n]agrad[o] za postopek po tar.št. 40 v zvezi s tar.št. 18- 3.000 tč«, »materialn[e] strošk[e] 2%«, »[t]aks[o] za zahtevek za revizijo v višini 3.123,20 EUR« ter »22 % DDV«.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 3.123,20 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 734,40 EUR (1.600 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
– izdatke v pavšalnem znesku 11,93 EUR (26 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 164,19 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in na izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
– skupaj torej 4.033,72 EUR.

Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). V navezavi na stroške, priglašene v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ti niso bili potrebni iz razloga, ker v konkretnem primeru prispevek vlagatelja k rešitvi zadeve v vsebini, kot izhaja iz opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga in zahteva, da se mu povrnejo tudi »morebitni dodatno nastali stroški v postopku odločanja o vlagateljevem zahtevku za revizijo«. V skladu s petim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora vlagatelj v svoji zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, kar pomeni, da vlagateljeva zahteva, da se mu povrnejo tudi »morebitni dodatno nastali stroški v postopku odločanja o vlagateljevem zahtevku za revizijo« ne zadostuje, temveč bi bil posamezne stroške, ki so mu morebiti v postopku odločanja o zahtevku za revizijo v revizijskem postopku še dodatno nastali, vlagatelj dolžan do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo specificirati (prva poved petega odstavka 70. člena ZPVPJN). Ker vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva ni opredeljeno navedel, kateri morebitni dodatni stroški so mu v postopku odločanja o zahtevku za revizijo poleg že priznanih še nastali, je Državna revizijska komisija vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov v izpostavljenem delu zavrnila (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z drugo povedjo osmega odstavka istega člena).

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 4.033,72 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 10. 10. 2016


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije

















Vročiti:
– INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana
– ODVETNIŠKA DRUŽBA ČEFERIN IN PARTNERJI, o. p., d. o. o., Taborska cesta 13, 1290 Grosuplje
– MEREL, d. o. o., Ob gozdu 25, 2352 Selnica ob Dravi
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran