018-161/2016 Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Številka: 018-161/2016-4Datum sprejema: 28. 9. 2016
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje informacijskega sistema sklada« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RRC, d. d., Ljubljana, Jadranska ulica 21, Ljubljana, katerega zastopa odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE, Dunajska cesta 22, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28. 9. 2016
odločila:
1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 9. 8. 2016, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-3/2016-48, z dne 28. 7. 2016.
2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.306,44 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik izvaja javno naročilo za vzdrževanje informacijskega sistema sklada (v nadaljevanju: javno naročilo), obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) pa je bilo dne 14. 6. 2016 (s številko objave JN002606/2016-B01) objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 25. 6. 2016 (s številko dokumenta 215559) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 121.
Naročnik je dne 28. 7. 2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, številka 430-3/2016-48 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji javnega naročila), iz katere izhaja, da se zadevno javno naročilo odda ponudniku »AGITO d.o.o., Letališka cesta 33F, 1000 Ljubljana«, čigar ponudbo je naročnik izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Odločitev o oddaji javnega naročila je bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 28. 7. 2016, vlagatelj pa je dne 9. 8. 2016 na pošto priporočeno oddal »ZAHTEVEK ZA REVIZIJO ZOPER ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA (št. 430-3/2016-48 z dne 28.07.2016)«, z dne 9. 8. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija odloči, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in vsa nadaljnja ravnanja naročnika, obenem pa zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred). V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da
– (sistemski) administrator podatkovnih baz, ki je naveden v ponudbi izbranega ponudnika, ne izpolnjuje zahteve, po kateri »je v vlogi administratorja podatkovnih baz uspešno sodeloval pri vsaj dveh (2) projektih razvoja ali vzdrževanja IS, pri čemer je vsak od njiju trajal najmanj eno (1) leto«, saj »je sodeloval kot razvojni inženir in ne kot administrator podatkovnih baz«;
– iz »referenčnega potrdila izdajatelja reference« H. (opomba; firmo izdajatelja referenčnega potrdila je na prvo črko okrajšala Državna revizijska komisija) po eni strani »ne izhaja najmanj enoletno obdobje sodelovanja kadra« J. M. (opomba; ime in priimek kadra je na prvi črki okrajšala Državna revizijska komisija, tudi nadalje v sklepu) na referenčnem projektu, po drugi strani pa »gre za drug projekt izdajatelja reference«, to je P. in ne S., na »katerega se glasi referenčno potrdilo«. Po zatrjevanju vlagatelja »iz referenčnega potrdila izdajatelja reference« […] »ne izhaja« niti »vloga kadra« J. M. »na referenčnem projektu, niti na referenčnem projektu referenčnega potrdila ni navedena vloga preostalih dveh kadrov –« G. K. in M. K.;
– iz »besedila referenčnega pogoja jasno izhaja, da je ponudnik moral izvesti dva primerljiva referenčna projekta, ne pa da sta referenčna projekta v izvajanju oziroma jih izvaja. Projekta tako morata biti dokončana«, dva referenčna projekta, ki ju v svoji ponudbi navaja izbrani ponudnik, pa »sta še vedno v teku«. Vlagatelj ob tem še izpostavlja, da bi »morala implementacija znašati vsaj 30.000 EUR brez DDV, kar pa« iz referenčnih potrdil ne izhaja, vlagatelju pa se poraja tudi dvom »o izpolnjevanju reference naročnika samega, saj je izbrani ponudnik sodeloval na tem projektu z dvema partnerjema«.
Izbrani ponudnik je dne 18. 8. 2016 na pošto priporočeno oddal vlogo, poimenovano »Izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja zahtevka za revizijo«, z dne 18. 8. 2016, s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V tej vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, vlagateljeva zatrjevanja zavrača in meni, da je njegova »ponudba dopustna ter naročnikova odločitev zakonita«.
Naročnik je dne 25. 8. 2016 sprejel »Sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo«, številka 430-3/2016-59, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik
– v navezavi na prvo zatrjevano kršitev navaja, da »je izbrani ponudnik izpolnil zahteve po dokazovanju sodelovanja svojega kadra« […] »v vlogi administratorja podatkovnih baz pri dveh projektih, ki sta trajala najmanj eno leto«, referenčni potrdili pa je še dodatno preveril pri referenčnih naročnikih;
– v navezavi na drugo zatrjevano kršitev navaja, da »je glede izpolnjevanja merila "dodatni kader" natančno in skrbno preveril referenčno potrdilo pri referenčnem naročniku«, pri tem pa je »še enkrat dobil zagotovilo, da je« J. M. »sodeloval na projektu vsaj eno leto in da so navedeni kadri v referenci« […] »delovali v vlogi razvojni inženir (»programmer«)«;
– v navezavi na tretje zatrjevano kršitev navaja, da »je osnovni produkt in s tem projekt končan že v letu 2012. Jasno in življenjsko« pa »je, da se produkt nadgrajuje, da ustreza novim zahtevam, in vzdržuje, da se odpravljajo morebitni problemi pri njegovi uporabi«. Naročnik še dodaja, da je referenčni projekt »v obeh fazah močno presegal vrednost 30.000,00 EUR in tudi samo delež za Agito d.o.o. (izbrani ponudnik) je močno presegal zahtevano vrednost«.
Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot navaja) prejel dne 25. 8. 2016 (po elektronski pošti), naročnik pa je z dopisom z dne 25. 8. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.
Državna revizijska komisija je dne 31. 8. 2016 prejela tudi »PISN[O] OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA v zvezi z odločitvijo naročnika o zahtevku za revizijo«, z dne 29. 8. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, v celoti vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo ter »v celoti zavrača kot neutemeljene ugotovitve naročnika«.
Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta (kot to izhaja iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka 430-3/2016-15, z dne 18. 7. 2016) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila pravočasno prispeli dve ponudbi (ponudba izbranega ponudnika in ponudba vlagatelja), ker »sta obe ponudbi po merilih dosegli enako število točk (100 točk), kot tudi sta obe ponudbi dopustni,« pa »je naročnik izbral ponudbo, ki je bila prej oddana, to je« ponudbo izbranega ponudnika (predzadnji odstavek na strani 2 odločitve o oddaji javnega naročila).
Državna revizijska komisija kot naslednje ugotavlja, da vlagatelj zahtevek za revizijo vlaga zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila iz razloga, ker »je naročnik postopal v nasprotju z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15) in njegovimi temeljnimi načeli ter določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila« (tretji odstavek I. točke na strani 2 zahtevka za revizijo).
Upoštevaje izpostavljeni uvodni ugotovitvi je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljev zahtevek za revizijo v vsebini 2. podtočke V. točke zahtevka za revizijo, v kateri vlagatelj v povzetku »izpodbija naročnikovo ravnanje – t.j. dodeljevanje točk izbranemu ponudniku po merilu dodatni kadri« (četrti odstavek II. točke na strani 3). V izpostavljenem delu zahtevka za revizijo vlagatelj med drugim zatrjuje, da »iz referenčnega potrdila izdajatelja reference« […] »ne izhaja vloga kadra« J. M. »na referenčnem projektu, niti na referenčnem projektu referenčnega potrdila ni navedena vloga preostalih dveh kadrov –« G. K. in M. K..
V zvezi z navedenim je Državna revizijska komisija vpogledala v dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila (9. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju – Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3 – v povezavi s 67. členom ZJN-3), v posledici pa je ugotovila, da je v dokumentu »POVABILO in RAZPISNA DOKUMENTACIJA za pripravo ponudbe za oddajo javnega naročila po odprtem postopku s sklenitvijo okvirnega sporazuma z enim izvajalcem«, številka 430-3/2016, junij 2016, kot je bil spremenjen z dokumentom »POPRAVEK dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila«, številka 430-3/2016-4, z dne 21. 6. 2016 (v nadaljevanju: dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila), naročnik povabil »vse zainteresirane ponudnike, da predložijo ponudbo, skladno z zahtevami iz povabila in dokumentacije za pripravo ponudbe« (1. točka dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).
V 10. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil, da bo med ponudbami izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo glede na merili cena (ki predstavlja skupaj največ 70 točk) in dodatni kadri (ki predstavlja skupaj največ 30 točk). Ponudnik je lahko dobil največ 100 točk, najugodnejša pa je tista ponudba, ki doseže najvišje število točk. Glede merila dodatni kadri je naročnik v točki 10.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:
»Za vsak dodatni kader z najmanj navedeno usposobljenostjo iz točke 9.1.4.2/1./II nad zahtevanim pogojem te razpisne dokumentacije, dobi ponudnik naslednje število točk (Tkadri):
- en dodaten kader iz točke 9.1.4.2/1./II 10 točk
- dva dodatna kadra iz točke 9.1.4.2/1./II 20 točk
- trije ali več dodatnih kadrov iz točke 9.1.4.2/1./II 30 točk
Maksimalno število točk pri merilu kadrovska prednost je 30 točk.
Kot merilo ne štejejo kadri, ki jih je ponudnik navedel kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja iz točke 9.1.4.2/1./II te razpisne dokumentacije.
Ponudnik dodaten kader navede v Prilogi 12«.
Iz točke »9.1.4.2 Kadrovski pogoji oziroma sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila nadalje izhaja, je naročnik v njej kot dokazilo za »kader z najmanj navedeno usposobljenostjo iz točke 9.1.4.2/1./II« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval izpolnjeno »prilog[o] 12 "Seznam delavcev, ki bodo izvajali nalogo z referencami"«, »izjav[o] referenčnega naročnika (za sodelovanje pri projektu)« in »preverljiv[o] izjav[o] o poznavanju Microsoft .NET 3.5 Framework ali višji ALI potrdilo o MS Exam 70-536 ali 70-511, 70-515, 70-513, 70-516 ali podoben«. Naročnik je v zvezi s tem v dodatnem pojasnilu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila z »[d]atum[om] objave: 28.06.2016 19:37« zapisal, da bo »za ustrezno k prilogi 12 sprejel tudi takšno izjavo referenčnega naročnika, ki bo v isti izjavi hkrati potrjevala izpolnjevanje pogoja skladno z zahtevami v točki 9.1.4.1. razpisne dokumentacije kot pogojev v točki 9.1.4.2. razpisne dokumentacije«, v dodatnem pojasnilu z »[d]atum[om] objave: 30.06.2016 09:23« pa je zapisal, da »[e]no referenčno potrdilo lahko pokriva enega ali več projektov, ki so navedeni v prilogi 12, samo da je iz istega potrdila to jasno razvidno skladno z zahtevami v točki 9.1.4.2.«. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se je v pravno relevantnem delu glasilo »[g]lede kadrovskih referenc nas zanima ali jih lahko nadomestimo s podpisanimi CV-ji s strani kadrov in ponudnika, v katerih bi bili navedeni vsi referenčni projekti kadrov in kontaktne informacije naročnikov?«, v pravno relevantnem delu odgovoril: »CV-ji so dobrodošli, vendar je treba kljub temu priložiti zahtevano število referenčnih potrdil« […]. »Prav tako je pri vodilnih razvojnih inženirjih potrebno predložiti referenčno potrdilo skladno z merilom iz točke 10.2. razpisne dokumentacije (navodil) v povezavi s točko 9.1.4.2/1./II (v kolikor uveljavljate dodaten kader). Referenčnih potrdil, ki presegajo pogoj (kljub temu, da so kadri sodelovali na več projektih) ne zahtevamo« (dodatno pojasnilo z »[d]atum[om] objave: 04.07.2016 08:19«). Spremembe in dopolnitve razpisne dokumentacije so ob upoštevanju zadnjega odstavka 8. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oziroma tretje povedi prvega odstavka 67. člena ZJN-3 postale sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
V posledici doslej zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da so morali ponudniki za to, da bodo »[z]a vsak dodatni kader z najmanj navedeno usposobljenostjo iz točke 9.1.4.2/1./II nad zahtevanim pogojem te razpisne dokumentacije« dobili 10 točk, dodatni kader navesti v Prilogi 12, zadevno prilogo izpolniti z zahtevanimi podatki (primerjaj točko »11.1.12 Seznam delavcev z referencami« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prvi odstavek pod tabelo Priloge 12), jo podpisati, žigosati in ji kot dokazila priložiti »izjav[e] referenčn[ih] naročnik[ov] (za sodelovanje pri projektu)« ter »preverljiv[e] izjav[e] o poznavanju Microsoft .NET 3.5 Framework ali višji ALI potrdil[a] o MS Exam 70-536 ali 70-511, 70-515, 70-513, 70-516 ali podoben«. Ista izjava referenčnega naročnika je lahko hkrati potrjevala izpolnjevanje pogojev iz točke 9.1.4. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, eno referenčno potrdilo pa je lahko pokrivalo enega ali več projektov, ki so navedeni v Prilogi 12, vendar je moralo biti v tem primeru iz istega potrdila to jasno razvidno (skladno z zahtevami v točki 9.1.4.2. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Življenjepisi (curriculum vitae oziroma kratko CV) so bili sicer dobrodošli, vendar pa je bilo treba kljub temu priložiti zahtevano število referenčnih potrdil (pri vodilnih razvojnih inženirjih je bilo za uveljavljanje dodatnega kadra »potrebno predložiti referenčno potrdilo skladno z merilom iz točke 10.2. razpisne dokumentacije (navodil) v povezavi s točko 9.1.4.2/1./II«). Vsi zahtevani certifikati, potrdila ali izjave v zvezi s funkcionalnimi znanji so morali biti (ob upoštevanju drugega odstavka pod tabelo Priloge 12) tudi predloženi v ponudbi.
Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej nahaja med drugim obrazec »Seznam delavcev z referencami« (Priloga 12), v katerega so skladno z zahtevami iz 9.1.4.2 točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila vpisani zahtevani podatki. Zadevni obrazec je podpisan in žigosan, priložena pa so mu (v zvezi s Prilogo 11) tudi dokazila (primerjaj točko »11.1.12 Seznam delavcev z referencami« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in prvi odstavek pod tabelo Priloge 12). Glede na navedeno je slediti zatrjevanju vlagatelja, po katerem je izbrani ponudnik v svoji ponudbi »priložil izjavo izdajatelja reference« H. in »gre za isto referenco, s katero izbrani ponudnik izkazuje tudi svojo tehnično usposobljenost«.
Po proučitvi vsebine ponudbe izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej sicer nahajajo (med drugim) s podatki izpolnjena, podpisana in žigosana Priloga 12, izjave referenčnih naročnikov in življenjepisi, vendar pa v nasprotju z zahtevo naročnika, po kateri je bilo za uveljavljanje dodatnega kadra »potrebno predložiti referenčno potrdilo skladno z merilom iz točke 10.2. razpisne dokumentacije (navodil) v povezavi s točko 9.1.4.2/1./II«, iz izjave referenčnega naročnika H. ne izhaja, v kakšni vlogi so osebe J. M., G. K. in M. K. sodelovale pri (vsaj enem) projektu razvoja IS, ki je trajal najmanj eno leto. Iz zadevne izjave referenčnega naročnika H. izhaja zgolj, da so bile omenjene osebe »[d]el projektnega tima« izbranega ponudnika. Iz Priloge 12 in iz življenjepisov sicer izhaja, da naj bi izpostavljene osebe pri referenčnem projektu sodelovale v vlogi »[r]azvojni inženir«, »[r]azvijalec programske opreme«, »[t]ehnični vodja projekta« oziroma »[r]azvijalec«, vendar pa je potrebno upoštevati, da so bili življenjepisi sicer dobrodošli, vendar je bilo treba kljub temu priložiti zahtevano število referenčnih potrdil (pri vodilnih razvojnih inženirjih je bilo za uveljavljanje dodatnega kadra »potrebno predložiti referenčno potrdilo skladno z merilom iz točke 10.2. razpisne dokumentacije (navodil) v povezavi s točko 9.1.4.2/1./II«), izjave referenčnega naročnika H. pa niso »skladn[e] z merilom iz točke 10.2. razpisne dokumentacije (navodil) v povezavi s točko 9.1.4.2/1./II« (primerjaj dodatno pojasnilo z »[d]atum[om] objave: 04.07.2016 08:19« in prva dva odstavka pod tabelo Priloge 12). V tem smislu je upravičeno tudi zatrjevanje vlagatelja, po katerem »izkazovanje referenc skozi CV ni bilo dopuščeno«, izbrani ponudnik pa bi moral že v ponudbi »predložiti referenčno potrdilo, v skladu s katerim izkazuje reference kot zahtevano s strani naročnika v točki 9.1.4.2. (torej tudi 9.1.4.2/1./II), tudi z navedbo vloge razvojnega inženirja na projektu na referenčnem potrdilu, saj je bila ta ena izmed zahtev naročnika za priznanje referenc« (drugi odstavek na strani 9 zahtevka za revizijo). Zadevna referenčna izjava, ki je v ponudbi izbranega ponudnika predložena z namenom uveljavljanja dodatnih kadrov »z najmanj navedeno usposobljenostjo iz točke 9.1.4.2/1./II nad zahtevanim pogojem te razpisne dokumentacije« kot merila za oddajo javnega naročila (ki predstavlja skupaj največ 30 točk), torej po vsebini ni takšna, da bi bila skladna »z merilom iz točke 10.2. razpisne dokumentacije (navodil) v povezavi s točko 9.1.4.2/1./II«, pa čeprav bi morala biti (ob upoštevanju drugega odstavka pod tabelo Priloge 12) vsa zahtevana potrdila in izjave v zvezi s funkcionalnimi znanji predložena v ponudbi. V posledici je naročnik pri ocenjevanju po merilih za oddajo zadevnega javnega naročila ne bi smel upoštevati. Kot je Sodišče Evropske unije namreč zapisalo že v več svojih odločitvah, mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu na primer sodbo Sodišča Evropske unije, dne 29. 4. 2004 sprejeto v zadevi številka C 496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejeto v zadevi številka C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, dne 6. 11. 2014 sprejeto v zadevi številka C 42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42). Ta stroga obveznost, ki zavezuje naročnike, spada na področje načela enakega obravnavanja in iz njega izhajajoče obveznosti preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati. Naročnik sicer zatrjuje, da »v razpisni dokumentaciji ni bil predviden naročnikov obrazec za referenčna potrdila, kjer bi bila eksplicitno zahtevana navedba vloge« […] »razvojnega inženirja«, vendar pa zahteva po navedbi vloge kadra pri referenčnem projektu izhaja že iz zahteve, po kateri je bilo pri vodilnih razvojnih inženirjih za uveljavljanje dodatnega kadra »potrebno predložiti referenčno potrdilo skladno z merilom iz točke 10.2. razpisne dokumentacije (navodil) v povezavi s točko 9.1.4.2/1./II« (glej dodatno pojasnilo z »[d]atum[om] objave: 04.07.2016 08:19«). Glede na navedeno ne zadostuje, da so »iz priloge 12« […] »jasno razvidne« vloge oseb J. M., G. K. in M. K. (prvi odstavek na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo), niti, da je izbrani ponudnik »vloge posameznih kadrov« […] »jasno navedel v obvezni Prilogi 12 in v njej navedel tudi pri kom lahko naročnik preveri reference glede posamezno navedenih kadrov«.
V predstavljenem smislu je tako slediti tudi vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »[n]aročnik tako iz izpolnjene izjave referenčnega naročnika za navedene kadre nikakor ne more preveriti izpolnjevanje s strani naročnika zahtevanih referenc (ali so bili kadri na referenčnih projektih izdajatelja reference« H. »razvojni inženirji kot se to zahteva pri merilu ali pa so bili kaj drugega, kar ne ustreza minimalni usposobljenosti po točki 9.1.4.2/1./II«). V izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izbrani ponudnik tudi ne zatrjuje, da referenc oseb J. M., G. K. in M. K. morebiti ni uveljavljal kot referenc dodatnih kadrov v smislu točke »10. MERILA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.
Glede na vse navedeno je vlagatelju slediti v njegovem zatrjevanju, da zadevne »predložene reference niso ustrezne« (v smislu zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) »in ne izkazujejo izpolnjevanja referenčnih zahtev naročnika«.
V predstavljenih okoliščinah konkretnega dejanskega stanja v izjavah referenčnega naročnika H. ne bi šlo zgolj za popravek ali dopolnitev očitne napake v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3, izbrani ponudnik pa svoje ponudbe v izpostavljenem delu tudi ne sme dopolnjevati ali popravljati, saj gre v tem delu po vsebini za tiste elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na ponudbo vlagatelja, ki jo je naročnik prav tako prejel v postopku zadevnega javnega naročanja. V predstavljenem smislu je tako slediti zatrjevanju vlagatelja, po katerem »ni dovoljeno dopolnjevanje v tem delu, saj gre za merila«.
Ob vsem doslej navedenem ne gre prezreti niti pomembnega zatrjevanja izbranega ponudnika, po katerem »[n]aročnik projekta«, »v tem primeru« H., »tekom projekta ni seznanjen s podrobnim opisom, katere aktivnosti je izvajal posamezen sodelujoči na projektu, niti ne z njegovim nazivom. Agito kot izvajalec določi na podlagi zahtev projekta, kateri zaposleni bodo opravljali posamezno nalogo« (stran 4 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V posledici omenjenega zatrjevanja izbranega ponudnika
– je (lahko) vprašljiva tudi siceršnja vsebina izjave referenčnega naročnika H.;
– je (lahko) vprašljivo, kako bi ob upoštevanju navedenega referenčni naročnik H. sploh lahko (z gotovostjo) potrdil vlogo oseb J. M., G. K. in M. K. pri referenčnem projektu;
– je vprašljiva tudi dokazna vrednost pojasnil, ki jih je naročnik pridobil pri referenčnem naročniku H. (naročnik se v prvem odstavku na strani 3 odločitve o zahtevku za revizijo namreč sklicuje na to, da je »preveril tudi referenčni potrdili pri referenčnih naročnikih«). V posledici Državna revizijska komisija kot prepričljivega ni štela niti odgovora, ki ga je naročnik pridobil v dokumentu številka 430-3/2016-54 (ta je tudi sicer zgolj v elektronski obliki in ne predstavlja dokazne vrednosti, kot je bila zahtevana v doslej že večkrat izpostavljenih določbah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vključno z dodatnim pojasnilom z »[d]atum[om] objave: 04.07.2016 08:19«).
Iz dokumentov 430-3/2016-27 in 430-3/2016-30, ki se nahajata v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, odstopljeni Državni revizijski komisiji, tudi sicer izhaja, da se z njima potrjuje le avtentičnost reference (ne pa morebiti vloge oseb J. M., G. K. in M. K. pri referenčnem »projektu razvoja IS, ki je trajal najmanj eno (1) leto«, iz dokumentov 430-3/2016-28 in 430-3/2016-29 pa izhaja, da se vprašanje, ki je v njiju zastavljeno, nanaša na vrednost referenčnega projekta. Omenjeni dokumenti zato tudi iz tega razloga niso pravno relevantni za odločitev o zahtevku za revizijo (v obravnavanem delu). Ob tem ne gre prezreti niti zatrjevanja vlagatelja, po katerem bi bilo pridobivanje informacij v vsebini dokumenta številka 430-3/2016-54 nedopustno tudi v primeru, če »bi naročnik to storil pred sprejemom same odločitve«, saj »gre za merila – merilo dodatni kadri, kjer je dopolnjevanje izrecno prepovedano (šesti odstavek 89. člena ZJN-3)« (stran 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).
Glede na vse doslej navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik s tem, ko je ponudbi izbranega ponudnika po njenem ocenjevanju po merilu dodatni kadri dodelil 30 točk, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi s prvim odstavkom 84. člena ZJN-3. Naročnik zadevnega javnega naročila namreč ni oddal po ocenjevanju na podlagi meril (ob upoštevanju določb 84. člena ZJN-3) ponudniku z ekonomsko najugodnejšo ponudbo. S predstavljenim ravnanjem je naročnik kršil tudi točko »10. MERILA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v povezavi s točko »9.1.4.2/1./II« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in z dodatnim pojasnilom z »[d]atum[om] objave: 04.07.2016 08:19«.
V posledici predstavljenih dejstev, ugotovitev in zaključkov je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 430-3/2016-48, z dne 28. 7. 2016.
Iz razloga, ker bi ponudba izbranega ponudnika, v kolikor naročnik pri njenem ocenjevanju po merilu za oddajo javnega naročila (dodatni kadri – ta predstavlja skupaj največ 30 točk) ne bi upošteval referenčnega potrdila družbe H., sodeč po ocenjevanju naročnika prejela manj točk od vlagateljeve ponudbe, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo. Odločitev o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.
Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil z zadevnim sklepom razveljavljen, naročnika na podlagi druge povedi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da prispeli dve ponudbi ponovno oceni po merilih za oddajo javnega naročila ter pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, oziroma sprejme katero od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka in sicer »[n]agrad[o] za zahtevek za revizijo TŠ 40« […] »3.000 točk«, »izdatk[e] 3 % od 3000 točk« […] »90 točk«, vse »povečano za 22% DDV«, ter »[t]aks[o] « […] »1.000,00 EUR« (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred).
Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).
Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
– strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 1.000,00 EUR,
– strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.055,70 EUR (2.300 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
– izdatke v pavšalnem znesku 15,15 EUR (33 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
– 22 % davek na dodano vrednost v znesku 235,59 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in na izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
skupaj torej 2.306,44 EUR.
Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife).
Državna revizijska komisija je rok za povračilo stroškov vlagatelju določila v 15 dneh od prejema tega sklepa (in ne »v 15 dneh od odločitve o zahtevku za revizijo«) ter posledično priznala obrestni del stroškovnega zahtevka od izteka navedenega roka. Skladno s 313. členom ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, namreč rok za izpolnitev dajatve začne teči prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev. Naročnik zato ne more izpolniti obveznosti oziroma priti v zamudo z njeno izpolnitvijo preden ne prejme odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo, s katero se odloči o njegovi obveznosti povračila stroškov.
Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.306,44 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 28. 9. 2016
Predsednica senata
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
– JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ KADROV IN ŠTIPENDIJE, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana
– odvetniška družba AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana
– AGITO, d. o. o., Letališka cesta 33F, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
Vložiti:
– v spis zadeve, tu