Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-127/2016 Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o.

    Številka: 018-127/2016-8
    Datum sprejema: 12. 9. 2016

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata ter mag. Mateje Škabar in Nine Velkavrh kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »rekonstrukcijo Operativno podpornega centra – OPC« ter na podlagi pritožbe in zahtevka za revizijo, ki ju je vložil vlagatelj Riko, d. o. o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GIC gradnje, d. o. o., Sveti Florijan 120, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), ki ga zastopa mag. Franci Kodela, odvetnik v Ljubljani - Šentvidu, zoper ravnanje naročnika Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., Vrbina 12, Krško (v nadaljevanju: naročnik), 7. 9. 2016

    odločila:

    1. Pritožbi prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016.

    2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se sprejme v obravnavo.

    3. Zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja sta utemeljena.

    4. V celoti se razveljavi postopek oddaje naročila za »rekonstrukcijo Operativno podpornega centra – OPC« (objava 15. 2. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1028/2016, in 17. 2. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 033-052585).

    5. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške v višini 25.000 eurov v 15 dneh od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

    6. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške v višini 26.698,30 eurov v 15 dneh od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 15. 2. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1028/2016, in 17. 2. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 033-052585) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika CPG, d. d., Industrijska cesta 2, Kromberk, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je še navedel, da je ponudbe drugih štirih ponudnikov, med katerima sta prvi vlagatelj in drugi vlagatelj, izločil kot nepopolne.

    Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 14. 6. 2016 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Prvi vlagatelj je navedel, da:
    - naročnik ni ocenjeval in razvrstil ponudb na podlagi meril, ki jih je določil, temveč je to storil le na podlagi merila cena, s čimer je ravnal v nasprotju s sedmim odstavkom 45. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS),
    - je praktično nemogoče ugotoviti pravilni vrstni red prispelih ponudb glede na merila, saj je ta pri merilu cena odvisen od števila popolnih ponudb, naročnik pa je najmanj ponudbo drugega vlagatelja neupravičeno izločil kot nepopolno, saj je razlog za to nepopolnost na naročnikovi strani in izhaja iz naročnikove napake pri pripravi razpisne dokumentacije,
    - očitani računski napaki izvirata iz napake v formuli v popisu del v elektronski obliki, ki ga je pripravil naročnik in je bil zaklenjen, tako da ga ponudniki niso mogli spreminjati,
    - je bila zahteva iz razpisne dokumentacije, da ponudniki predložijo izpolnjene popise del v elektronski obliki v excelovi datoteki, zato bi pomenilo izpolnjevanje popisov ročno v datoteki PDF podvajanje dela,
    - naročnik išče razloge, da bi opravičil svojo napako pri pripravi popisov del,
    - naročnikove navedbe, da bi ponudniki lahko pripravili ponudbe na dokumentih, ki so bili objavljeni v datoteki PDF, so neprimerne, saj je bil dokument predhodno izpolnjen z zneski nič in bi poseganje vanj pomenilo spreminjanje vsebine razpisne dokumentacije, pa niti ga ni bilo mogoče izpolniti pisno, elektronsko ali s pisalnim strojem, saj so imele že vse postavke določeno vrednost,
    - mogoče bi bilo le črtanje že zapisanih vrednosti in pisanje novih vrednosti zraven, kar pa bi predstavljalo nedovoljeno poseganje v razpisno dokumentacijo in nesorazmeren napor pri pripravi obsežnega popisa del,
    - je jasno, da je izbrani ponudnik nedovoljeno posegal v razpisno dokumentacijo in jo spremenil oziroma predrugačil, poleg tega pa niti ni predložil popisa del v datoteki v formatu excel, kot je zahteval naročnik, zato je njegova ponudba vsaj formalno nepopolna, naročnik pa te pomanjkljivosti ni odpravil,
    - je naročnik kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno,
    - naročnik zanemarja, da so štirje ponudniki oddali ponudbo z isto računsko napako, ki je jasno izhajala iz naročnikove sfere, česar naročnik niti ne zanika,
    - je nepravilna naročnikova trditev, da nima podlage za zavrnitev vseh ponudb,
    - ni mogoče govoriti o tem, ali je manj skrben ali da bi bil vsaj povprečno skrben glede na vse ponudnike, saj se je enaka napaka pojavila še v ponudbah treh drugih ponudnikov,
    - prejem ene popolne ponudbe, ki to sicer ni, ne more biti razlog za ugotovitev, da je naročnik pripravil razpisno dokumentacijo dovolj skrbno,
    - naročnikovo ravnanje je v nasprotju s stališči Državne revizijske komisije iz zadev št. 018-363/2013 in 018-109/2014,
    - naročnik je kršil enakopravno obravnavo ponudnikov, saj je v tem primeru izbrani ponudnik odpravil računske napake v nasprotju z razpisno dokumentacijo, drugi ponudniki pa tega niso storili, ker so sledili razpisni dokumentaciji, zato tudi ne držijo naročnikove trditve, da ni mogel ravnati drugače.

    Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 22. 6. 2016 in predlagal razveljavitev celotnega postopka oddaje naročila (str. 2) oziroma odločitve o oddaji naročila (str. 8), uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Drugi vlagatelj je navedel, da:
    - računska napaka, ki jo omenja naročnik, je posledica napake v formuli iz predračuna v excelu, kar pomeni, da izvira iz naročnikove sfere, zato naročnik ne bi smel tolmačiti razpisne dokumentacije ponudnikom v škodo,
    - to računsko napako bi bilo sicer tudi mogoče odpraviti, ne da bi se spremenila cena na enoto, saj nepredvidena dela, ki so določena v odstotkih, niso samostojna postavka, niti ni bila zanje predvidena količina na enoto,
    - gre za drugačno dejansko stanje, kot je bilo v zadevah Državne revizijske komisije, na katere se je skliceval naročnik,
    - je le izbrani ponudnik nezakonito posegel v razpisno dokumentacijo, saj jo je popravljal (odklenil tabelo v excelu in popravil formulo),
    - bi moral naročnik vse ponudnike obravnavati enakopravno in nediskriminatorno, zato bi moral upoštevati, da so morali vsi ponudniki oddati ponudbe, ki so skladne z zahtevami iz razpisne dokumentacije, zato ponudniki niso smeli posegati v razpisno dokumentacijo ali jo kakorkoli spreminjati,
    - naročnik sprva ponudnikom ni dal na razpolago popisa v excelu, temveč šele na poziv ponudnikov,
    - je izpolnil ponudbeni predračun skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, pri čemer pa ni posegal v noben del razpisne dokumentacije, saj je bilo to izrecno prepovedano v točki 21.6 razpisne dokumentacije,
    - izbrani ponudnik je nezakonito posegel v razpisno dokumentacijo, zaradi česar bi moral izločiti njegovo ponudbo skladno s točko 21.6 razpisne dokumentacije,
    - izbrani ponudnik bi moral predložiti ponudbo brez kakršnekoli spremembe v ponudbenem predračunu in ne bi smel sam popraviti napačne formule, temveč bi moral o tem obvestiti naročnika ali pa oddati ponudbo skladno s tem obrazcem in vsemi vnesenimi formulami, pa čeprav so bile vnesene napačno,
    - so tudi drugi ponudniki kot sam izrecno sledili navodilom in niso spreminjali formul v obrazcu v excelu, zato so te ponudbe medsebojno primerljive in ni podan element neenakopravnega in diskriminatornega obravnavanja, kar je sicer podano v primerjavi z izbranim ponudnikom,
    - je neutemeljeno naročnikovo stališče, da je neupravičen poseg v razpisno dokumentacijo in poprava formul ravnanje, ki sodi v izpolnjevanje predračuna z dolžno skrbnostjo,
    - ni niti primerno niti zakonito naročnikovo stališče, ki poskuša naročnikovo lastno napako naprtiti drugemu vlagatelju in drugim ponudnikom ter na taki podlagi izločiti ponudbe,
    - bi moral naročnik upoštevati stališča Državne revizijske komisije iz zadeve št. 018-363/2013.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 21. 6. 2016 izjasnil o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in navedel, da je v celoti sledil zahtevam razpisne dokumentacije, pri čemer te ni ne spreminjal ne predrugačil, da je ponudbeni predračun pripravil na popisih v PDF datoteki in da je izračun iz ponudbenega predračuna točen. Izbrani ponudnik je predlagal, da se ugotovi, da so navedbe prvega vlagatelja neutemeljene v delu, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika.

    Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 28. 6. 2016 izjasnil o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja in navedel enake argumente, kot v vlogi z dne 21. 6. 2016. Izbrani ponudnik je predlagal, da se ugotovi, da so navedbe drugega vlagatelja neutemeljene v delu, ki se nanaša na ponudbo izbranega ponudnika.

    Naročnik je z dokumentom »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016 zavrgel zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in zavrnil zahtevo prvega vlagatelja za povrnitev stroškov. Naročnik je navedel, da zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba, saj ni izkazal možnosti nastanka škode. Naročnik je ugotovil, da prvi vlagatelj ni podkrepil trditve, da bi izbral njegovo ponudbo za to naročilo, pač pa je iz zahtevka za revizijo razvidno, da prvi vlagatelj zahteva zavrnitev vseh ponudb in ponovitev postopka oddaje naročila, saj se zaveda, da na podlagi dejanskega stanja njegova ponudba ne more biti izbrana kot najugodnejša. Naročnik je pojasnil, da tudi v primeru, če bi se potrdilo stališče, da izbrani ponudnik ni imel pravice spreminjati popisa del na način, kot ga je, da je lahko predložil ustrezen ponudbeni predračun, zaradi česar bi bilo treba njegovo ponudbo izločiti, tudi ponudba prvega vlagatelja ne bi bila popolna, zato naročnik tudi v tem primeru ne bi mogel oddati naročila. Naročnik je v nadaljevanju s sklicevanjem na odločitve Državne revizijske komisije, stališče Državne revizijske komisije z 2. občne seje v letu 2007 in literaturo predstavil stališče, da nezmožnost pridobitve naročila že v tem postopku oddaje naročila pomeni odsotnost elementa aktivne legitimacije, ki se nanaša na škodo. Naročnik se je še izjavil o kršitvi v zvezi z uporabo meril in pojasnil, da razvrščanje po merilih nima smisla, če je popolna ponudba le ena, vlagatelj pa tudi za obravnavo te kršitve ni izkazal škode, saj ni razvidno, kako bi ta kršitev lahko vplivala na vlagateljev položaj.

    Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 8. 7. 2016 zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, podredni zahtevek za razveljavitev naročila pa zavrgel. Naročnik je še zavrnil zahtevo drugega vlagatelja za povrnitev stroškov. Naročnik je navedel, da:
    - ali gre pri postavki »nepredvidena dela« sploh za samostojno postavko, v zvezi s katero je mogoče govoriti o ceni na enoto, se je oprl na stališče Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-026/2016, ki je identična obravnavani zadevi, zaradi pravne varnosti pa je ocenil, da ne more priti v kratkem času do dveh nasprotujočih si stališč,
    - je kljub takemu stališču kritično ocenil navedbe drugega vlagatelja, pri čemer je ugotovil, da se obravnavana zadeva razlikuje od zadev, o katerih je že odločala Državna revizijska komisija,
    - ni relevantno, ali so nepredvidena dela določena v odstotkih ali fiksnem znesku, temveč je pomembno, ali lahko ta postavka predstavlja postavko, ki ima ceno na enoto, zaradi česar bi odprava napake pomenila spremembo cene na enoto,
    - gre v tem primeru za postavko, ki ima ceno na enoto,
    - tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS, ki opredeljuje, katerih delov ponudbe ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati, ločuje med posameznimi pojmi, ni pa tudi mogoče trditi, da ZJNVETPS ustvarja kakršnokoli povezavo med ceno na enoto in vrednostjo postavke v smislu, da ena brez druge ne moreta obstajati,
    - ima vsaka postavka določeno vrednost, pri čemer gre lahko za količino, odstotek ali neko drugačno vrednost, vendar pa način opredelitve vrednosti postavke v ničemer ne vpliva na ceno na enoto, ki je v vsakem primeru podana kot nominalna vrednost, neodvisno od načina določitve vrednosti postavke, kar potrjuje točka 28.3 razpisne dokumentacije,
    - cena na enoto je nominalna vrednost in ne odstotek, zato se ta nominalna vrednost pri spremembi cene spremeni, kar pomeni, da se spremeni tudi cena kot takšna,
    - se ne more opredeliti do očitka drugega vlagatelja, da je institut odprave računske napake neuporaben, če ga ni mogoče uporabiti tudi v primeru izračuna nepredvidenih del, saj je ta očitek bolj kot naročniku namenjen zakonodajalcu,
    - dejansko stanje v tem primeru oddaje naročila ni v ničemer drugačno od primerov, ki jih je že obravnavala Državna revizijska komisija, zaradi česar ni mogel odločiti drugače, kot da je ponudba drugega vlagatelja nepopolna v delu, v katerem zaradi odprave računskih napak prihaja do spremembe cene na enoto v postavki »nepredvidena dela (10 %)«,
    - pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna je bilo treba upoštevati točko 22.1 razpisne dokumentacije,
    - prvotna razpisna dokumentacija je vsebovala popise del v PDF datoteki, ki je bila zadostna podlaga za pripravo ponudbenih cen, popise v excelu pa je objavil le kot dodatno informacijo na podlagi vprašanj na portalu javnih naročil, pri čemer ponudniki niso imeli nobene pravne podlage, da slepo zaupajo naročnikovi dokumentaciji, ponudniki pa sicer imajo možnost opozoriti na naročnikove napake,
    - je kot naročnik sicer odgovoren za razpisno dokumentacijo, vendar je enaka stopnja odgovornosti za oddano ponudbo tudi na ponudniku, ki mora stati za podatki, oddanimi v ponudbi,
    - v konkretnem primeru ni relevantno, zakaj je prišlo do napak v cenah na enoto, temveč je bistveno, da je do napake prišlo, zaradi česar ponudba drugega vlagatelja ni popolna in ne more postati popolna niti z odpravljanjem napake, saj je takšna sprememba zakonsko prepovedana,
    - je prejel tudi popolno ponudbo, zato ni mogoče trditi, da bi bila napaka v popisu del takšne narave, da bi ponudnikom onemogočala oddajo popolne ponudbe, zaradi česar tudi ne bi bilo primerno, da bi Državna revizijska komisija razveljavila naročilo po uradni dolžnosti,
    - lahko odda naročilo, saj je prejel popolno ponudbo, diskriminatorno do izbranega ponudnika pa bi bilo, če bi naročnik zavrnil vse ponudbe samo zato, ker so nekateri in ne vsi ponudniki naredili napako v ponudbenem predračunu,
    - ni prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov, saj ponudba izbranega ponudnika in ponudba drugega vlagatelja ne vsebujeta iste napake oziroma pomanjkljivosti,
    - le ponudba drugega vlagatelja vsebuje pomanjkljivost,
    - ponudba drugega vlagatelja bi se v primeru razvrščanja ponudb na podlagi meril uvrstila pred ponudbo izbranega ponudnika, zato drugi vlagatelj nima aktivne legitimacije za izpodbijanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, temveč bi moral dokazati le popolnost svoje ponudbe,
    - drugi vlagatelj tudi v primeru podrednega zahtevka za revizijo ne bi mogel doseči, da se mu odda naročilo, zato drugi vlagatelj ni izkazal niti možnosti nastanka škode in mu zato (tudi glede na še veljavno stališče Državne revizijske komisije z 2. občne seje iz leta 2007) ni mogoče priznati aktivne legitimacije.

    Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 8. 7. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevka za revizijo in dokumentacijo.

    Naročnik je kot prilogo dopisu z dne 13. 7. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval pritožbo prvega vlagatelja.

    Prvi vlagatelj je v pritožbi z dne 8. 7. 2016 predlagal, da ji Državna revizijska komisija ugodi, navedel pa je, da:
    - je izkazal možnost nastanka škode vsaj s tem, ko je zatrjeval, da naročnik nima podlage za izločitev ponudbe prvega vlagatelja in da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna, pri čemer je treba upoštevati še okoliščini, da naročnik ni ocenjeval in razvrščal ponudb glede na merila in da napake v popisih del izvirajo iz naročnikove sfere,
    - je predložil ponudbo, pripravljeno skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, zato je ni mogoče označiti za nepopolno, hkrati pa bi bila ponudba lahko izbrana kot najugodnejša,
    - naročnik nekaterih ponudnikov niti ni pozval na odpravo pomanjkljivosti v ponudbah, njega pa je pozval na dopolnitev in jo tudi sprejel, zato je njegova ponudba popolna in bi lahko bila izbrana, če bi naročnik ravnal zakonito,
    - je naročnik napačno navedel, da je njegov namen, da se razveljavi postopek oddaje naročila in izvede nov postopek, saj tega ni zatrjeval, temveč je uveljavljal, da bi morala biti njegova ponudba izbrana kot najugodnejša,
    - če naročnik zaradi lastne napake ne more sanirati nepravilnosti, ki izvirajo iz njegove sfere, tega ni mogoče obravnavati v škodo ponudnikov,
    - je v zahtevku za revizijo navedel, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna najmanj zaradi popravljanja in spreminjanja obrazcev v nasprotju z naročnikovimi zahtevami ter zato, ker izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih obrazcev v elektronski obliki.

    Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 7. 2016 opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikove navedbe.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja, izbranega ponudnika ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Naročnik je za naročilo gradenj, ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav; 25. točka 2. člena ZJNVETPS in 33. člen ZJNVETPS) in za katerega je določil, da ga bo oddal na podlagi merila ekonomsko najugodnejša ponudba (točka IV.2.1 objav; 6. točka Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, str. 8–10), ki ga sestavljajo merila cena (70 %), garancijska doba za kakovost izvedenih del (20 %) in sistem vodenja kakovosti (10 %), prejel ponudbe petih ponudnikov (zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 11. 4. 2016), pri čemer je izbral (dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016) ponudbo izbranega ponudnika za vrednost 2.142.701,52 eurov brez DDV (tretja najvišja vrednost), za katero je navedel, da je pravilna. Naročnik je ponudbe drugih štirih ponudnikov – med njimi ponudbo prvega vlagatelja za vrednost 2.402.730,86 eurov (četrta najvišja vrednost, kot jo je razvrstil naročnik) in ponudbo drugega vlagatelja za vrednost 2.110.1122,76 eurov (druga najvišja vrednost, kot jo je razvrstil naročnik) – izločil, saj je ugotovil, da so nepopolne. Naročnik je za ponudbe teh štirih ponudnikov navedel, da v ponudbenih predračunih vsebujejo računski napaki v seštevku 4 »Zemeljska dela«, ker ni upoštevana vrednost postavke 4.1., in 7 »Zidarska dela«, ker ni upoštevana vrednost postavke 7.31, vendar zanju ni mogel zahtevati soglasja za popravo, saj bi to vplivalo na spremembo cene na enoto postavke za »nepredvidena dela«, kar bi bilo v nasprotju s prvo alineo tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS, o čemer je Državna revizijska komisija odločila že vsaj v zadevah št. 018-022/2013, 018-015/2015, 018-092/2015, 018-026/2016 in 018-065/2016. Naročnik je še navedel, da so morali ponudniki izpolniti ponudbeni predračun z dolžno skrbnostjo, kot je to storil izbrani ponudnik, ki ne more biti v podrejenem položaju glede na druge ponudnike. Naročnik je še navedel, da naročilo lahko odda in da bi bilo diskriminatorno do izbranega ponudnika, če bi moral zavrniti vse ponudbe, ker so nekateri ponudniki naredili napake v ponudbenem predračunu, za tako ravnanje pa tudi ne bi bilo podlage v zakonu. Naročnik je za ponudbo s ponudbeno vrednostjo, zaradi katere jo je razvrstil kot prvo, ugotovil še, da je ponudnik, ki jo je predložil, ni pravočasno in ustrezno dopolnil, za ponudbo s ponudbeno vrednostjo, zaradi katere jo je razvrstil kot peto, pa je navedel še druge pomanjkljivosti iz ponudbenega predračuna. Prvi in drugi vlagatelj sta nasprotovala naročnikovi utemeljitvi odločitve o izločitvi njunih ponudb. Naročnik je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrgel, o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja pa je odločil tako, da ga zavrne in da zavrže »podredni zahtevek za revizijo za razveljavitev javnega naročila oziroma zavrnitev vseh ponudb«, ker drugi vlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije. Prvi vlagatelj je vložil pritožbo in oporekal zavrženju zahtevka za revizijo. Drugi vlagatelj je vložil vlogo z dne 14. 7. 2016, v kateri pa ni oporekal odločitvi, da naročnik zavrže »podredni zahtevek za revizijo za razveljavitev javnega naročila oziroma zavrnitev vseh ponudb«.

    Državna revizijska komisija je najprej obravnavala pritožbo prvega vlagatelja.

    Naročnik je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrgel z dokumentom »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016 in navedel, da prvi vlagatelj ne izkazuje aktivne legitimacije, saj ni izkazal možnosti nastanka škode, čemur je prvi vlagatelj nasprotoval v pritožbi z dne 8. 7. 2016. Državna revizijska komisija se ne strinja z naročnikom.

    Da bi naročnik sprejel zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo, morajo biti izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN (drugi odstavek 26. člena ZPVPJN), med drugim je to odvisno od tega, ali je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 26. člena ZPVPJN). Prvi vlagatelj ni zagovornik javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN), zaradi česar je za priznanje njegove aktivne legitimacije treba ugotoviti, ali sta skupaj (kumulativno) podana elementa iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN: 1. interes za dodelitev naročila in 2. možnost nastanka škode zaradi očitane kršitve naročniku.

    Interes za dodelitev naročila je izkazan, saj je prvi vlagatelj pravočasno predložil ponudbo (prva poved iz drugega odstavka 14. člena ZPVPJN), priznanja tega elementa aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN pa naročnik prvemu vlagatelju sicer niti ni odrekel. Sporno pa je, ali je izkazan tudi drugi element aktivne legitimacije iz prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.

    Čeprav se Državna revizijska komisija lahko strinja z naročnikom, ki je v dokumentu »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016 opozoril na različnost nekaterih stališč prvega vlagatelja v zahtevku za revizijo, pa je kot pomembno v tej zadevi treba upoštevati, da je prvi vlagatelj navedel tudi to, da je pripravil ponudbo v skladu z naročnikovimi zahtevami, zaradi česar je naročnik ne more izločiti. Prvi vlagatelj je torej uveljavljal, da v njegovi ponudbi ni takih pomanjkljivosti, ki bi naročnika upravičevale, da jo izloči, ravnanje v nasprotju s tem pa pomeni kršitev (že) prve povedi iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. Prvi vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo torej odpira vprašanje naročnikovega načina tolmačenja razpisne dokumentacije in posledic, ki izhajajo iz takega tolmačenja, s čimer uveljavlja kršitev, ki zahteva vsebinsko (meritorno) obravnavo. Po vsebini je to namreč vprašanje, ali je naročnik po poteku roka za predložitev ponudb tolmačil razpisno dokumentacijo na način, ki pomeni njeno spremembo oziroma dopolnitev, česar sicer ne sme storiti (tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS oziroma prvi odstavek 76. člena ZJNVETPS), in na lastnem nezakonitem ravnanju utemeljeval zakonitost odločitve o izločitvi ponudbe prvega vlagatelja. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da (vsebinska, meritorna) obravnava te kršitve sama po sebi še ne bi mogla vplivati na drugačen položaj prvega vlagatelja v postopku oddaje naročila, vendar je treba upoštevati, da je prvi vlagatelj navedel še druge kršitve: 1. da je naročnik kršil sedmi odstavek 45. člena ZJNVETPS, ker ponudb ni razvrstil po merilih, 2. da je izbrani ponudnik tolmačil zahteve razpisne dokumentacije o istih spornih vprašanjih napačno, naročnik pa bi to moral ugotoviti, in 3. da izbrani ponudnik ni predložil ponudbenega predračuna v formatu excel, zato je njegova ponudba vsaj formalno nepopolna. Prvi vlagatelj je torej uveljavljal še kršitve, ki neposredno napadajo naročnikova ravnanja s ponudbo izbranega ponudnika, izpodbijal pa je tudi naročnikovo opustitev ocenjevanja ponudb po vseh merilih. Vendar očitka o opustitvi ocenjevanja ponudb po vseh merilih ni mogoče obravnavati ločeno od dejanskega stanja v zadevi. Prvi vlagatelj je namreč s tem očitkom opozoril še na to, da razvrstitev ponudb, kot jo je naročnik prikazal v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016, ni merodajna, saj bi bila razvrstitev ponudb lahko drugačna, če bi naročnik ponudbe ocenjeval po vseh merilih, zato ni še ključno, da je prvi vlagatelj predložil ponudbo, ki je po vrednosti glede na naročnikovo razvrstitev manj ugodna od ponudbe izbranega ponudnika. Glede na to, da je iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016 razvidno, da je naročnik le ponudbo izbranega ponudnika označil za popolno, bi že ugotovitev utemeljenosti kršitve, ki se nanaša na ponudbo prvega vlagatelja, lahko spremenila položaj prvega vlagatelja v postopku oddaje naročila, saj bi v primeru, če naročnik ne bi mogel izločiti ponudbe prvega vlagatelja, a prvi vlagatelj ne bi uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na naročnikovo ravnanje s ponudbo izbranega ponudnika, to zahtevalo ocenjevanje teh dveh ponudb po vseh merilih.

    Na predstavljeni zaključek ne vpliva to, da je prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, da so tudi drugi štirje ponudniki, katerih ponudbe je naročnik izločil, na enak način tolmačili razpisno dokumentacijo kot prvi vlagatelj. Čeprav je naročnik za vsaj drugega vlagatelja ugotovil enako dejansko stanje v ponudbi, kot je dejansko stanje v ponudbi prvega vlagatelja, kar bi v primeru morebitne potrditve, da zaradi razloga, ki ga je naročnik navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016, ni mogoče izločiti niti ponudbe drugega vlagatelja, prvemu vlagatelju v tokratnem zahtevku za revizijo ni bilo treba uveljavljati tudi kakšnih pomanjkljivosti ponudbe drugega vlagatelja (npr. v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za priznanje sposobnosti), saj bi to moral uveljavljati v tem zahtevku za revizijo zgolj v primeru, če bi naročnik tudi ponudbo drugega vlagatelja v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016 označil za popolno, po ocenjevanju po vseh merilih pa bi bila bolje ocenjena kot ponudba prvega vlagatelja.

    Iz navedenega je razvidno, da je prvi vlagatelj uveljavljal kršitve, zaradi katerih bi mu lahko nastala škoda, če bi se ugotovilo, da so podane, zato je Državna revizijska komisija zaključila, da je izkazan tudi drugi element aktivne legitimacije iz prvega odstavka 14. člena ZPVPJN.

    Naročnik je v dokumentu »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016 sicer izpostavil, da tudi stališče Državne revizijske komisije z 2. občne seje v letu 2007 ter že odločitve Državne revizijske komisije iz zadev št. 018-070/2011, 018-193/2011, 018-237/2011, 018-024/2012, 018-087/2012, 018-183/2012, 018-188/2012, 018-262/2012, 018-367/2012, 018-318/2012 in 018-230/2013 podpirajo njegovo odločitev, da prvemu vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije, vendar Državna revizijska komisija – poleg tega, da naročnik ni v primerljivem položaju, kot je Državna revizijska komisija, saj naročnik ne more pravnomočno odločiti, da ni ravnal v nasprotju z zakonom – opozarja, da njena stališča z 2. občne seje v letu 2007 in iz navedenih zadev ne obravnavajo pravnih stališč, ki bi temeljila na dejanskem stanju, ki bi bilo primerljivo dejanskemu stanju v obravnavani zadevi. V obravnavani zadevi je namreč treba upoštevati že vsaj to, da prvi vlagatelj nasprotuje zakonitosti odločitve o izločitvi ponudbe, ki bi temeljila na naročnikovem tolmačenju razpisne dokumentacije, ki pomeni kršitev tretjega odstavka 74. člena ZJNVETPS (ali prvega odstavka 76. člena ZJNVETPS) v škodo prvega vlagatelja in v korist izbranega ponudnika (kot kršitev 15. člena ZJNVETPS).

    Predstavljeno pomeni, da bi moral naročnik ob predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo prvega vlagatelja v predrevizijskem postopku ugotoviti, da je izpolnjen pogoj iz tretje alinee prvega odstavka 26. člena ZPVPJN.

    Prvi vlagatelj je dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016 prejel 2. 6. 2016 (podatki iz podpisane vročilnice), zahtevek za revizijo, naslovljen na naročnika, pa je vložil 14. 6. 2016 po pošti priporočeno (podatki iz poštne nalepke), kar je osmi delovni dan po vročitvi dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016 [peti odstavek 1. člena ZPVPJN in drugi odstavek 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN]. Glede na peti odstavek 25. člena ZPVPJN, ki določa, da je po odločitvi o oddaji naročila rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema obvestila o tej odločitvi, vložitev zahtevka za revizijo po pošti priporočeno pa varuje rok (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), je prvi vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pravočasno (peti odstavek 25. člena ZPVPJN). Zato je izpolnjen tudi pogoj iz prve alinee prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. To je ugotovil tudi naročnik v dokumentu »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016.

    Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, ki vsebuje sestavine iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, k njemu pa je predložil tudi potrdilo o plačilu takse v višini 25.000 eurov (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), zato zahtevek za revizijo vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN. Zato je izpolnjen tudi pogoj iz druge alinee prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. To je ugotovil tudi naročnik v dokumentu »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016.

    Navedeno pomeni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, zato bi moral naročnik zahtevek za revizijo prvega vlagatelja sprejeti v (vsebinsko, meritorno) obravnavo (prva poved iz drugega odstavka 26. člena ZPVPJN). Naročnik tega ni storil, ampak ga je zavrgel (tretji odstavek 26. člena ZPVPJN), zato je Državna revizijska komisija ugotovila kršitev tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN in skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN pritožbi ugodila in razveljavila odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo prvega vlagatelja, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016.

    Državna revizijska komisija je skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo prvega vlagatelja sprejela v obravnavo in ga ni vrnila naročniku v odločanje, saj je upoštevala, da se je naročnik o vsebinsko enakih navedbah o ponudbenem predračunu izjasnil že pri obravnavi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 8. 7. 2016), pri čemer je tudi izrecno razvidno, da ne spreminja stališč, ki jih je predstavil v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016 (gl. prvi odstavek na str. 10 dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 8. 7. 2016). Naročnik se je pri obravnavi zahtevka za revizijo drugega vlagatelja tudi opredelil do načela iz 15. člena ZJNVETPS, v »Sklepu o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016 pa se je izrekel tudi o uporabi meril. Čeprav je Državna revizijska komisija razveljavila »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016, je iz prvega odstavka za 3. točko »Sklepa o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016 razvidno, da je naročnik opisal dejansko stanje iz postopka oddaje naročila, ki ga podpira tudi dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016, zato naročnikova stališča o dejanskem stanju v tem delu ne bi mogla biti drugačna niti, če bi mu Državna revizijska komisija vrnila zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v obravnavo. Vendar tudi v primeru, če bi naročnik ob morebitni obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja predstavil drugačna stališča, bi bilo kljub temu treba za rešitev zahtevka za revizijo prvega vlagatelja upoštevati opis iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016, saj je bil vlagatelj do vložitve zahtevka za revizijo seznanjen le z dejanskim stanjem, ki izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 30. 5. 2016. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da niti iz dokumenta »Sklep o zahtevku za revizijo« z dne 5. 7. 2016 ni razvidno, da bi se naročnik morebiti kakorkoli izjavil o tem, da izbrani ponudnik ni predložil ponudbenega predračuna v formatu excel. Naročnik torej še ni imel možnosti predstaviti svojega stališča o tem, vendar Državna revizijska komisija pojasnjuje, da stališče o tem ne bi bilo pomembno za odločitev Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja. Razlogi za to bodo razvidni iz nadaljevanja obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da niti izbrani ponudnik ni bil prizadet v možnosti se izjasniti o zahtevku za revizijo, ker je Državna revizijska komisija sprejela zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v obravnavo, saj mu je naročnik posredoval zahtevek za revizijo prvega vlagatelja (prvi odstavek 27. člena ZPVPJN) in se je izbrani ponudnik o njem izjasnil z vlogo z dne 21. 6. 2016. Državna revizijska komisija je tudi navedbe izbranega ponudnika upoštevala pri obravnavi zahtevka za revizijo prvega vlagatelja (prva poved iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN).

    S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

    Državna revizijska komisija je v nadaljevanju skupaj obravnavala zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja, saj je o tistih kršitvah, ki ju vlagatelja uveljavljata v enaki vsebini, treba zavzeti enako stališče.

    Na povezavi iz točke VI.3 obvestila o naročilu je bilo mogoče pridobiti del razpisne dokumentacije, med drugim Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, v katerih je naročnik med drugim določil:
    - točka 12 (str. 13): razpisno dokumentacijo sestavljata med drugim poglavji 3 »Tehnična specifikacija« in 4 »Ponudbeni predračun (s "Specifikacijo za ponudbo") (priloga na CD-ju)«,
    - točka 12.2 (str. 13): »Razpisna dokumentacija je ponudnikom dostopna preko Portala javnih naročil ter na Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in je brezplačna. Ostalo razpisno dokumentacijo, ki zaradi velikosti datotek in/ali zaupnosti podatkov ne more biti objavljena na Portalu javnih naročil, lahko ponudniki prevzamejo pri naročniku (kontaktne osebe so navedene v točki 3.1 teh navodil).«,
    - točka 12.3 (str. 13): »Z oddajo ponudbe se ponudnik obvezuje, da je z ustrezno pazljivostjo proučil razpisno dokumentacijo, tehnične specifikacije ter morebitne druge dodatke k razpisni dokumentaciji, ki jih je naročnik izdal v zakonsko določenem roku.«,
    - točka 20.1 (str. 16): »Vse ponudbe naj bodo sestavljene iz enega (1) originala - tiskan izvod in ene (1) kopije - elektronski izvod (CD/DVD/ključek). "Specifikacija za ponudbo" mora biti v elektronski verziji tudi v *.xls formatu. Datoteke naj bodo zložene po poglavjih s tem, da velikost 1 datoteke ne sme presegati 40 MB. V primeru, da se elektronska in tiskana verzija razlikujeta, bo naročnik upošteval tiskano verzijo.«,
    - točka 20.2 (str. 16): »Za 4. Poglavjem razpisne dokumentacije, Ponudbenim predračunom, mora ponudnik predložiti v celoti izpolnjeno "Specifikacijo za ponudbo" z vsemi vmesnimi in končno rekapitulacijo. "Specifikacija za ponudbo" mora biti izpolnjena na vseh praznih in za izpolnitev predvidenih mest, razen tam, kjer v skladu z navodili v popisu del to ni nujno potrebno.«,
    - točka 20.5 (str. 16): »Original ponudbe mora biti izdelan v skladu z zahtevami naročnika, podpisan in potrjen, kjer je to označeno. Kopija mora biti skenirana verzija originalne ponudbe. […]«,
    - točka 20.6 (str. 16–17): »Ponudba ne sme vsebovati nobenih sprememb ali dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo ali potrebni zaradi odprave napak ponudnika. Popravljene napake morajo biti označene z inicialkami osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja ponudnika. Vse ponudbe, ki bodo vsebovale popravke, ki ne bodo označeni na zahtevan način, bodo izločene.«,
    - točka 20.7 (str. 17): »Ponudbena dokumentacija mora biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika, podpisana od osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja ponudnika vsaj v obsegu, ki zadošča namenu ponudbe, in parafirana, kjer je to zahtevano. Zaželeno je, da je ponudba razvrščena po vrstnem redu, razvidnem iz tabele v točki D te razpisne dokumentacije.«,
    - točka 20.8 (str. 17): »Ponudnik mora v vseh obrazcih, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, izpolniti vsa prazna polja, bodisi s črnilom, kemičnim svinčnikom z jasnimi tiskanimi črkami ali jih natipkati ali natisniti, in le-te datirati, podpisati in žigosati. Na ta način pripravljeni dokumenti morajo biti originali. Ponudnik lahko uporabi tudi svoje obrazce, ki pa se morajo po vsebini povsem ujemati z vzorci naročnika (vključno s kontaktno osebo referenčnega naročnika, kjer je to zahtevano).«,
    - točka 20.9 (str. 17): »V kolikor vsa prazna mesta ne bodo izpolnjena, bo naročnik ocenil, katera od teh napak predstavlja formalno nepopolnost ter katera nebistveno pomanjkljivost ponudbe.«,
    - točka 21.5 (str. 18): »V skladu s tretjim odstavkom 82. člena ZJNVETPS ponudnik ne sme spreminjati:
    - svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
    - […]«,
    - točka 21.6 (str. 18): »V kolikor bo ponudnik spremenil katerega od elementov ponudbe, določenega v prejšnjem odstavku, bo naročnik njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka javnega naročila.«,
    - točka 26.1 (str. 25): »Vse ponudbe, ki ne bodo v celoti pripravljene v skladu s to razpisno dokumentacijo, oziroma ne bodo izpolnjevale pogojev, bodo izločene.«,
    - točka 21.6 (str. 25): »Naročnik bo izločil vse ponudbe, za katere bo po pregledu in ocenjevanju ugotovil, da štejejo za nepopolne v skladu s 1. odstavkom 84. člena ZJNVETPS.«,
    - točka 28.2 (str. 25): »Ponudniki so pozvani, da predložijo ponudbo po načelu "fiksna cenovna postavka" skladno s Tehničnimi specifikacijami S. P.-ES 1270, Rev. 0 in njenimi prilogami iz Poglavja 3 in Ponudbenim predračunom iz Poglavja 4 Razpisne dokumentacije.«,
    - točka 28.3 (str. 25–26): »Ponudbena cena je določena kot "cena na enoto", pri čemer je določena tudi maksimalna skupaj dogovorjena cena, ki pri izvedbi gradnje ne bo presežena (kombinacija dogovora cene na enoto ter skupaj dogovorjene cene). Naročnik je v popis del že vključil znesek 10% nepredvidenih del, ki po svoji naravi vključuje tako vsa potrebna nepredvidena dela, ne glede na njihov dejanski obseg, kakor tudi vso morebitno razliko v vrednosti morebitno izvedenih več del nad vrednostjo neizvedenih manj del glede na količine iz popisa del. Vrednost seštevka vseh nepredvidenih del ter razlike v vrednosti izvedenih več del nad vrednostjo neizvedenih manj del v nobenem primeru ne sme presegati 10% vrednosti, ki je v popisu del označena kot postavka nepredvidenih del. Skupni pogodbeni znesek tako v nobenem primeru ne more preseči pogodbeno dogovorjenega maksimalnega zneska iz 4. člena sklenjene pogodbe.«,
    - točka 28.4 (str. 26): »Cenovne postavke ponudbene cene morajo vsebovati vse morebitne popuste in rabate. Cenovne postavke so fiksne (skladno z zahtevami iz Ponudbenega predračuna) ves čas trajanja pogodbe predmetnega javnega naročila in vključujejo tudi vse potne stroške ter vse ostale splošne stroške za izvedbo gradbenih del na zahtevani lokaciji naročnika.«

    Na povezavi iz točke VI.3 obvestila o naročilu je bilo mogoče pridobiti tudi poglavje 4 »Ponudbeni predračun«, ki ga sestavlja obrazec, v katerem je naročnik v 3. točki za III. naslovom določil:
    »Ponudniki v dokument 22.1 "Specifikacija za ponudbo" vnesejo cene na enoto za posamezne aktivnosti oz. blago, ki so fiksne za posamezno navedeno postavko in vsebujejo vse stroške in dodatke, kot je opredeljeno v Tehničnih specifikacijah oz. opisih del. S cenami izpolnjen izvod zgoraj opredeljenega dokumenta z vsemi delovnimi listi ponudnik natisne, žigosa in parafira na vsaki strani ter priloži 4. Poglavju razpisne dokumentacije "Ponudbeni predračun". Skupni seštevek izvedenih del (Rekapitulacija) ponudniki povzamejo tudi na tem *.doc dokumentu.«

    Na povezavi iz točke VI.3 obvestila o naročilu je bilo mogoče pridobiti tudi poglavje 3 »Tehnična specifikacija«, ki ga sestavlja obrazec, v katerem je naročnik določil izjavo, s katero je ponudnik potrdil, da bo dela izvedel v skladu s Tehnično specifikacijo SP-ES-1270, Revizija 0. Na tej povezavi je bilo mogoče pridobiti tudi prilogo – dokument v formatu pdf, dolg 135 strani, ki je sestavljen iz:
    - dokumenta, dolgega 31 strani, s podatki na naslovni strani »Rekonstrukcija Operativnega podpornega centra - OPC«, »Gradnja objekta«, »Številka modifikacije 1056-AB-L«, »Augment Quality (AQ)«, »Številka specifikacije SP-ES-1270«, »Revizija 0« in »29.11.2015«, ki je v točko 22 z naslovom »Priloge« vključil točko 22.1 z vsebino »Specifikacija za ponudbo«, in
    - dokumenta »22.1 Specifikacija za ponudbo«, dolgega 104 strani, ki je sestavljen iz obrazca, kot je obrazec iz poglavja 4 »Ponudbeni predračun«, obrazca za skupno rekapitulacijo del in štirih poglavij popisov del.

    Naročnik je v odgovoru, objavljenem na portalu javnih naročil 22. 2. 2016 ob 9.58, med drugim navedel, da »popisi del so objavljeni kot priloga 3. delu RD oz. kot priloga Tehničnim specifikacijam v *.pdf formatu«, na posamezne pobude gospodarskih subjektov za seznanitev s popisi del v formatu excel pa je v odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil 19. 2. 2016 ob 9.18, 19. 2. 2016 ob 9.20, 19. 2. 2016 ob 9.21, 19. 2. 2016 ob 9.22, 19. 2. 2016 ob 9.23, 22. 2. 2016 ob 9.58, 22. 2. 2016 ob 9.59, 22. 2. 2016 ob 10.00 in 22. 2. 2016 ob 10.01, sporočil, da »je 19.02.2016 Popise del objavil tudi v *.xls formatu kot dodatno informacijo«. Tako je bilo na povezavi iz točke VI.4 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenega na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1164/2016 z dne 19. 2. 2016, mogoče pridobiti prvotni popis del v formatu excel, nato pa na povezavi iz točke VI.4 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objavljenega na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1904/016 z dne 18. 3. 2016 še popravljeni popis del. Vse navedene informacije so postale del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 74. člen ZJNVETPS).

    Državna revizijska komisija je vpogledala v popis del v formatu excel, pri čemer je ugotovila, da je naročnik od strani 2 naprej opisal dela v celicah iz stolpca C, v celicah iz stolpca D je določil merske enote, v celicah iz stolpca E je določil količine, v celice F pa so morali gospodarski subjekti vpisati cene. Z vpisovanjem cen v celice iz stolpca F za posamezne vrste del pri posameznih delih se samodejno izračunajo cene za razpisano količino posameznega dela (torej zmnožki celic iz posameznih vrstic iz stolpcev E in F) v celicah iz iste vrstice v stolpcu G, ti zmnožki pa se za posamezne vrste del samodejno seštejejo v celicah iz vrstic »Skupaj« (celice G120, G215, G265, G506, G676, G987, G999, G1148, G1215, G1264, G1302, G1452, G1483, G1523, G1553, G1571, G1622, G1764, G1799, G1944, G2070, G2112, G2122, G2139, G2151, G2212, G2222, G2259 in G2296). Vrednosti celic iz vrstic »Skupaj« se samodejno seštevajo v celici iz vrstice »Skupaj (EUR)« (vrstica 32), ki se nahaja v tabeli »Skupna rekapitulacija del« na strani 1, hkrati pa se v tabeli »Skupna rekapitulacija del« na strani 1 samodejno izračunavajo tudi vrednosti iz vrstic »Nepredvidena dela (10%)« (vrstica 33), »Skupaj brez DDV (EUR)« (vrstica 34), »DDV (22%)« (vrstica 35) in »Skupaj z DDV (EUR)« (vrstica 36), ki se spreminjajo v odvisnosti od vrednosti, ki je navedena v celici iz vrstice »Skupaj (EUR)« (vrstica 32). Iz predstavljenega je razvidno, da je naročnik pripravil popis del v formatu excel tako, da je vanj vnesel formule, saj drugače ni mogoče doseči samodejnega izračunavanja. Vendar je Državna revizijska komisija hkrati ugotovila, da se v popisu del v formatu excel lahko samodejno izračunata vrednosti v celicah G232 in G981, saj sta formuli za vrstici 232 in 981 nastavljeni tako, da upoštevata vrednosti iz celic E232 in F232, ki se nanašata na »Zemeljska dela«, postavka 4.1, ter E981 in F981, ki se nanašata na »Zidarska dela«, postavka 7.31., ne moreta pa se samodejno izračunati vrednosti iz celice G265, ki bi upoštevala tudi vrednost iz celice G232, in celice G987, ki bi upoštevala tudi vrednost iz celice G981. Formuli, ki omogočata seštevanje v celicah G265 (seštevek vrednosti za posamezna dela za »Zemeljska dela«) in G987 (seštevek vrednosti za posamezna dela za »Zidarska dela«), sta namreč nastavljeni tako, da pri seštevanju ne upoštevata vrednosti iz celic G232 oziroma G981. Kar pomeni, da se vrednosti iz celic G232 in G981 ne prikažeta v tabeli »Skupna rekapitulacija del« na strani 1, kar vpliva na to, da se med drugim vrednost iz vrstice 32 za »Nepredvidena dela (10%)« lahko prikaže napačno. Vrednosti iz tabele »Skupna rekapitulacija del« na strani 1 se ne bi prikazovale napačno, čeprav sta bili formuli v celicah G265 in G987 ob objavi popisov del v formatu excel na portalu javnih naročil nastavljeni napačno vsaj v primerih:
    - če bi se v času izpolnjevanja popisa del v formatu excel pravilno nastavili formuli v celicah G265 in G987 (torej v primeru, če bi se pravočasno odpravilo prvotno napako),
    - če bi gospodarski subjekt elektronsko izpolnjeval popis del v formatu excel ter bi v celici F232 in F981 vpisal ceno, ki znaša nič (0) eurov, ali
    - če bi gospodarski subjekt popis del v formatu excel najprej natisnil in nato izpolnil natisnjeni izvod. V slednjem primeru morebiten napačni prikaz vrednosti iz tabele »Skupna rekapitulacija del« na strani 1 ne bi bil posledica napačno nastavljene formule v popisu del v formatu excel, temveč tega, ali je gospodarski subjekt sam pravilno izračunal vrednosti oziroma jih pravilno napisal.
    Državna revizijska komisija ugotavlja, da se v obravnavani zadevi ne pri prvem vlagatelju ne pri drugem vlagatelju ni zgodil kateri izmed treh primerov, ki jih je navedla. Oba vlagatelja sta sicer v ponudbi predložila tudi izpolnjen natisnjeni izvod popisa del, vendar pa sta ga, po njunih navedbah, izpolnila v formatu excel elektronsko, ne da bi bili formuli v celicah G265 in G 987 pravilno nastavljeni. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vrednosti v celicah F232 in F981 iz njunih ponudb ne znašajo nič (0) eurov. Kar pomeni, da v njunih ponudbah vrednosti iz celic G232 in G981 ter tabele »Skupna rekapitulacija del« na strani 1 niso prikazane pravilno, zato njuni ponudbi vsebujeta pomanjkljivosti.

    Drugi vlagatelj je sicer navedel, da bi bilo mogoče popraviti te pomanjkljivosti z institutom poprave očitnih računskih napak iz četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS, saj ne bi prišlo do nedovoljenega položaja iz prve alinee tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS, saj se cena na enoto ne bi spremenila, ker vrednosti nepredvidenih del ni mogoče šteti, da so oblikovane kot vrednost, ki se določa kot cena na enoto, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj ni navedel nobenega takega dejstva iz konkretne zadeve ali predstavil kakega pravnega stališča, ki jih Državna revizijska komisija ne bi že upoštevala v svoji dosedanji praksi (npr. zadeve št. 018-022/2013, 018-015/2015, 018-092/2015, 018-026/2016 in 018-065/2016), da napak v izračunu nepredvidenih del, ni mogoče popraviti v okviru instituta iz četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS. Vendar pa je drugi vlagatelj, enako kot prvi vlagatelj, opozoril, da so te pomanjkljivosti posledica tega, da je naročnik pripravil popis del v formatu excel z napačno nastavljenimi formulami, zato ne bi smel trpeti posledic, ki so izven njegove sfere. Državna revizijska komisija se s tem strinja.

    Naročnik je tisti subjekt, ki pripravi razpisno dokumentacijo, ponudniki pa so tisti subjekti, ki pripravijo ponudbe na podlagi razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da morajo biti ponudniki ustrezno skrbni pri pripravi ponudb, kar je tudi razvidno iz točke 12.3 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, vendar pa to ne upravičuje naročnika, da odgovornost za napake ali pomanjkljivosti razpisne dokumentacije preloži na ponudnike. Državna revizijska komisija sicer lahko razume navedbe prvega vlagatelja o zamudnosti priprave predračuna, če bi moral izhajati le iz dokumenta v formatu pdf, vendar pa to dejstvo ne more biti odločilno za očitek naročniku. S tem, ko je naročnik ponudnike z objavo na portalu javnih naročil (prvi odstavek 75. člena ZJNVETPS) seznanil s popisom del v formatu pdf, jih je seznanil (14. člen ZJNVETPS) s tem, kaj morajo ponuditi, da njihove ponudbe ne bi bile neprimerne (21. točka 2. člena ZJNVETPS). V popisu del sta navedeni tudi postavki 4.1 in 7.31, ne da bi bilo izrecno navedeno, da ju ni treba ponuditi, zato bi v primeru le priprave predračuna na podlagi popisa del v formatu pdf, ponudniki morali sami zagotoviti pravilne izračune. Morebitne napake v izračunih bi ponudniki v takem primeru morali pripisati le sebi. Na pozive ponudnikov je naročnik zagotovil tudi popis del v formatu excel, vendar iz ničesar ne izhaja izrecno, da ponudnikom ni treba ponuditi postavk 4.1 in 7.31. Še celo prvi vlagatelj ni navedel, da ju ne bi bilo treba ponuditi, hkrati pa tudi ni prepričljivo njegovo izhodišče, da bi bilo treba predračun pripraviti tako, da se v njem ohranjajo napake v izračunih zaradi teh postavk, popravek pa bi naročnik zagotovil naknadno. Predračun bi moral torej vsebovati vse zahtevane postavke in vrednosti bi morale biti tudi pravilno izračunane že v ponudbi. Vendar pa je kot relevantno treba upoštevati, da bi moral naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bi ponudniki to lahko zagotovili. Izbrani ponudnik je v vlogah z dne 21. 6. 2016 in 28. 6. 2016 sicer opozoril na naročnikove odgovore, objavljene na portalu javnih naročil, da je bil popis del v formatu excel le dodatna informacija ponudnikom, vendar pa je treba upoštevati, da vse informacije, ki jih naročnik zagotovi ponudnikom, štejejo za del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS), z drugimi, že podanimi, informacijami pa morajo tvoriti usklajeno celoto, saj načelo transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS) zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo (prim. sodbo Sodišča v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, C-368/10 z dne 10. 5. 2012, ECLI:EU:C:2012:284, točka 109). Dejstvo, da naj bi bil popis del v formatu excel le dodatna informacija, zato ni bistveno. ZJNVETPS od ponudnikov tudi ne zahteva, da bi morali preverjati pravilnost vnesenih formul, saj je kvečjemu prepričljivejše izhodišče, da načelo iz 14. člena ZJNVETPS, ki med drugim zahteva, da naročnik določi pravila postopka oddaje naročila natančno, naročniku veleva, da v primeru, če se odloči vnesti formule v popis del v formatu excel, te vnese natančno. Ravnanje naročnika, ki naj ponudnikom služi kot pomoč pri pripravi ponudb, zato ne sme biti zavajajoče. Zato je razumno, če sta prvi in drugi vlagatelj zgolj izpolnila popis del v formatu excel, ne da bi morebiti preverila pravilnosti formul. Ne prvi vlagatelj ne drugi vlagatelj sicer tudi nista izpustila teh dveh postavk iz predračuna, kar kaže na to, da sta ju tudi ponudila. Naročnika v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov zavezuje načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 15. člena ZJNVETPS, ki preprečuje naročnikovo neupravičeno razlikovanje ponudnikov, z razlikovanjem dejstva, ali je ponudnik ugotovil naročnikovo napako v formuli ali ne, od tega pa bi nato naročnik sprejel pravno posledico, bi pomenilo vzpostavljanje okoliščin, v katerih naročnik ne bi zagotavljal ravnanja v skladu s 15. členom ZJNVETPS. ZJNVETPS tudi ni mogoče tolmačiti tako, da bi moral naročnik v primeru, če je zagotovil popis del v formatu excel, vnesti še formule, saj tega ZJNVETPS ne zahteva, vendar pa po drugi strani, če jih je vnesel, od tega svojega ravnanja ne more uživati koristi, če ni pravilno vnesel formul ali če ponudnikov ni seznanil s svojimi opustitvami. Napačno je zato tudi naročnikovo stališče, da bi bil izbrani ponudnik diskriminiran, ker je pravilno upošteval ti postavki v predračunu. Naročnik glede na 15. člen ZJNVETPS izbranemu ponudniku ne more zagotavljati ugodnejšega položaja kot prvemu in drugemu vlagatelju.

    Državna revizijska komisija zato poudarja, da mora naročnik pri pregledu ponudb upoštevati 15. člen ZJNVETPS, hkrati pa mora upoštevati tudi izhodišče, da je on tisti subjekt, ki mora pripraviti razpisno dokumentacijo, zato zaradi napačno nastavljenih formul iz popisa del v formatu excel, na katerega so se gospodarski subjekti smeli zanesti, ni bil upravičen izločiti ponudb prvega in drugega vlagatelja z utemeljitvijo, da se v njunih predračunih nahajajo pomanjkljivosti pri nepredvidenih delih, ki jih ni mogoče popraviti. Državna revizijska komisija zato že na podlagi predstavljenega ugotavlja, da sta zahtevka za revizijo prvega in drugega vlagatelja utemeljena. Na slednjo ugotovitev ne bi v ničemer vplivale ugotovitve o drugih očitanih kršitvah.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi naročnikovega ravnanja pri pripravi razpisne dokumentacije ne bo mogoče zagotoviti spoštovanja 15. člena ZJNVETPS razen, če bi se postopek vrnil v fazo, ko je te pomanjkljivosti razpisne dokumentacije mogoče še popraviti. To pa je v fazi priprave razpisne dokumentacije (4. točka 73. člena ZJNVETPS), zato je Državna revizijska komisija na podlagi pooblastila iz 3. točke drugega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila postopek oddaje naročila za »rekonstrukcijo Operativno podpornega centra – OPC« (objava 15. 2. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN1028/2016, in 17. 2. 2016 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2016/S 033-052585) v celoti.

    Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Če se bo naročnik odločil ponoviti postopek oddaje naročila, mora zagotoviti pripravo razpisne dokumentacije na način, da bo med drugim zagotovljena skladnost s 14. in 15. členom ZJNVETPS.

    S tem sta odločitvi Državne revizijske komisije iz 3. in 4. točke izreka tega sklepa utemeljeni.

    Prvi vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu upoštevajoč prvi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN kot potrebne priznava stroške takse višini 25.000 eurov, ki jih je naročnik dolžan povrniti v 15 dneh od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    Drugi vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 25.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.377 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 1.679,94 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 18,36 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 22,40 eurov.

    Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške v višini 26.698,30 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

    Drugi vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 14. 7. 2016, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je vse, kar je bilo bistveno za rešitev zadeve, bilo razvidno že iz zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zavrnila tudi priglašene stroške za izdatke nad priznano višino, saj je upoštevala odmero za pavšalni znesek po 11. členu OT. Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 26.698,30 eurov.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 6. točke izreka tega sklepa utemeljena.


    V Ljubljani, 7. 9. 2016

    Predsednik senata:
    Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
    predsednik Državne revizijske komisije













    Vročiti:
    - Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., Vrbina 12, 8270 Krško,
    - odvetnik mag. Franci Kodela, Na Trati 11, 1210 Ljubljana - Šentvid,
    - Riko, d. o. o., Bizjanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
    - CPG, d. d., Industrijska cesta 2, Kromberk, 5000 Nova Gorica,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran