018-142/2016 Univerzitetni klinični center Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »ANALIZATOR ZA DOLOČANJE GLIKIRANEGA HEMOGLOBINA S POTROŠNIM MATERIALOM«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Axon Lab d.o.o., Rimska ulica 4, Slovenska Bistrica, ki ga po pooblastilu zastopata odvetnica mag. Nataša Štelcer in odvetnik Robert Berkovič, Ulica Vita Kraigherja 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 8. 2016

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »ANALIZATOR ZA DOLOČANJE GLIKIRANEGA HEMOGLOBINA S POTROŠNIM MATERIALOM«. Obvestilo o naročilu za sklenitev okvirnega sporazuma je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 30. 3. 2016, pod številko objave JN2282/2016, dne 1. 4. 2016 pa pod oznako 2016/S 064-110153 tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik je dne 16. 6. 2016 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-E-DS-423/16, s katerim je javno naročilo oddal vlagatelju.

Naročnik je dne 30. 6. 2016, pred pravnomočnostjo odločitve z dne 16. 6. 2016, sprejel dokument »POPRAVEK OBVESTILA O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, št. 430-E-DS-455/16, s katerim je prej navedeno odločitev o oddaji javnega naročila spremenil tako, da je naročilo oddal ponudniku MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška cesta 22, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljevo ponudbo pa izločil kot neprimerno in s tem nepopolno z navedbo, da vlagatelj »ne zagotavlja kapacitete kolone najmanj 3000 analiz, opredeljene v 8. točki specifikacije zahtev naročnika, ampak zagotavlja 2500 analiz […].« Popravek obvestila je bil vlagatelju vročen dne 1. 7. 2016.

Vlagatelj je po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 11. 7. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika, s katerim predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov. Zatrjuje, da iz razpoložljive dokumentacije ni razvidno, v čem je s strani naročnika ugotovljena nezakonitost, ki naj bi jo odpravil s sprejemom nove odločitve. Iz razpisne dokumentacije naj ne bi izhajalo, da je naročnik posamezni zahtevi iz tehnične specifikacije dal takšen pomen, da bi ga lahko smatrali za izločitveno merilo – zahteve je zato potrebno obravnavati izključno kot posamične pogoje za presojo popolnosti ponudbe, ob čemer mora biti ponudniku dana tudi možnost spremembe oz. dopolnitve ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot neprimerno, saj je upošteval tisti del tehnične dokumentacije, na katerega se vlagatelj sploh ni skliceval, obenem pa spregledal, da je vlagatelj ponudbi priložil dokument, iz katerega izhaja, da je s proizvajalcem naprave sklenil pogodbo, s katero jamči naročniku zagotovljeno kapaciteto kolone najmanj 5000 analiz in ne le zahtevanih 2500. Tudi morebitno ugotovljen obstoja notranje neskladnosti ponudbene dokumentacije bi predstavljal le formalno nepopolnost ponudbe, za odpravo katere bi zadostovalo že zgolj pojasnilo o tem, kateri podatek je pravilen. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da je naročnik neenakopravno obravnaval ponudnike s tem, ko od vlagatelja ni zahteval dopolnitve ponudbe s pojasnili, medtem ko je ponudbo izbranega ponudnika dopolnil sam – pojasnjuje, da naročnik izbranega ponudnika ni pozval na dopolnitev ponudbe (v delu, kjer so bili predloženi certifikati v angleškem in francoskem jeziku), ampak je sam izvršil spremembo ponudbe s prevodom listine v slovenski jezik. Ponudba izbranega ponudnika naj bi bila tudi sicer nepopolna zaradi vsebinsko neustreznega potrdila proizvajalca opreme o pooblaščenosti ponudnika za servisiranje opreme, ki je veljavno le do konca leta 2016. Vlagatelj zatrjuje še kršitve v zvezi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika, saj naj bi mu naročnik zavrnil vpogled v podatke, ki so nujno javni (tj. v podatke o količini iz specifikacije, o ceni na enoto in vrednost posamezne postavke). Državni revizijski komisiji predlaga, naj v te podatke vpogleda sama.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 20. 7. 2016. Meni, da je naročnik utemeljeno izločil ponudbo vlagatelja kot neprimerno ter da vlagatelj zaradi upoštevanja napačne kapacitete kolone tudi ni ponudil ustrezne količine potrošnega materiala, kar je vplivalo na (nižjo) končno ponudbeno ceno. Izbrani ponudnik še meni, da vlagatelj zaradi nepopolnosti svoje ponudbe nima aktivne legitimacije za izpodbijanje ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj naj ne bi niti zatrjeval, da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil dopolnjevanje ponudbe v istem delu, v katerem dopolnjevanja ni omogočil vlagatelju, zato o kršitvah načela enakopravne obravnave ne more biti govora. Tudi sicer ni bilo zahtevano, da mora biti potrdilo o skladnosti predloženo v slovenskem jeziku. Potrdilo proizvajalca opreme o usposobljenosti za servisiranje je bilo predloženo že v ponudbi in je ustrezno, saj naročnik ni zahteval dokazila o pooblaščenosti za celotno obdobje trajanja pogodbe. Izbrani ponudnik še meni, da so navedbe vlagatelja o vpogledu pavšalne in zavajajoče, saj je vlagatelj na vpogledu vpogledal tudi v vse tri ponudbene predračune, ki jih je bilo potrebno predložiti.

Naročnik je dne 1. 8. 2016 izdal sklep, št. 460-E-NK-538/16, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov. Pojasnjuje, da iz dokazil, na katera se sklicuje vlagatelj v svoji ponudbi, povsem jasno izhaja, da proizvajalec garantira kapaciteto kolone 0021848 TSKgel G8 Variant HSi najmanj 2500 injekcij (analiz). Večje število naj bi bilo po navedbah proizvajalca sicer možno, vendar le ob izpolnjevanju določenih pogojev in kompenzacij, ki pa jih je proizvajalec dal vlagatelju in ne naročniku. Komercialni dogovor med proizvajalcem in vlagateljem o kompenzaciji v ničemer ne vpliva na tehnične karakteristike ponujenega analizatorja. Izjava proizvajalca glede nadomestila tako tudi ne pomeni notranjega neskladja ponudbene dokumentacije, pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi pa ni mogoče odpraviti preko instituta formalno nepopolne ponudbe. Zavrača očitke o neenakopravni obravnavi ponudnikov in neustreznega pooblastila za servisiranje, pri čemer navaja vsebinsko enake razloge kot izbrani ponudnik v vlogi z dne 20. 7. 2016. Dodaja, da je tudi vlagatelj predložil potrdilo o skladnosti v angleškem jeziku, ker pa naročnik razume angleški jezik, ni nobenega od ponudnikov pozval k predložitvi izjav v slovenskem jeziku. Meni še, da mu vlagatelj neutemeljeno očita kršitve v zvezi z vpogledom, saj je bil vlagatelju omogočen vpogled v obrazce OBR-4.1m OBR-4.2 (zakriti so bili le podatki o proizvajalcu in tipu ponujene opreme) in OBR-4.3, s katerimi je naročnik opredelil merilo za predmetno javno naročilo – najnižjo končno ponudbeno vrednost.

Naročnik je Državni revizijski komisiji v prilogi dopisa, prejetega dne 8. 8. 2016, odstopil dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.

Vlagatelj je z vlogo z dne 4. 8. 2016 podal opredelitev do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo. Vztraja pri revizijskih navedbah: iz ponudbe izhaja kapaciteta kolon 3000 analiz, izjava proizvajalca pa zavezuje proizvajalca tudi do naročnika, ne le v razmerju do vlagatelja. V zvezi z upoštevanjem poslovne skrivnosti izbranega ponudnika na vpogledu v ponudbe bi moral naročnik upoštevati tudi objektiven kriterij, torej, ali gre za podatke, ki so kot takšni lahko označeni kot poslovna skrivnost.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonito ravnanje naročnika z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot nesprejemljive in posledično nepopolne.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 80. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom tega zakona ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Neprimerna je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (česa ponudnik ne sme spreminjati in dopolnjevati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (poprava očitnih računskih napak). Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril oziroma tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Izjemo od tretjega odstavka pa predstavlja četrti odstavek 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, vendar se količina in cena na enoto ne smeta spreminjati.

Naročnik je tehnične specifikacije predmeta javnega naročila navedel v poglavju »Specifikacija zahtev naročnika« razpisne dokumentacije, kjer je v 8. točki razdelka »I. OPREMA – ANALIZATOR ZA DOLOČANJE GLIKIRANEGA HEMOGLOBINA« navedeno: »Kapaciteta kolone najmanj 3000 analiz«.

Državna revizijska komisija ne more pritrditi navedbam vlagatelja v tem, da naj bila določila razpisne dokumentacije generalizirana do te mere, da bi kazala na nebistvenost zahtev v zvezi s tehničnimi specifikacijami. Naročnik je v točki 2.13 »Izločitev ponudb« Povabila k predložitvi ponudbe določil, da bo izločil ponudbe, ki ne bodo izpolnjevale vseh zahtev iz točke 2.2 in 2.12 teh navodil; skladno z določili točke 2.2. »Popolnost ponudbe« so ponudniki morali za ponujeno opremo predložiti tehnično dokumentacijo (prospektni material, kataloge, tehnične opise…) v slovenskem ali angleškem jeziku, iz katere je nedvoumno razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje vse tehnične zahteve iz specifikacije zahtev naročnika, v priloženi tehnični dokumentaciji pa nedvoumno označiti tiste dele dokumentacije, iz katerih je razvidno, da ponujena oprema izpolnjuje tehnične zahteve, definirane v specifikaciji zahtev naročnika. Vsebinsko enaka določila so bila vsebovana tudi v opombi obrazca OBR-4.2 »PREDRAČUN ZA OPREMO«.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da za presojo izpolnjevanja zahteve v zvezi s kapaciteto kolone v obravnavanem primeru ni odločilna navedba kapacitete kolone 2500 injekcij na strani 10 v ponudbi vsebovanega prospekta, na katero se vlagatelj v ponudbi ni skliceval. Nesporno med strankama je namreč, da se je vlagatelj v zvezi z izpostavljeno zahtevo iz tehnične specifikacije skliceval na uradni deklaraciji proizvajalca (obe je označil s št. 8), v zvezi s čimer je v ponudbi navedel še: »Garantira se minimalno kapaciteto 5000 injekcij / analiz na posamezno HPLC kolono (Deklaracija od proizvajalca). Po izkušnjah se napravi okoli 6000 injekcij / analiz na kolono. Če se opravi manj analiz, se povrne denar sorazmerno z garantirano kapaciteto 5000 injekcij / analiz na posamezno kolono.« Iz prve alineje deklaracije (»Declaration«) proizvajalca z dne 2. 5. 2016, na katero se sklicuje vlagatelj, tako izhaja izjava proizvajalca, da je z vlagateljem sklenil komercialni dogovor, po katerem se bo v primeru, ko bo povprečno število injekcij na posamezno kolono s kataloško št. 0021848 nižje od 5000, to kompenziralo v času trajanja pogodbe med naročnikom in vlagateljem. V drugi alineji izjave proizvajalca je navedeno, da se kot kapaciteto kolone s kataloško št. 0021848 garantira najmanj 2500 injekcij, skladno s tretjo alinejo pa se lahko kapaciteta kolone injekcij (analiz) poveča nad zagotovljeno, v skladu z izjavo 02-2014 – vlagateljeva ponudba vsebuje tudi to izjavo (»Declaration«, št. 02-2014), v kateri je kot kapaciteta kolone s kataloško številko 0021848 ponovno navedeno 2500 injekcij, skupaj z navedbo, da se lahko kolona ob upoštevanju določenih pogojev uporabi tudi nad zagotovljenim številom injekcij.
Vlagatelju torej ni mogoče pritrditi v tem, da je naročnik pri presoji primernosti ponudbe upošteval tisti del tehnične dokumentacije, na katerega se vlagatelj ni skliceval, prav tako pa vlagatelju ni mogoče pritrditi v tem, da bi naročnik moral na podlagi podatkov v ponudbi ugotoviti neskladje oz. napake ter posledično odpravljivo formalno nepopolnost ponudbe. Strinjati se je namreč potrebno z naročnikom v tem, da v ponudbi vsebovani podatki o kapaciteti kolone niso dvoumni ali nasprotujoči si, saj se vse navedbe na obeh izjavah proizvajalca nanašajo na kapaciteto kolone najmanj 2500 analiz, na kar pa ne vpliva vlagatelju dana izjava proizvajalca o kompenzaciji stroškov zaradi nedoseganja določenega višjega števila injekcij oz. analiz. Iz tehnične dokumentacije v vlagateljevi ponudbi tako ni razvidno, da znaša kapacitete kolone najmanj 3000 analiz, pač pa zgolj to, da znaša kapaciteta najmanj 2500 analiz.

Navedeno tudi ne predstavlja okoliščine, na podlagi katere bi bilo mogoče ponudbo opredeliti kot formalno nepopolno, saj v skladu s 17. členom ZJN-2 kot formalno nepopolne ni mogoče obravnavati tiste ponudbe, ki vsebuje napake v delih, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Do tega, da bi bila v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ponudba vlagatelja v izpostavljenem delu primerna in popolna, bi vlagatelj prišel zgolj z dopolnitvijo ali spremembo svoje ponudbe, ki pa bi po vsebini predstavljala zamenjavo prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, kar pa ob upoštevanju druge alineje tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 ni dopustno.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel dokazati, da bi bila njegova ponudba, predložena v okviru predmetnega postopka oddaje javnega naročila, primerna in s tem popolna ali zgolj formalno nepopolna.

Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljeve navedbe o neenakopravni obravnavi ponudnikov, ker naj bi naročnik pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika odpravil, medtem ko v primeru vlagateljeve ponudbe tega ni storil. Vlagatelj pri tem navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil ES izjavo o skladnosti za ponujeno opremo v francoskem in angleškem jeziku, naročnik pa naj bi (domnevno) pomanjkljivost odpravil sam, brez poziva ponudniku na dopolnitev ali spremembo ponudbe. Tudi v kolikor bi se bilo mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da ES izjava o skladnosti ne predstavlja tehnične dokumentacije v ponudbi (ki je bila skladna z določili razpisne dokumentacije lahko predložena tudi v angleškem jeziku), bi bilo mogoče predložitev izjave v tujem jeziku opredeliti kot formalno nepopolnost ponudbe in jo odpraviti ob upoštevanju določil 78. člena ZJN-2 – predložitev izjave o skladnosti za ponujeno opremo v slovenskem jeziku ne bi vplivala na razvrstitev ponudbe glede na merila in se ne veže na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove formalno nepopolne ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam – zakon pri tem ne navaja, katera dejstva lahko naročnik preveri sam, iz česar je mogoče sklepati, da je dopustno, da naročnik sam preveri katerokoli dejstvo, torej tudi vsebino dokumenta, ki je predložen v tujem jeziku. Vendar pa, kot že pojasnjeno, vlagateljeve ponudbe ni mogoče opredeliti kot formalno nepopolno, pač pa kot neprimerno, zato zaradi okoliščine, da ni bil pozvan na odpravo take nepopolnosti, vlagatelj ni bil neenakopravno obravnavan v primerjavi z izbranim ponudnikom.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila.

Državna revizijska komisija preostalih vlagateljevih revizijskih navedb v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in v zvezi z zatrjevano nepravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika ni presojala, saj taka presoja, tudi če bi se vlagateljeve nadaljnje navedbe izkazale za utemeljene, v ničemer ne bi več vplivale na odločitev Državne revizijske komisije. Vlagatelj namreč ne izkazuje več možnosti nastanka škode zaradi domnevnih kršitev naročnika in s tem ne izkazuje (več) aktivne legitimacije, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Vlagatelj namreč ni uspel izpodbiti odločitve o izločitvi svoje ponudbe in s tem dokazati nepravilnosti naročnikovega ravnanja po prvem odstavku 80. člena ZJN-2 v razmerju do njega, zato tudi če bi se izkazalo, da so njegove navedbe glede ponudbe izbranega ponudnika utemeljene, nima (več) možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi (domnevnih) kršitev naročnika ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo. Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v primerih, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015; v nadaljevanju: ZIPRS1617), ki določa izjemo od ureditve takse za predrevizijski in revizijski postopek, pa določa, da ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN znaša taksa v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000,00 EUR.

Ob upoštevanju, da je naročnik z izpodbijano odločitvijo hkrati odločil tako o oddaji naročila ponudniku, s katerim bo sklenil kupoprodajno pogodbo za dobavo analizatorja za določanje glikiranega hemoglobina, kot tudi o izbiri ponudnika za sklenitev okvirnega sporazuma za dobavo potrošnega materiala za analizator, v obravnavanem primeru takse ni mogoče določiti po drugem odstavku 71. člena ZJN-2, ampak po 74. členu ZIPRS1617. Upoštevaje navedeno bi moral vlagatelj za zahtevek za revizijo plačati 1.000,00 EUR takse in ne 4.022,62 EUR, kot je dejansko plačal. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 3.022,62 EUR.


V Ljubljani, 30. 8. 2016


Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Odvetnica mag. Nataša Štelcer in odvetnik Robert Berkovič, Ulica Vita Kraigherja 3, Maribor
- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor
- MIKRO+POLO, d.o.o., Zagrebška cesta 22, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije, tu.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran