018-165/2016 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »UREDITEV ZUNANJE RAZSVETLJAVE NA AC V RS, SKLADNO Z UREDBO O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA OKOLJA – 3. FAZA«, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja ISKRA, d.d., Stegne 21, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper odločitev naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik) dne 3. 10. 2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »UREDITEV ZUNANJE RAZSVETLJAVE NA AC V RS, SKLADNO Z UREDBO O MEJNIH VREDNOSTIH SVETLOBNEGA ONESNAŽEVANJA OKOLJA – 3. FAZA«. Naročnik je javno naročilo objavil dne 31. 3. 2016 na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN2473/2016, in dne 5. 4. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 066-114578.

Naročnik je dne 28. 7. 2016 izdal dokument »Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb« (v nadaljevanju: Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb), iz katerega je razvidno, da je naročnik vse prispele ponudbe zavrnil, za oddajo predmetnega naročila pa bo izvedel nov postopek oddaje javnega naročila v spremenjenem obsegu in pod spremenjenimi pogoji. V obrazložitvi te odločitve je naročnik navedel, da predmetnega javnega naročila v obsegu, kot je bilo razpisano, ne potrebuje več, zato v skladu s tretjim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) zavrača vse prispele ponudbe. Naročnik bo, takoj po pravnomočnosti Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, začel nov postopek javnega naročanja v spremenjenem obsegu in pod spremenjenimi pogoji. O razlogih za zavrnitev vseh ponudb, ter o tem, da bo začel nov postopek javnega naročanja, je naročnik obvestil tudi vse ponudnike, ki so predložili ponudbe.

Vlagatelj je zoper naročnikovo Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb dne 12. 8. 2016 vložil zahtevek za revizijo. Izpostavlja prakso Državne revizijske komisije in Sodišča EU glede uporabe instituta zavrnitve vseh ponudb, ter navaja, da mora naročnik (resnične) razloge za zavrnitev vseh ponudb pojasniti vsaj v takšni meri, da se da preizkusiti, ali je s svojo odločitvijo prekršil katero od temeljnih načel javnega naročanja, kar pa ni primer v obravnavani zadevi, saj naročnik ni pojasnil podlage za sprejem izpodbijane odločitve. Ker navedeno vzbuja dvom v obstoj dejanskega razloga za izpodbijano odločitev, naročniku očita tudi kršitev načela transparentnosti javnega naročanja pri sprejemu te odločitve. Ker sporna naročnikova odločitev ni ustrezno argumentirana, to po vlagateljevem prepričanju vzbuja sum v naročnikovo arbitrarnost ter (ne) enako obravnavo, glede na dejansko stanje iz predmetne zadeve pa si težko predstavlja, da naročnik predmeta naročila v razpisanem obsegu več ne potrebuje, oziroma da bi se potrebe po predmetu naročila sploh lahko spremenile, saj se nanaša na ureditev določenih avtocestnih priključkov, kateri predstavljajo 3. fazo urejanja zunanje razsvetljave na avtocestah v Republiki Sloveniji zaradi izpolnitve obveznosti iz sedmega odstavka 28. člena Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13, v nadaljevanju: Uredba). Ta določa, da je potrebno obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin prilagoditi določbam te Uredbe najpozneje do 31. decembra 2016. Vlagatelj zavrača naročnikove razloge za sprejem Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb kot neresnične, saj ti ne odražajo dejanskega stanja, ker naročnik javno naročilo potrebuje v obsegu, v kakršnem je bilo razpisano. Vlagatelj navedeno utemeljuje s tem, da na priključkih, kjer bi se na podlagi predmetnega javnega naročila opravila potrebna dela, javna razsvetljava še ni bila prilagojena določbam Uredbe, upošteva pa tudi z Uredbo predpisan rok za uskladitev javne razsvetljave (31. 12. 2016), ter dejstvo, da se zakonodaja v vmesnem času od objave javnega naročila do Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ni spremenila. Ker je uskladitev javne razsvetljave ne samo predvidena, ampak tudi potrebna na vseh opredeljenih lokacijah v predmetnem naročilu, vlagatelj naročnikove razloge za zavrnitev vseh ponudb razume v vsebini, da ta načrtuje uskladitev javne razsvetljave omenjenih priključkov še vedno v celoti izpeljati, pri čemer bo predmetno javno naročilo razdelil na več manjših javnih naročil, kar pa zanj pomeni tudi višjo ceno naročenih svetilk. Vlagatelj dalje navaja, da bodo ostali ponudniki pri oddaji njihovih ponudb za morebitna (temu) sledeča javna naročila upoštevali ponudbeno ceno vlagatelja, s katero so se seznanili preko naročnikove Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, pri čemer se je ponudbena cena drugega najbolj ugodnega ponudnika od vlagateljeve ponudbene cene razlikovala za manj kot dva odstotka. Vlagatelj poudarja, da ponujena cena nikakor ni običajna sestavina naročnikove odločitve po tretjem odstavku 80. člena ZJN-2, v konkretnem primeru pa služi zgolj seznanitvi ostalih ponudnikov s cenami konkurence, predvsem pa ceno, katero je ponudil vlagatelj. Iz navedenega razloga je vlagatelj prepričan, da je naročnik s sporno odločitvijo, čeprav je dejansko zavrnil vse ponudbe, kršil načelo enakega obravnavanja ponudnikov. Vlagatelj izrecno opozarja, da naročnik v Odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb ni obrazložil, kako naj bi predmetno javno naročilo presegalo obseg javnega naročila, saj se sklicuje zgolj na to, da javnega naročila v razpisanem obsegu ne potrebuje več, vlagatelj pa na tej podlagi niti ne more vedeti, ali bo naročnik v novem postopku javnega naročanja obseg javnega naročila razširil ali skrčil. Vlagatelj očita naročniku tudi kršitev načela gospodarnosti. Zaključuje, da je, upoštevajoč dejstvo, da je kot ponudnik predložil najnižjo ponudbeno ceno, naročnik s sprejemom Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb dejansko zavrnil zgolj njegovo ponudbo, ki bi kot popolna in najustreznejša morala biti izbrana, kar pa je storil z namenom favoriziranja drugega ponudnika v novem postopku javnega naročanja.
Naročnik je 25. 8. 2016 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil (v nadaljevanju: Odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo). Navaja, da ga je v sprejem Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb vodilo dejstvo, da predmetnega naročila v razpisanem obsegu dejansko ne potrebuje več. Pojasnjuje, da je predmet javnega naročila, katerega podrobno definira Poglavje 6 Razpisne dokumentacije (»Ponudbeni predračun«), potrebno v določenih postavkah zmanjšati vsaj za polovico, v ponovljenem postopku pa bo obseg predmeta javnega naročila povečal oz. razširil tako, da bo z njim zajel vse še neurejene odseke avtocest, na katerih je potrebno obstoječo zunanjo razsvetljavo še prilagoditi zahtevam iz Uredbe. V skladu z zahtevami iz Uredbe je prilagoditev obstoječe zunanje razsvetljave na avtocestnih odsekih načrtoval v 4 fazah, pri čemer je 2. faza te ureditve že zaključena. Trenutno je v izvajanju 1. faza ureditve zunanje razsvetljave na avtocestnih odsekih, tekom te pa se je izkazalo, da so drogovi zunanje razsvetljave v bistveno boljšem stanju od pričakovanj, zato zamenjava in antikorozijska zaščita drogov, kot je bila predvidena v okviru predmetnega javnega naročila, torej ne bo potrebna v predvidenem obsegu, saj so drogovi zunanje razsvetljave podobne starosti kot tisti, ki se menjajo v 1. fazi. Glede na ugotovitve iz 1. faze ureditve zunanje razsvetljave na avtocestnih odsekih in ogleda na terenu bo obseg zamenjave drogov in antikorozijske zaščite tako zmanjšan vsaj za polovico od prvotno predvidenih 180, kot je prvotno izhajalo iz ponudbenega predračuna družbe, katero je naročnik pritegnil k sodelovanju pri pripravi tehničnega dela razpisne dokumentacije. V tej zvezi je naročnik v fazi pred oddajo ponudb prejel tudi pozive potencialnih ponudnikov, da naj natančno definira količino drogov potrebnih za zamenjavo, saj ta ne more biti odvisna od predloga izvajalca, tako oblikovano določilo pa tudi daje prednost ponudniku, kateri je sodeloval pri pripravi tehničnega dela razpisne dokumentacije, saj ta razpolaga s podatkom, koliko drogov je potrebno dejansko zamenjati. Naročnik je v nadaljevanju zato spremenil drugi odstavek podčlena 13.2. Razpisne dokumentacije na način, da bo zamenjavo obstoječih drogov po pregledu predhodno potrdil, pri čemer je količina drogov sicer ostala nespremenjena. Ker pa se je tekom izvajanja 1. faze ureditve zunanje razsvetljave na avtocestnih odsekih izkazalo, da je količina bistveno manjša od predvidene, bo naročnik v ponovljenem postopku obseg naročila zmanjšal. Dalje navaja, da bo v ponovljenem postopku obseg predmeta javnega naročila hkrati tudi povečal z združitvijo 3. in 4. faze ureditve tako, da bo z zaključkom izvedbe tega javnega naročila obstoječo razsvetljavo v celotnem obsegu prilagodil zahtevam iz Uredbe. Kot prednost združitve obeh faz naročnik izpostavlja dejstvo, da bo na avtocestnih odsekih, ki bodo predmet ponovljenega javnega naročila, pridobil enoten tip svetilk, kar z vidika vzdrževanja pomeni tudi nižje stroške, glede na večjo količino svetilk pa lahko v ponovljenem postopku pričakuje tudi nižjo ceno. Naročnik zato zavrača vlagateljeve navedbe, da je kršil načelo gospodarnosti, pri čemer kršitev tega načela lahko uveljavlja le zagovornik javnega interesa, iz opisanih razlogov pa zavrača tudi vlagateljeve navedbe, da je kršil načelo transparentnosti in enake obravnave, katere ocenjuje kot neizkazane in pavšalne. Naročnik navaja, da je v izpodbijani odločitvi razlog za zavrnitev vseh ponudb navedel jasno, prav tako pa je ponudnike seznanil tudi s tem, da bo izvedel nov postopek javnega naročanja, kot mu to nalaga tretji odstavek 80. člena ZJN-2, kar pa bo storil v spremenjenem obsegu. Čeprav Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb ne vsebuje podrobne obrazložitve razlogov in ga določila ZJN-2 k temu ne zavezujejo, je razlog za Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb kljub temu opredeljen določno do te mere, da bo v novem postopku oddaje javnega naročila (za ta isti predmet) mogoče oceniti in preveriti, ali so spremenjene okoliščine tako bistvene in takšne narave, da opravičujejo izvedbo novega postopka javnega naročanja. V tej zvezi naročnik upošteva, da je obračun izvedenih del (poglavje 6 Razpisne dokumentacije) predviden po dejanskih količinah, zato je po postavkah ponudbenega predračuna in ocenjenih količinah mogoče natančno definirati obseg predmeta naročila, kasneje v novem postopku pa bo mogoče brez težav preveriti, do kakšne mere se je obseg predmeta javnega naročila spremenil in ali je tako bistven in takšne narave, da opravičuje izvedbo novega postopka javnega naročanja. Naročnik zato meni, da varstvo pravic ponudnikov s sprejemom izpodbijane odločitve zato ni in ne bo prizadeto, ker bodo v ponovljenem postopku lahko brez težav in natančno preverili, do kakšne mere se je obseg javnega naročila spremenil oz. povečal. Iz navedenih razlogov zavrača vlagateljeve navedbe, da je s sprejemom Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov, kot tudi, da bi bil vlagatelj kot najugodnejši ponudnik v tem postopku izbran, saj naročnik ocene o popolnosti njegove ponudbe še ni podal. Naročnik izpostavlja, da sme po roku za oddajo ponudb vedno zaključiti postopek z zavrnitvijo vseh ponudb, celo v primeru, kadar je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake, ter pod pogojem, da je bila taka odločitev sprejeta ob spoštovanju načela enake obravnave ponudnikov. V konkretnem postopku je naročnik do roka za oddajo ponudb prejel šest ponudb, Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pa izpodbija le vlagatelj, ki navideznega razloga za sprejem te odločitve skozi navedbe revizijskega zahtevka ni uspel izkazati, saj za to nima tehtnih argumentov. Naročnik poudarja, da razlog za zavrnitev vseh ponudb ni navidezen in sprejet z namenom favoriziranja drugega ponudnika, na kar kaže tudi dejstvo, da izmed vseh ponudnikov predmetno odločitev izpodbija le vlagatelj. Sklepno naročnik še dodaja, da v tem postopku s strani vlagatelja ni prejel zahteve za dodatno obrazložitev, v okviru katere bi lahko podrobneje obrazložil razloge za svojo odločitev, zato tudi ni sprejemljiv očitek o izogibanju naročnika k pojasnilom podlage za sprejem izpodbijane odločitve.

Naročnik je dne 30. 8. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka, katero je dopolnil dne 12. 9. 2016.

Vlagatelj se je v z vlogo z dne 2. 9. 2016 opredelil do navedb naročnika, pri čemer je vsebinsko smiselno ponovil navedbe iz zahtevka za revizijo. Vlagatelj opozarja, da naročnikovi argumenti, kot so navedeni v okviru predrevizijskega postopka, ne smejo predstavljati dopustnih argumentov v prid Odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb, kot neutemeljeno pa ocenjuje tudi naročnikovo stališče, da bi morali ponudniki s presojo zakonitosti naročnikovega ravnanja v predmetnem postopku javnega naročanja čakati do razpisa novega naročila, pri čemer bi šele po natančni preučitvi nove razpisne dokumentacije ugotavljali, ali je naročnik v predmetnem postopku ravnal nezakonito. Glede nevložitve zahteve za dodatno obrazložitev navaja, da ZJN-2 v primeru zavrnitve vseh ponudb te niti ne predvideva, še manj pa zahteva. Vlagatelju se zdi nenavadno, da je naročnik šele po prejetju vseh (šestih) ponudb ugotovil, da so drogovi v bistveno boljšem stanju od pričakovanega, saj je pogodbo z izbranim izvajalcem za ureditev zunanje razsvetljave na avtocestnih odsekih za 1. fazo sklenil že dne 25. 4. 2016, od tega datuma dalje pa so izvajalca del iz 1. faze vezali pogodbeni roki za izvedbo del, tekom katerih bi se naročnik lahko že bistveno prej seznanil z dejanskim stanjem drogov, združitev del 3. faze in 4. faze pa bi lahko predvidel že pred prejetjem in odpiranjem ponudb za 3. fazo. Vlagatelj glede na novo dejstvo zato meni, da je naročnik sprejel Odločitev o zavrnitvi vseh ponudb iz razloga, ker je vlagatelj podal najnižjo ponudbeno ceno, ne zanemari pa tudi dejstva, da je bil za 1. fazo urejanja zunanje razsvetljave na avtocestnih odsekih izbran ponudnik, kateri se je pri predmetnem javnem naročilu cenovno približal vlagatelju.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor o zakonitosti naročnikove Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik v utemeljitvi svoje odločitve ni navedel konkretnih objektivnih razlogov za zavrnitev vseh ponudb, kar pa je storil s ciljem izogniti se oddaji naročila vlagatelju zaradi favoriziranja drugega ponudnika.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da so v skladu z določbami ZJN-2 možni različni zaključki postopka oddaje javnega naročila. Praviloma naročnik odda javno naročilo v izvedbo najugodnejšemu ponudniku, ki je predložil popolno ponudbo (prvi odstavek 79. člena ZJN-2). ZJN-2 pa ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so oddali nepopolne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe izloči iz postopka oddaje javnega naročila (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), bodisi na strani naročnika, zaradi česar ta vse ponudbe zavrne (tretji odstavek 80. člena ZJN-2). Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 79. člena tega zakona. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4. ali 6. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o (ne)oddaji naročila, navede že v odločitvi (obvestilu) o (ne)oddaji naročila oziroma najkasneje v morebitni dodatni obrazložitvi te odločitve, s čimer zagotovi transparentnost (8. člen ZJN-2), ki je minimum zagotavljanja enake obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2), in možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN). V četrtem odstavku 80. člena ZJN-2 še določa, da kadar naročnik v skladu s tretjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

V konkretnem primeru je naročnik, kot je to razvidno iz Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, na podlagi tretjega odstavka 80. člena ZJN-2 vseh šest prejetih ponudb zavrnil, ter sklenil, da bo za oddajo predmetnega naročila izvedel nov postopek javnega naročanja v spremenjenem obsegu in pod spremenjenimi pogoji. Naročnik je to odločitev utemeljil z obrazložitvijo, da predmetnega javnega naročila v razpisanem obsegu ne potrebuje več, zato je vse prispele ponudbe zavrnil, zainteresirane ponudnike pa je obvestil, da bo po pravnomočnosti te odločitve začel nov postopek javnega naročanja v spremenjenem obsegu in pod spremenjenimi pogoji.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, kot je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-71/2010, 018-284/2011, 018-054/2012, 018-183/2014 itd.), da je namen odločitve o oddaji naročila in torej tudi obvestila o zavrnitvi vseh ponudb predvsem seznanitev ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ni tako nujno, da je obrazložitev vseobsežna, mora pa vsebovati jasne in nedvoumne razloge naročnika do te mere, da se ponudniki lahko seznanijo z utemeljitvijo odločitve, da lahko zaščitijo svoj položaj in preverijo, ali je odločitev o (ne)oddaji naročila zakonita ali ne.

Iz Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb je ugotoviti, da je ta jasna in določna do te mere, da je iz nje mogoče razumeti, da je naročnik vse ponudbe zavrnil zaradi prvotno neustrezno določenega obsega predmeta javnega naročila (ureditev zunanje razsvetljave) v razpisni dokumentaciji, pri čemer navedba »Naročnik predmeta javnega naročila v obsegu, kot je bilo razpisano, ne potrebuje več« lahko pomeni tako potrebno zmanjšanje ali povečanje obsega, v vsakem primeru pa pomeni spremenjen obseg javnega naročila, kar po oceni Državne revizijske komisije predstavlja jasen in nedvoumen razlog za njegovo odločitev.
Državna revizijska komisija v nadaljevanju zgolj pojasnjuje, da se sicer strinja z vlagateljem, da dodatne obrazložitve naročnikove odločitve ni bil dolžan zahtevati, vendar je, v kolikor je ocenil, da naročnikova sporna odločitev ne vsebuje zadostnih razlogov, imel možnost v skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 vložiti tako zahtevo za dodatno obrazložitev naročnikove odločitve, česar ni storil, zato je naročnik (šele) v Odločitvi o zahtevku za revizijo (še) natančneje in prepričljivo pojasnil pojem spremenjenega obsega, in sicer na način, da je pojasnil, da bo obseg javnega naročila potrebno zmanjšati zaradi ugotovitev 1. faze, natančno bo potrebno definirati količino drogov, potrebnih za zamenjavo, po drugi strani pa bo obseg javnega naročila povečal zaradi združitve 3. in 4. faze.

Vlagatelj skozi revizijske navedbe zatrjuje neenakopravno obravnavo in kršitev načela enake obravnave ponudnikov, pri čemer pa ne navede dokazov oziroma ne uspe izkazati zatrjevanih dejstev s konkretnimi naročnikovimi ravnanji. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je naročnik z Odločitvijo o zavrnitvi vseh ponudb vse ponudnike dejansko postavil v enak položaj, popolnosti vlagateljeve ponudbe pa naročnik v tem postopku javnega naročanja še ni preverjal, zaradi česar vlagatelj tudi ni mogel izkazati, da bi bil v tem postopku javnega naročanja kot najugodnejši ponudnik tudi dejansko izbran oziroma so njegove navedbe v tem delu preuranjene in jih zato ni mogoče upoštevati.

Nedokazane in posledično neutemeljene so nadalje navedbe vlagatelja, da je naročnik sprejel sporno odločitev z namenom, da bi predmetno javno naročilo kasneje razdelil v več manjših naročil, saj iz naročnikovih pojasnil izhaja ravno nasprotno, in sicer da bo naročnik v ponovljenem postopku javnega naročanja združil 3. fazo in 4. fazo ureditve zunanje razsvetljave na avtocestnih priključkih v skladu z zahtevami Uredbe.

Glede seznanitve ostalih ponudnikov z vlagateljevo ponudbeno ceno Državna revizijska komisija pojasnjuje, da tako ravnanje ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo v nasprotju z ZJN-2, saj je ponudbena cena javen podatek in so zato navedbe vlagatelja v tem delu nerelevantne.

Glede na pojasnjeno Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam, da naročnik ni navedel konkretnih objektivnih razlogov za zavrnitev vseh ponudb, ni mogla slediti. Po pregledu obrazložitve izpodbijane naročnikove Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik dovolj jasno in obrazloženo navedel razloge za zavrnitev vseh ponudb, saj je pojasnil, katere ponudbe je prejel, jasno in pregledno pa je tudi zapisal, da javnega naročila v obsegu, kot je bilo razpisano več ne potrebuje. Glede na navedeno je vlagatelj imel možnost preveriti, ali je naročnik pri sprejemu Odločitve o zavrnitvi vseh ponudb ravnal diskriminatorno, in v zahtevku za revizijo predstaviti in utemeljiti razloge za to trditev. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo očitek neenakopravne obravnave utemeljeval zgolj z navedbami glede nezadostne obrazložitve odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, za katere pa je Državna revizijska komisija že ugotovila, da so neutemeljene.

Ker vlagatelj po oceni Državne revizijske komisije v revizijskem postopku ni uspel dokazati, da je naročnik pri sprejemu Odločitve o zavrnitvi ponudb kršil tretji odstavek 80. člena ZJN-2, ponudnike pa neenakopravno obravnaval, je zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 3. 9. 2016

Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– ISKRA, d.d., Stegne 21, 1000 Ljubljana
– DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu

Natisni stran