018-159/2016 Elektro Celje, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »BETONSKE PODPORE DALJNOVODNIH DROGOV« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGP Kograd IGEM ZOD, d. d., Selovec 83, Šentjanž pri Dravogradu, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 9. 2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »BETONSKE PODPORE DALJNOVODNIH DROGOV«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila« z dne 30. 6. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 8.808,38 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 19. 1. 2016 sprejel sklep o začetku postopka javnega naročanja. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 11. 5. 2016, pod št. objave JN00193/2016-W01.

Naročnik je dne 30. 6. 2016 sprejel in dne 5. 7. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001193/2016-ODL01, objavil »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila«, iz katere izhaja, da je predmetno naročilo oddal ponudniku Stopar PGM d. o. o., Lokavec 202C, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj dne 11. 7. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, v katerem zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in bi jo moral naročnik izločiti kot nedopustno. Izpostavlja, da izbrani ponudnik ni podal življenjske dobe izdelkov ter največje računske širine razpok, ter da ni dokazal upogibnega momenta v pravokotni smeri pri Fy. S tem v zvezi navaja, da izbrani ponudnik v izjavi o lastnostih (ki je temeljila na tehnični specifikaciji STS-16-2015) teh lastnosti ni navedel – vse lastnosti izdelkov, ki jih proizvajalec predpisuje in zanje jamči, morajo biti zapisane v Slovenskem tehničnem soglasju (v nadaljevanju: STS). V kolikor neka lastnost v STS ni določena, je proizvajalec ne more deklarirati, saj za to nima pravne podlage. Ker ponudnik izpostavljenih lastnosti v izjavi o lastnostih ni napisal, jih ne zagotavlja. Vlagatelj zatrjuje še, da ponudnikove betonske podpore ne zagotavljajo minimalnega zahtevanega prostora 20 cm med peto droga in zemljo, pač pa zgolj 15 cm. Predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 19. 7. 2016. Navaja, da so sporne lastnosti izdelkov v ponudbi navedene v Načrtu gradbenih konstrukcij pod točko 3.4.1 »Tehnično poročilo« in pod točko 3.4.2 »Statični izračun«. V zvezi z očitkom o (ne)zagotavljanju minimalnega prostora med peto droga in zemljo pojasnjuje, da je v načrtu gradbenih konstrukcij sicer predvidel zračnost 15 cm, kar pa ne pomeni, da je lahko tudi večja ali celo manjša. Pri tem tolerančno območje ni bilo definirano, prav tako ne definicija zračnosti na naklonskih in razgibanih terenih. Zračnost sama ni bistvena za izpolnjevanje osnovne karakteristike elementa (tj. temeljenje lesenih drogov). Iz statičnega izračuna naj bi izhajalo, da zračnost nima nikakršnega vpliva na nosilnost in trajnost elementa. Izbrani ponudnik se sklicuje tudi na sliko, kako dejansko zgleda montaža klešč (slučajno) pritožnika, iz katere je razvidno, da zračnost točno 20 cm ni bistvena pri montaži in zagotavljanju osnovne funkcije in da v naravi obstaja tolerančno območje.

Naročnik je dne 29. 7. 2016 zavrnil zahtevek za revizijo kot neutemeljen. Strinja se z vlagateljem v tem, da podatki o življenjski dobi izdelkov, največji računski širini razpoko upogibnem momenta v pravokotni smeri pri Fy v izjavi o lastnostih niso bili navedeni, vendar pojasnjuje, da za te podatke v razpisni dokumentaciji ni predpisal vrste dokazila, iz katerega bi morali biti razvidni. Ker je izbrani ponudnik sporne podatke (veljavno) podal na drug način (četudi ne v izjavi o skladnosti), je s tem dokazal izpolnjevanje zahtev. Tudi sicer se v izjavo o lastnostih navede zgolj lastnosti ene od bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, kar pa je izbrani ponudnik izpolnil z navedbo mehanske odpornosti in stabilnosti v prečni smeri na linijo vodnikov. V zvezi z očitkom o neustreznosti betonskih klešč z vidika zahtevanega zračnega prostora med peto droga in zemljo naročnik navaja, da je na osnovi detajlnih tehničnih risb z izmerami ter na osnovi ogleda proizvodov v tovarni izbranega ponudnika ugotovil, da betonske podpore omogočajo vgradnjo lesenih drogov z zračnostjo 20 cm in s tem ustrezajo zahtevam. Dodaja, da je samo vpetje droga stvar naročnika ter natančneje pojasnjuje izmere oz. izračune, na podlagi katerih je prišel do zaključka o ustreznosti betonskih podpor. Povzema navedbe izbranega ponudnika, da v navodilih za vgradnjo predvidena optimalna zračnost 15 cm ne prejudicira (z)možnosti vgradnje v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 8. 2016 opredelil do navedb naročnika. Vse navedbe naročnika zavrača kot neutemeljene in vztraja pri trditvi, da izbrani ponudnik za betonske klešče tip k20-270 zahtevanega zračnega prostora ne more doseči. S tem, ko tudi naročnik navaja, da je od pete betonske podpore do prve luknje 177,6 cm, ob predpisani globini vkopa 170 cm (kot jo navaja izbrani ponudnik) izhaja, da je prva luknja že 7,6 cm nad zemljo. Iz odločitve o zahtevku za revizijo naj bi bilo mogoče tudi sklepati, da je izbrani ponudnik po roku za oddajo ponudb spremenil predmet ponudbe, saj je predložil »Navodil[a] za montažo, uporabo in vzdrževanje«, iz katerih je razvidno, da je razdalja od pete betonske podpore do prve luknje »170cm+15cm+X=185+Xcm«. Vlagatelj vztraja tudi pri stališču, da je proizvajalec dolžan bistvene lastnosti podati v izjavi o lastnostih. Ostale izjave, za katere jamči, morajo biti določene v STS. V kolikor STS neke lastnosti ne predpisuje, pomeni, da ta ni vključena v certifikacijsko shemo oz. ni nadzorovana s strani certifikacijskega organa. Za take lastnosti torej ni dokazila, da jo je proizvajalec sposoben zagotavljati pri redni proizvodnji. V kolikor se izbrani ponudnik sklicuje na certifikat in navaja lastnosti, ki v STS niso določene, je to zavajanje kupcev oz. naročnika.

Naročnik je z vlogo z dne 22. 8. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo naslovil drugo pripravljalno vlogo z dne 13. 9. 2016, v kateri se opredeljuje do navedb izbranega ponudnika v vlogi z dne 19. 7. 2016, s katero se je ta izjasnil o navedbah vlagatelja. Zavrača navedbe izbranega ponudnika in meni, da izbrani ponudnik ni uspel dokazati, da je njegova ponudba skladna z zahtevami iz razpisa. Vlagatelj vsebinsko vztraja pri svojih predhodnih navedbah.

Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljev dokazni predlog za imenovanje izvedenca tehnične stroke, saj je dejansko stanje, ki je bistveno za rešitev zadeve, zadostno razjasnjeno na podlagi odstopljene dokumentacije. Državna revizijska komisija dodaja, da vlagatelj kljub opozarjanju, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna zaradi neizkazovanja izpolnjevanja tehničnih zahtev, po vsebini izpostavlja reševanje pravnih vprašanj, ki se nanašajo na dopustnost možnosti izbranega ponudnika za dokazovanje zahtev iz tehničnih specifikacij in naročnikovih možnosti za ugotavljanje dopustnosti ponudbe. O pravnih vprašanjih izvedenec tehnične stroke ne bi mogel pripraviti izvida in mnenja, saj pravna vprašanja (raz)rešuje organ pravnega varstva. Poleg tega pa je treba tudi še upoštevati, da se v konkretni zadevi odpira vprašanje tolmačenja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki ni dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) – v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet, naj ta ponudba ne bi bila skladna z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz 14. točke Navodila za izdelavo ponudbe (OBR-2) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (med drugim) izhaja, da bo naročnik iz postopka izključil nedopustne ponudbe.

Pri tem vlagatelj najprej navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni podal ustreznih podatkov oz. ni izkazal izpolnjevanja tehničnih zahtev v zvezi z zahtevano življenjsko dobo in največjimi računskimi širinami razpok (glede na naročnikove zahteve iz točk 3., 5. in 15. poglavja »I. Osnovne zahteve« iz OBR-11 »SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV«: »Predvidena življenjska doba armirano-betonskih podpor je 30 let ali več. Projektirane, izdelane in preizkušene (statična presoja) morajo biti skladno z navedenimi standardi v točki I/2 (Eurocode). Pri računski obtežbi računska širina razpok ne sme biti večja od priporočenih največjih širin razpok betona za razred izpostavljenosti XC4.«, »Podpore morajo zagotavljati zahtevano mehansko odpornost in stabilnost, pri čemer deformacije oz. največja računska širina razpok po standardu SIST EN 1992-1-1, tč. 7.3, ne sme presegati 0,3 mm.«; »Zahtevani garancijski rok je najmanj 10 let in pričakovana življenjska doba je več kot 30 let.«) ter dopustnim upogibnim momentom v pravokotni smeri pri Fy (glede na zahtevo iz 1. točke poglavja »I. Osnovne zahteve« iz OBR-11 »SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV«: »Funkcijsko predstavljajo betonske podpore spodnji nosilni del lesenih drogov za električne vode (kot npr. Ritter betonske klešče), ki se uporabljajo kot par (dvoje) podpor za izvedbo nosilnega oporišča. Ponujene betonske podpore morajo omogočati način vgradnje, ki je pravokoten na smer poteka trase in električnih vodnikov na drogovih (pravokotna pozicija vijakov za pritrditev betonskih podpor na drog in linije vodnikov).Glede na opisani način vgradnje morajo ponujene betonske podpore zagotavljati deklarirani upogibni moment v pravokotni smeri (Fx) glede na linijo voda (projektirana sila vetra) in v smeri linije voda (Fy) najmanj 50 odstotkov ali več od deklariranega upogibnega momenta«, v povezavi z vsebino Tabele 1 »Zahtevani in ponujeni tehnični podatki za betonske podpore tip 20 kNm« in Tabele 2 »Zahtevani in ponujeni tehnični podatki za betonske podpore tip 40 kNm« iz poglavja II. »Dodatne zahteve« istega obrazca).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v III. poglavju obrazca OBR-11 »SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV« kot obvezne priloge k ponudbi med drugim predvidel: »[t]ehničn[o] dokumentacij[o], kjer morajo biti razvidne vse tehnične karakteristike ponujenega blaga (proizvajalec, tip, koeficient varnosti, masa, podatki o materialu in debelini betona, armature…). Risbe morajo biti priložene tudi v »dwg« ali »pdf« formatu.« (3. točka) in »[i]zjav[o] proizvajalca o lastnostih gradbenih proizvodov, skladn[o] z Zakonom o gradbenih proizvodih ZGPro-1, Ur.l. RS 82/2013, oziroma z Uredbo Komisije EU št. 574/2014 za vsak tip ponujenega blaga« (7. točka).

Izbrani ponudnik, ki je hkrati proizvajalec ponujenih izdelkov, je podatke v zvezi z izpostavljenimi naročnikovimi zahtevami predstavil v prilogi ponudbene dokumentacije »NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ«, pod točkama 3.4.1 »TEHNIČNO POROČILO« in 3.4.2 »STATIČNI RAČUN«, zato je potrebno zavrniti navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo o tem, da zahtevane lastnosti niso bile podane v ponudbi.

Iz navedb v zahtevku za revizijo in pojasnila v vlogi z dne 5. 8. 2016 izhaja še vlagateljevo mnenje, da izbrani ponudnik teh lastnosti ne zagotavlja, iz razloga, ker lastnosti niso bile navedene v sicer predloženi v Izjavi o lastnostih št. IOL-074, ki temelji na Slovenskem tehničnem soglasju STS-16-2015. Nesporno pri tem je, da podlage za vpis izpostavljenih lastnosti izdelkov v izjavo o lastnostih ni, saj STS-16-2015 teh lastnosti ne opredeljuje, v izjavo o lastnosti pa je dopustno zapisati zgolj tiste lastnosti izdelka, ki so deklarirane v STS. Enako izhaja tudi iz dopisov s pojasnili Zavoda za gradbeništvo Slovenije (v nadaljevanju: ZAG) z dne 25. 5. 2016 in 11. 7. 2016, na katera se v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, prav tako pa tudi iz dopisa ZAG z dne 25. 7. 2016, na katerega se sklicuje vlagatelj v vlogi z dne 5. 8. 2016 – ZAG v tem dopisu v odgovoru na sedmo vprašanje še izrecno pojasnjuje, da lahko proizvajalec dodatne lastnosti izdelkov dokazuje z dopisi in poročili, ki niso predmet STS, nikakor pa jih pri tem ne sme vključiti v izjavo o lastnostih, pri tem pa naj bi bilo vprašljivo zagotavljanje stalnosti takšnih lastnosti, ki niso nadzorovane preko certificiranja. Iz vsega navedenega torej izhaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje, da predložena izjava o lastnostih morebiti ni skladna z določbami Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/2013) oz. tehnične specifikacije (STS-16-2015), na podlagi katere je pripravljena, posledično pa je potrebno zaključiti, da je izbrani ponudnik skladno z (zgoraj citirano) zahtevo naročnika iz 7. točke III. poglavja obrazca OBR-11 predložil ustrezno izjavo o lastnostih. V kolikor je potrebno vlagateljeve navedbe razumeti tudi na način, da bi morali ponudniki glede na zahteve naročnika v dokaz skladnosti izdelkov s tehničnimi zahtevami naročnika tudi sporne lastnosti izdelkov navesti in opredeliti (izključno le) v izjavi o lastnostih, pa za tako trditev ni mogoče najti podlage v določilih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev za betonske podpore omogočil med drugim z dokazili iz 3. točke III. poglavja obrazca OBR-11 in ni predpisal vrste dokazila, iz katerega bi morali biti razvidni predvidena življenjska doba izdelka, največje računske širine razpok in deklarirani upogibni moment v smeri linije voda (Fy). Kot že pojasnjeno, je izbrani ponudnik predložil tehnično dokumentacijo, ki je vsebovala podatke v zvezi z vsemi spornimi zahtevami, pri čemer vlagatelj vsebinsko ne nasprotuje tem podatkom oz. ne navaja drugih razlogov, ki bi kazali na to, da ponujeni izdelki niso skladni z obravnavanimi tehničnimi zahtevami. Zgolj zaradi načina podaje teh podatkov še ni mogoč zaključek o tem, da se ponudba izbranega ponudnika nanaša na izdelke, ki ne ustrezajo zahtevam naročnika. Ob navedenem zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik ravnal v nasprotju z osmim odstavkom 89. člena ZJN-3 ali z določilom iz 14. točke Navodila za izdelavo ponudbe (OBR-2) s tem, ko je na podlagi v ponudbi priloženih dokazil sprejel zaključek o ustreznosti ponujenega blaga glede na lastne zahteve iz dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja še, da betonske podpore, ki jih ponuja izbrani ponudnik, ne zagotavljajo minimalnega zahtevanega zračnega prostora med peto droga in zemljo glede na naročnikovo zahtevo iz 12. točke poglavja »I. Osnovne zahteve« iz OBR-11 »SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV«: »Ustreznost ponujenega blaga mora biti skladna s tehničnimi podatki navedenimi v tabelama 1 in 2 (dodatne zahteve), kjer morajo betonske podpore po postavitvi skladno z navodili proizvajalca zagotavljati zračni prostor med peto droga in zemljo v razdalji minimalno 20 cm ob zahtevani globini vkopa navedenimi v tabelama 1 in 2, kar je posredno povezano tudi s pozicijo vpetja drogov za oba tipa betonskih podpor.«. Pri tem se vlagatelj sklicuje na dokument »Navodila za montažo, uporabo in vzdrževanje« oz. v tem dokumentu vsebovane skice vgradnje betonskih podpor, kjer je za ponujena tipa podpor K20-270 in K40-330 prikazan odmik med peto droga in terenom 15 cm. Ne glede na to, da je izbrani ponudnik ta navodila predložil šele po pozivu naročnika na dopolnitev ponudbe, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta bili enaki skici vgradnje betonskih podpor tipa K20-270 in K40-330 vsebovani že v predloženi ponudbi (označeni kot »Priloga 4«).

Naročnik meni, da v navodilih za montažo predvidena optimalna zračnost 15 cm ne prejudicira (z)možnosti vgradnje podpor v skladu z zahtevami iz dokumentacije v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila, ter da je samo vpetje droga stvar montaže naročnika. Sklicuje se na tehnične risbe z izmerami v Prilogi 2 ponudbe in na opravljen ogled proizvodov v tovarni izbranega ponudnika. Pri tem na podlagi izračuna pojasnjuje, da znaša višina vrtanja spodnje luknje v drogu od pete droga pri tipu podpor K2-270 12,6 cm, do česar naj bi prišel tako, da je od dolžine betonske podpore od pete podpore do prve luknje, ki znaša 177,6 cm, odštel minimalno zahtevano globino vkopa 145,0 cm ter 20,0 cm zahtevane zračnosti od droga do zemlje. Za tip podpor K40-330 naj bi višina vrtanja spodnje luknje v drogu od pete droga znašala 15,8 cm, do česar naj bi prišel tako, da je od dolžine betonske podpore od pete podpore do prve luknje, ki znaša 215 cm, odštel minimalno zahtevano globino vkopa 180,0 cm ter 20,0 cm zahtevane zračnosti od droga do zemlje. Iz vlagateljeve opredelitve do navedb naročnika z dne 5. 8. 2016 je razvidno, da vlagatelj nasprotuje ugotovitvam oz. pojasnilom naročnika v zvezi z betonsko podporo tipa K20-270 in vztraja pri tem, da za ta tip podpor zahtevane zračnosti 20 cm ni mogoče doseči.

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku v tem, da – glede na v Prilogi 2 ponudbe izbranega ponudnika vsebovane tehnične risbe z izmerami podpor – znaša razdalja med peto podpore K20-270 in prvo luknjo (v višini oblikovanega utora oz. naležnega elementa) 177,6 cm, vendar ugotavlja še, da je izbrani ponudnik v Tabeli 1 na obrazcu OBR-11 v zvezi z zahtevanim podatkov globine vkopa (v cm) »165±20« za ponujen tip betonskih podpor K2-270 navedel podatek »170«, skupaj z navedbo, da se dokazilo za ta podatek nahaja v katalogu. Priloga ponudbene dokumentacije »NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ« pod točko 3.4.1 »TEHNIČNO POROČILO« v zvezi z upoštevano globino vkopa za računski model statičnega izračuna vsebuje podatek o globini vkopa 170 cm. Naveden podatek o globini vkopa iz Tabele 1 potrjujejo zlasti še »Navodila za montažo, uporabo in vzdrževanje«, iz katerih izhaja, da proizvajalec kot globino vkopa za ta tip betonskih podpor navaja »170cm«, ob čemer navodila vsebujejo tudi navedbo »[g]lobina vkopa mora biti taka kot je navedena v predodni točki« (tj. 170 cm). Ob navedenem zato Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju v tem, da betonske podpore K20-270 ob postavitvi skladno z navodili proizvajalca (ob globini vkopa 170 cm, ki je sicer skladna z zahtevami naročnika) ne zagotavljajo 20 cm zračnega prostora med peto droga in zemljo, saj se (upoštevaje razdaljo med peto betonske podpore in prvo luknjo za pritrditev droga, kakršno navaja naročnik) prva luknja, skozi katero je drog z vijakom pričvrščen na betonsko podporo, nahaja le 7,6 cm nad zemljo, kar posledično pomeni, da peta droga ni najmanj 20 cm od zemlje.

Čeprav se naročnik na to ne sklicuje, Državna revizijska komisija ugotavlja še, da v prilogi in dopolnitvi ponudbe vsebovana skica »NAČIN VGRADNJE AB KLEŠČ K20-270« prikazuje način vgradnje te betonske podpore, kjer je razdalja med peto droga in terenom 15 cm (kar sicer samo po sebi še vedno ne dokazuje, da bi bilo mogoče podporo vgraditi tako, da bi bilo zagotovljeno 20 cm zahtevanega prostora). Vendar pa je ob tem utemeljen pomislek vlagatelja, da ta skica ne prikazuje enakega izdelka, kot tehnična risba iz Priloge 2 – razlika med obema dokumentoma je v tem, da (kot že pojasnjeno in med strankama nesporno) tehnična risba iz Priloge 2 prikazuje betonsko podporo, kjer je razdalja med peto betonske podpore in prvo luknjo 177,6 cm (pri čemer je naročnik po lastnih navedbah do enakega rezultata prišel tudi na osnovi ogleda proizvodov v tovarni izbranega ponudnika), skica vgradnje pa po drugi strani prikazuje betonsko podporo, kjer je razdalja med peto betonske podpore in prvo luknjo več kot 185 cm (kot navaja vlagatelj: »185+Xcm«, pri čemer »X« predstavlja razdaljo med peto droga in prvo luknjo).

Na podlagi vsega do sedaj navedenega Državna revizijska komisija ocenjuje, da je vlagatelj prepričljivo izkazal svoje trditve o tem, da ponujena betonska podpora K20-270 izbranega ponudnika ne ustreza zahtevi naročnika iz 12. točke poglavja »I. Osnovne zahteve« iz OBR-11 »SPECIFIKACIJA TEHNIČNIH ZAHTEV«. Državna revizijska komisija posledično ugotavlja, da je vlagatelj z obravnavanim delom zahtevka za revizijo uspel dokazati, da je naročnik z izborom ponudbe izbranega ponudnika kršil osmi odstavek 89. člena ZJN-3, v povezavi z določili lastne dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila »BETONSKE PODPORE DALJNOVODNIH DROGOV«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV o oddaji javnega naročila« z dne 30. 6. 2016. Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, preostalih navedb iz revizijskega zahtevka v zvezi z zatrjevano neskladnostjo ponujene betonske podpore K40-330 ni meritorno obravnavala, saj to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev priglašenih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, v višini 1.377,00 EUR za zastopanje v postopku po prvi točki tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 22% DDV, ter 20,00 EUR za materialne stroške in 7.279,45 EUR za plačano takso. V vlogi z dne 13. 9. 2016 je vlagatelj zahteval še povrnitev 668,50 EUR za to (drugo) pripravljalno vlogo in materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.700 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.511,95 EUR;
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 37 točk (in sicer 2 % od 1.000 točk ter 1 % od 1.700 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 16,98 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 7.279,45 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 8.808,38 EUR. Višjo stroškovno zahtevo za zastopanje v postopku in za materialne stroške je Državna revizijska komisija zavrnila, saj za njo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi. Prav tako Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb izbranega ponudnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 13. 9. 2016, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 15. 9. 2016

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
Član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
- ELEKTRO CELJE, d.d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje
- Stopar PGM d. o. o., Lokavec 202C, 5270 Ajdovščina
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:

Natisni stran