018-143/2016 Dars, d.d.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba zunanje kontrole kakovosti pri gradnji AC odseka Draženci - MMP Gruškovje - 2a. etapa od km 7,26 do km 13,03«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Institut IGH, d.d., Janka Rakuše 1, Zagreb, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 26.8.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

3. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se naročniku dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom za vrednost 20.000,00 EUR brez DDV z veljavnostjo do sklenitve nove pogodbe po predmetnem postopku oddaje javnega naročila, se zavrže.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 26.1.2016, pod št. objave JN561/2016, in v Uradnem listu EU dne 28.1.2016, pod št. objave 2016/S 019-029851.

Do roka za oddajo ponudb je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, in sicer (1) ponudbo skupine ponudnikov Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, Ljubljana in Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik) ter (2) ponudbo skupine ponudnikov Institut IGH, d.d., Janka Rakuše 1, Zagreb, TPA, d.o.o., Ulica Petra Hektorovića 2, Zagreb, Ramtech, d.o.o., Sachsova 6, Zagreb, Ascon institut, d.o.o., Zagrebčka 91, Čista Mlaka, Sesvetski Kraljevec, Aktim, d.o.o., Alešovčeva 29, Ljubljana in B&A&M, d.o.o., Tomščičeva 36, Maribor.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 13.4.2016 sodelujoča ponudnika obvestil, da je izbral vlagateljevo ponudbo. Iz navedene odločitve izhaja, da se je, glede na merilo za izbiro ponudbe (tj. ekonomsko najugodnejša ponudba), vlagateljeva popolna ponudba uvrstila na prvo mesto. Zoper navedeno odločitev naročnika je (sedanji) izbrani ponudnik z vlogo z dne 26.4.2016 vložil zahtevek za revizijo, kateremu je naročnik ugodil in izpodbijano odločitev o oddaji naročila razveljavil. Iz odločitve o zahtevku za revizijo z dne 20.5.2016 izhaja, da (sedanji) vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji ni izkazal, da ima D.H., ki ga je vlagatelj v ponudbi nominiral kot strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela, 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela.

Ob ponovnem pregledu in ocenjevanju prejetih ponudb je naročnik oba ponudnika pozval k dopolnitvi, spremembi oziroma pojasnilu ponudbe v delu, ki se nanaša na imenovani strokovni kader. Naročnik je dne 28.6.2016 sprejel dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katerim je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo izbranemu ponudniku. Naročnik je v odločitvi o oddaji naročila navedel, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, ker iz predložene dokumentacije ni razvidno, da ima naknadno nominirani strokovnjak za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela vsaj 5 let delovnih let izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela, in ker iz ponudbe ter pojasnil ni razvidno, da je bil nominirani strokovni kader (vodja zunanje kontrole kakovosti in strokovnjaki za zunanjo kontrolo kakovosti za posamezna dela) v referenčnih poslih v enaki vlogi, kot bo pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Ob upoštevanju navedenega je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo iz postopka oddaje javnega naročila.

Naročnik je na podlagi vlagateljeve zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila pojasnil, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki imenujejo strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela, ki ima (med drugim) 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela, kar so ponudniki dokazovali s predložitvijo življenjepisa za nominiranega strokovnjaka. Vlagatelj je kot strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela v ponudbi najprej imenoval D.H., v dopolnitvi ponudbe dne 20.6.2016 pa je imenoval novega strokovnjaka, in sicer M.Č. Vlagatelj je za naknadno imenovanega strokovnjaka predložil dokazila, in sicer življenjepis, referenčna potrdila in naloge preskušanja statičnega deformacijskega modela Ev2, iz katerih ni razvidno, da ima M.Č. vsaj 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Naročnik nadalje pojasnjuje, da vlagatelj na podlagi naročnikovega poziva ni ustrezno pojasnil, ali je bil nominirani strokovni kader v referenčnih poslih v enaki vlogi, kot bo pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Naročnik je še navedel, da je v odločitvi o oddaji naročila vlagateljevo ponudbo označil za »neprimerno«, vendar bi jo, glede na ugotovljene pomanjkljivosti, moral označiti za »nepravilno«.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18.7.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj zatrjuje, da ima M.Č., ki je nominirani strokovnjak za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela, 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela, kar je vlagatelj v ponudbi dokazal z življenjepisom M.Č. V življenjepisu ni izrecno navedeno, da ima izkušnje z delom v laboratoriju za zemeljska dela, vendar pa je izrecno navedeno, da opravlja delo vodje laboratorija za geomehaniko in da ima 6 let delovnih izkušenj v geomehaniki, kar je glede na vsebino del, ki se zahtevajo v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila, isto. Naročnik ni upošteval, da gre pri nazivu »vodja laboratorija za geomehaniko« za isti pojem kot ga pokriva »vodja laboratorija za zemeljska dela«. Dela, ki so v obravnavanem primeru zahtevana pod pojmom »vodja laboratorija za zemeljska dela«, se glede na organizacijo podjetja, kjer je M.Č. zaposlen, nanašajo na oddelek za geomehaniko. Vlagatelj je zahtevku za revizijo predložil organizacijsko shemo Centralnega laboratorija asfaltne tehnologije Ramtech, d.o.o. in poročila o preizkusih. Ker je razpisna dokumentacija jasna, je lahko, po navedbah vlagatelja, v obravnavanem primeru spor le, ali dejstvo, da je M.Č. šest let vodja laboratorija za geomehaniko, dokazuje, da ima 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela oziroma ali je pojem »zemeljska dela« v smislu zahtev razpisne dokumentacije mogoče enačiti s pojmom »geomehanika«. Vlagatelj opozarja, da družbe, ki izvajajo dejavnost, ki je predmet konkretnega javnega naročila, nimajo »laboratorija ali oddelka za zemeljska dela«, kar ne pomeni, da teh del ne izvajajo. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik neenakopravno obravnaval vlagatelja in izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik je kot strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela imenoval S.Ž., katerega funkcija je vodja Centra za prometnice in infrastrukturo na Gradbenem inštitutu ZRMK, d.o.o. (v nadaljevanju: GI ZRMK, d.o.o.). To funkcijo je opravljal tudi D.H. (kader, ki ga je vlagatelj prvotno nominiral v ponudbi), za katerega je naročnik štel, da nima izkušenj v laboratoriju za zemeljska dela. Poleg tega tudi izbrani ponudnik nima »laboratorija za zemeljska dela«, kar pomeni, da nominirani kader v ponudbi izbranega ponudnika nima 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Kot dokaz za navedeno vlagatelj predlaga tudi postavitev izvedenca. Vlagatelj nadalje navaja, da »se želi v tej reviziji, ker prej ni imel pravnoformalne možnosti« opredeliti do naročnikovega stališča, da prvotno nominirani kader D.H. ne izpolnjuje pogoja »pet let izkušenj v laboratoriju za zemeljska dela«. Strokovnjak D.H. je izpolnjeval sporni pogoj, saj v razpisni dokumentaciji ni bilo določeno, da mora kader pridobiti zahtevane izkušnje po končanem izobraževanju, poleg tega je bil D.H. vodja Centra za prometnice in infrastrukture, ki za naročnika izvaja zunanjo kontrolo kakovosti zemeljskih del. Po navedbah vlagatelja je zato bila nezakonita tudi odločitev naročnika, da ugodi zahtevku za v revizijo v delu, ko je sledil izjavi GI ZRMK, d.o.o., da D.H.. nima zahtevanih izkušenj z delom v laboratoriju. V zvezi z naročnikovimi navedbami o različnem poimenovanju strokovnega kadra vlagatelj navaja, da je podal izjavo, da so nominirani kadri v referenčnih poslih opravljali enake naloge, kot so predvidene v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila. Vlagatelj še navaja, da je napačno pravno naziranje naročnika, da vlagateljeva ponudba iz razlogov, ki jih je navedel v odločitvi o oddaji naročila, ni »primerna«, zato je njegova odločitev o oddaji naročila nezakonita.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 25.7.2016, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, navaja, da je vlagateljeva ponudba nepopolna, zato vlagatelju ni mogoče priznati aktivne legitimacije. Po mnenju izbranega ponudnika je vlagatelj v slabem finančnem stanju, ne izpolnjuje referenčnih pogojev iz razpisne dokumentacije, v ponudbi navaja neresnične podatke in tudi po pozivu na dopolnitev ponudbe ni izkazal pogoja v zvezi z delovnimi izkušnjami nominiranega strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela. Izbrani ponudnik nadalje navaja, da je kot strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela nominiral S.Ž., ki je bil v obdobju od 1.8.2007 do 30.9.2012 zaposlen pri PMA kot »tehnični vodja geomehanskega laboratorija – pomočnik direktorja«, kar pomeni, da ima S.Ž. vsaj 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Vlagatelj je prvotno nominiral strokovnjaka D.H., ki zahtevanih izkušenj nima, saj bil le-ta do konca leta 2013 zaposlen pri GI ZRMK, d.o.o. v Centru za prometnice in infrastrukturo in ne v laboratoriju. V njegovih delovnih nalogah ni opredeljeno, da je bil zadolžen za delo v laboratoriju, vlagatelj pa je v tem delu tudi podal neresnične podatke.

Naročnik je dne 3.8.2016 zavrnil zahtevek za revizijo in posledično zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik uvodoma pojasnjuje potek postopka oddaje javnega naročila in povzema navedbe v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila. V nadaljevanju naročnik pojasnjuje, da sta referenci, ki ju je vlagatelj predložil za strokovnjaka M.Č., nejasni, vendar vlagatelja ni pozival k dopolnitvi ponudbe, saj ga je v tem delu enkrat že pozval. Naročnik nadalje navaja, da organigram Centralnega laboratorija asfaltne tehnologije družbe Ramtech, d.o.o., potrjuje, da je trenutno delovno mesto M.Č. vodja laboratorija za geomehaniko, ki po vsebini ustreza laboratoriju za zemeljska dela. Vendar pa iz organigrama ne izhaja, koliko let delovnih izkušenj ima M.Č. z delom v laboratoriju za geomehaniko. Naročnik pojasnjuje, da bi kot ustrezne štel tudi delovne izkušnje v laboratoriju za geomehaniko, vendar pa iz življenjepisa M.Č. in iz organigrama ne izhaja, da je M.Č. šest let vodja laboratorija za geomehaniko. 6 let delovnih izkušenj kot »vodja v geomehaniki« ni enako petim letom delovnih izkušenj z delom v »laboratoriju« za zemeljska dela. Naročnik ne more ugibati, vodja česa v geomehaniki je konkretno M.Č. Iz življenjepisa izhaja, da M.Č. trenutno izvaja dela v laboratoriju, vendar pa iz življenjepisa ne izhaja, da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju. V zvezi z očitki o neenakopravni obravnavi ponudnikov naročnik pojasnjuje, da iz življenjepisa v ponudbi izbranega ponudnika nominiranega strokovnjaka S.Ž. izhaja, da je bil strokovnjak S.Ž. v obdobju od avgusta 2007 do oktobra 2012 zaposlen kot direktor in tehnični vodja geomehanskega laboratorija, pri čemer je v opisu njegovih delovnih nalog navedeno tudi »delovanje in razvoj geomehanskega laboratorija (izvajanje in uvajanje novim metod preskušanja, zagotavljanje pogojev glede akreditacije SIST EN 17025« in »kontrola kakovosti izvajanja zemeljskih del«). Te delovne izkušnje je naročnik štel kot ustrezne in ne delovnih izkušenj, ki jih je S.Ž. pridobil pri GI ZRMK, d.o.o. Naročnik nadalje navaja, da je vlagatelj v pojasnilu sicer za vsakega strokovnjaka navedel, da je bila njegova vloga pri referenčnih projektih enaka vlogi, ki jo ima v okviru izvedbe predmetnega javnega naročila. Vendar pa je bil odgovor povsem pavšalen in ni vseboval nobene utemeljitve. Naročnik še navaja, da tudi če bi vlagatelj izkazal, da so njegove navedbe v zahtevku za revizijo utemeljene, naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve, saj vlagatelj na poziv naročnika ni podaljšal veljavnosti ponudbe, posledično pa njegova ponudba ni več veljavna, zato bi jo naročnik izločil iz nadaljnjega ocenjevanja ponudb.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 3.8.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Naročnik je na Državno revizijsko komisijo z vlogo z dne 3.8.2016 naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se naročniku dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom za vrednost 20.000,00 EUR brez DDV z veljavnostjo do sklenitve nove pogodbe po predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj v vlogi z dne 10.8.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da je sklepanje naročnika, da ni podaljšal veljavnosti ponudbe, brez podlage v spisu.

Vlagatelj v vlogi z dne 16.8.2016 (katero je Državna revizijska komisija prejela dne 19.8.2016), s katero se je opredelil do naročnikovega predloga v vlogi z dne 3.8.2016, predlaga zavrnitev navedenega predloga.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma je potrebno, glede na obširne navedbe izbranega ponudnika, odgovoriti na vprašanje, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo. Aktivna legitimacija je procesna predpostavka, ki jo Državna revizijska komisija glede na konkretne okoliščine posameznega primera ugotavlja po uradni dolžnosti. V skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZPVPJN se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ki ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Šteje se, da je interes za dodelitev javnega naročila izkazala tista oseba, ki je oddala pravočasno ponudbo. Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložil pravočasno ponudbo, zato nedvomno izkazuje interes za dodelitev naročila. V primeru, če bi se njegove navedbe, da naročnik ni imel podlage za izločitev njegove ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila, izkazale za utemeljene, bi lahko bil v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb izbran kot najugodnejši ponudnik, zato bi mu lahko zaradi (domnevnih) kršitev naročnika, ki jih zatrjuje v zahtevku za revizijo, nastala škoda. V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju aktivne legitimacije v konkretnem primeru ni mogoče odreči.

V zvezi z navedbami izbranega ponudnika, da vlagatelj naj ne bi predložil ustreznih referenc za nominiranega strokovnjaka M.Č., da naj bi bil v slabem finančnem stanju in da naj bi v ponudbeni dokumentaciji navajal neresnične podatke, posledično pa naj bi bila vlagateljeva ponudba nepopolna, gre pojasniti, da iz odločitve o oddaji naročila in iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz dveh razlogov, in sicer ker po oceni naročnika vlagatelj za nominiranega strokovnjaka ni izkazal 5 let delovnih izkušenj v laboratoriju za zemeljska dela in ker vlagatelj ni ustrezno pojasnil, ali je bil nominirani strokovni kader v referenčnih poslih v enaki vlogi, kot bo pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da mora naročnik že v odločitvi o oddaji javnega naročila navesti vse morebitne razloge za nepopolnost ponudbe. Učinkovito pravno varstvo (9. člen ZPVPJN) v postopkih oddaje javnih naročil je lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na nepopolnost njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost ponudbe vlagatelja, ki jih ni navedel že v odločitvi o dodelitvi naročila. S tem bi bil tak vlagatelj namreč onemogočen v možnosti učinkovitega pravnega varstva. Če je torej naročniku onemogočeno navajati take razloge, jih ne more tudi ne izbrani ponudnik v izjasnitvi o zahtevku za revizijo. V revizijskem postopku zato v okviru preverjanja procesnih predpostavk ni mogoče presojati (ne)popolnosti vlagateljeve ponudbe iz drugih razlogov, kot jih je postopku oddaje javnega naročila ugotovil že naročnik.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi ni presojala navedb naročnika v zvezi s predloženima referencama za nominiranega strokovnjaka M.Č. v vlagateljevi ponudbi. Kot že navedeno, vlagatelj lahko uveljavlja učinkovito pravno varstvo le v primeru, če je seznanjen z razlogi naročnika za sprejem odločitve o oddaji naročila v trenutku vložitve zahtevka za revizijo. Naročnik zato kasneje, ko vlagatelj že zahteva pravno varstvo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, ne more navajati novih razlogov, ki jih v odločitvi o oddaji naročila ni navajal. Naročnikove navedbe v zvezi s predloženima referencama za nominiranega strokovnjaka M.Č. (kar je naročnik prvič predstavil šele v odločitvi, s katero je zavrnil zahtevek za revizijo) v posledici navedenega ne morejo biti predmet presoje o utemeljenosti zahtevka za revizijo. V zvezi z navedbami naročnika, da vlagatelj po sprejemu odločitve o oddaji naročila in po vložitvi zahtevka za revizijo, naj ne bi podaljšal veljavnosti ponudbe, posledično pa »četudi bi vlagatelj uspel izkazati, da so njegove navedbe v zahtevku za revizijo utemeljene […] naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve, saj bi ponudbo neizbranega ponudnika iz razloga, ker ni več veljavna […] izločil iz nadaljnjega postopka ocenjevanja ponudb«, gre pojasniti, da naročnik zakonitosti svoje odločitve o oddaji javnega naročila ne more utemeljevati na dejstvih, ki so nastala po sprejemu (izpodbijane) odločitve o oddaji javnega naročila. Nasprotna interpretacija bi lahko privedla do položajev, v katerih bi bilo ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga v predrevizijskem postopku, zaradi naknadno nastalih okoliščin zavrnil kot neutemeljenega. V primeru, ko vlagatelj vloži zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila, se lahko že po naravi stvari upošteva le dejansko stanje do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne pa tudi kasneje nastalih dejstev. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija izpostavljenih navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo vsebinsko ni presojala.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala revizijske očitke, ki se nanašajo na domnevno nezakonito izločitev vlagateljeve ponudbe iz postopka oddaje javnega naročila.

Skladno s prvim odstavkom 80. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Popolnost ponudbe torej sestavlja pet elementov, ki morajo biti podani kumulativno. Nepravilna ponudba je med drugim tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila navedel, da je ponudba vlagatelja »neprimerna«, ni pa navedel okoliščin, ki bi to utemeljevale. Iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila jasno in nedvoumno izhaja, da je naročnik izločil vlagateljevo ponudbo, ker je presodil, (1) da vlagatelj za nominiranega strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela ni izkazal zahtevanih 5 let delovnih izkušenj v laboratoriju za zemeljska dela in (2) da vlagatelj ni ustrezno pojasnil, ali je bil nominirani strokovni kader (vodja zunanje kontrole kakovosti in strokovnjaki za zunanjo kontrolo kakovosti za posamezna dela) v referenčnih poslih v enaki vlogi, kot bo pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik tako ugotovljene pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe v odločitvi o oddaji naročila sicer napačno pravno okvalificiral (oznaka »neprimerna ponudba« namreč predstavlja zgolj pravno kvalifikacijo), vendar zgolj iz slednjega razloga, in sicer naročnikovega sklicevanja na napačno pravno podlago, vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu v obravnavanem primeru ni mogoče slediti. Iz odločitve o oddaji naročila (in dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila) jasno izhajajo dejanski razlogi za naročnikovo ravnanje v konkretnem primeru. Tudi vlagatelj se je seznanil z naročnikovimi razlogi za izločitev njegove ponudbe (s čimer mu je bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo), saj vlagatelj v zahtevku za revizijo te razloge izpodbija. Pri tem tudi ne gre prezreti, da je naročnik že v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da je vlagateljevo ponudbo v odločitvi o oddaji naročila ocenil kot neprimerno, čeprav bi jo moral zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 45. člena ZJN-2 oceniti kot nepravilno, in da je vlagateljeva ponudba »primerna, ni pa pravilna«.

Naročnik je pogoje za priznanje sposobnosti določil v točki 5 »Pogoji za udeležbo ponudnika na javnem naročilu« razpisne dokumentacije, in sicer je med drugim v točki 5.1.j zapisal:
»Ponudnik mora razpolagati s tehničnim osebjem oz. strokovnimi kadri, ki bodo sodelovali pri izvedbi naročila in so odgovorni za izvedbo pogodbe in sicer na samem gradbišču, v laboratoriju in izven njega. Ponudnik mora zagotoviti sestavo delovne skupine, ki bo zagotavljala kvalitetno in pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti. V delovno skupino morajo biti vključeni spodaj navedeni strokovnjaki, ki izpolnjujejo v nadaljevanju navedene pogoje, kot sledi:
[…]
Strokovnjak za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela:
- najmanj 2 referenci v zadnjih desetih letih od objave predmetnega javnega naročila kot vodja zunanje kontrole pri izgradnji ali obnovi ali rekonstrukciji avtocest ali hitrih cest s področja zemeljskih delih,
- vsaj 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela,
- vsaj 5 izvedenih preiskav statističnega deformacijskega modula Evs.
[…]
Za dokazovanje navedenih pogojev morajo ponudniki izpolniti obrazec 5.1 (j) v poglavju 10 - Sposobnost – Seznam ključnih kadrov, odgovornih za izvedbo del, vključno z navedbo izobrazbe, let delovnih izkušenj, referenčnih del in letom izvedbe referenčnih del ter izvedenih preiskav in podpisati IZJAVO 3 v poglavju 10 – Sposobnost, s katero izjavlja, da razpolaga s tehničnih osebjem in strokovnimi kadri za izvedbo vseh del.
[…]«.

V zvezi z izpostavljenim pogojem je naročnik na Portalu javnih naročil na vprašanje »[…] Kako ponudnik dokazuje, da ima npr. strokovnjak za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela vsaj 5 izvedenih preiskav statističnega deformacijskega modula ter da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela […]?« odgovoril »Za dokazovanje sposobnosti mora ponudnik v ponudbo predložiti življenjepis za ključno tehnično osebje ter dokazilo za izvedbo posameznih zahtevanih preiskav (kot npr. kopijo podpisanega poročila o izvedenih preiskavah)« (vprašanje in odgovor št. 3 sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 24.2.2016 v okviru Pojasnila št. 1, pod številko objave JN1287/2016).

Iz izpostavljenega dela razpisne dokumentacije in navedene objave na Portalu javnih naročil, ki je, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZJN-2, del razpisne dokumentacije, izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki kadrovsko sposobnost za izvedbo predmetnega naročila izkažejo na način, da v ponudbi imenujejo delovno skupino oziroma strokovni kader, ki bo sodeloval pri izvedbi naročila in ki izpolnjuje naročnikove zahteve. Naročnik je zahteval, da ponudniki v delovno skupino vključijo tudi strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela, ki ima 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela, kar ponudniki dokažejo s predložitvijo življenjepisa nominiranega strokovnjaka.

Iz vlagateljeve ponudbe, kar med strankama ni sporno, izhaja, da je vlagatelj v ponudbi, ki jo je oddal do roka za oddajo ponudb, kot strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela imenoval strokovnjaka D.H. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je na podlagi takšne vlagateljeve ponudbe naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal vlagatelju. Navedeno odločitev o oddaji naročila je naročnik na podlagi zahtevka za revizijo sedanjega izbranega ponudnika razveljavil, ker naj bi vlagatelj nominiral strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela, ki nima 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Iz spisovne dokumentacije nadalje izhaja, da je naročnik ob ponovnem pregledu ponudb vlagatelja s pozivom z dne 14.6.2016 pozval na dopolnitev, spremembo oziroma pojasnilo ponudb. V pozivu je naročnik med drugim navedel, da je vlagateljeva ponudba v delu, ki se nanaša na nominiranega strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela, formalno nepopolno, ker D.H. ne izpolnjuje pogoja vsaj 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Naročnik je vlagatelja pozval, da ponudbo ustrezno dopolni tako, da imenuje novega strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela, ki izpolnjuje vse pogoje in zanj predloži zahtevana dokazila.

Vlagatelj je dne 20.6.2016 naročniku posredoval dopis z dne 17.6.2016, v katerem je navedel »[…] v zvezi z vašo zahtevo, da ponudbo ustrezno dopolnimo […] vam sporočamo, da bo namesto D.H. dela strokovnjaka kakovosti za zemeljska dela izvedel M.Č. […]«. Vlagatelj je predložil življenjepis M.Č., dve potrjeni referenčni potrdili, primere meritev Ev2 in fotokopijo originalnega izvoda diplome. V zvezi s strokovnjakom M.Č. je vlagatelj še navedel, da je bila njegova vloga v referenčnih poslih, čeprav so reference pridobljene na Hrvaškem, enaka njegovi vlogi pri izvedbi predmetnega javnega naročila.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da »se želi v teh reviziji, ker prej ni imel pravnoformalne možnosti« opredeliti do naročnikovega stališča, da prvotno nominiran strokovnjak D.H. ne izpolnjuje pogoja 5 let izkušenj v laboratoriju za zemeljska dela, gre pojasniti, da je vlagatelj dne 20.6.2016 spremenil svojo ponudbo, in sicer v delu, ki se nanaša na delovno skupino (oziroma strokovni kader), s katero je vlagatelj izkazoval kadrovsko usposobljenost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji (točka 5.1.j) zahteval, da ponudniki za priznanje kadrovske sposobnosti imenujejo delovno skupino oziroma strokovni kader, ki bo sodeloval pri izvedbi naročila in ki izpolnjuje naročnikove zahteve. Na podlagi dopisa z dne 17.6.2016 je vlagatelj v imenovano delovno skupino namesto prvotno nominiranega strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela D.H. imenoval novega strokovnjaka, in sicer strokovnjaka M.Č. Iz vlagateljeva dopisa z dne 17.6.2016 namreč izhaja njegova izrecna in nedvoumna volja, da naročniku ponudi izvedbo predmetnega javnega naročila s strokovnjakom M.Č. in ne s prvotno nominiranim strokovnjakom D.H. S tem ko je vlagatelj v delovni skupini strokovnjaka D.H. zamenjal s strokovnjakom M.Č., je vlagatelj spremenil delovno skupino, s katero je izkazoval kadrovsko sposobnost. Zato je pri presoji kadrovske sposobnosti vlagatelja potrebno presojati, ali je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji izkazal, da strokovnjak M.Č. izpolnjuje pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.

Prvotno nominiran strokovnjak po izrecni volji ponudnika ni več vključen v delovno skupino, s katero vlagatelj izkazuje kadrovsko sposobnost, zato v obravnavanem primeru ne more biti pravno relevantno, ali prvotno nominiran strokovnjak D.H. izpolnjuje pogoje razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija zato v nadaljevanju ni presojala, (1) ali bi bilo mogoče citirano razpisno dokumentacijo razumeti tudi na način, da se kot ustrezne delovne izkušnje štejejo tudi izkušnje pridobljene pred končanim izobraževanjem, (2) ali bi bilo mogoče, ob upoštevanju članka (ki ga je vlagatelj predložil šele ob zahtevku za revizijo), šteti, da je D.H. kot sodelavec GI ZRMK, d.o.o., delal v laboratoriju za zemljine, kameni agregat, asfalt in beton, in posledično (3) ali bi bilo potrebno šteti, da je vlagatelj s ponudbeno dokumentacijo izkazal, da ima prvotno nominirani strokovnjak D.H. 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Pri tem gre še poudariti, da v kolikor je vlagatelj ocenjeval, da je naročnikovo stališče, da prvotno nominiran strokovnjak D.H. ne izpolnjuje pogoja v zvezi z delovnimi izkušnjami v laboratoriju za zemeljska dela, napačno, je imel možnost, da bi, kljub pozivu naročnika, pri imenovanem strokovnjaku vztrajal in v tem delu ne bi spremenil ponudbe.

V obravnavanem sporu je tako relevantno, ali je naročniku mogoče očitati kršitve pri presoji, da vlagatelj s spremembo ponudbe ni izkazal, da ima naknadno nominirani strokovnjak M.Č. vsaj 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Kot že navedeno in kar med strankama ni sporno, so ponudniki izpostavljeno zahtevo razpisne dokumentacije izkazovali s predložitvijo življenjepisa strokovnjaka.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz življenjepisa M.Č., katerega je predložil vlagatelj, izhajajo njegovi osnovni podatki (točka 1 do 5 življenjepisa), jezikovne sposobnosti (točka 6), članstvo v strokovnih združenjih (točka 7 življenjepisa), druga znanja (točka 8 življenjepisa), trenutno delovno mesto (točka 9 življenjepisa), leto delovnih izkušenj v podjetju (točka 10 življenjepisa), leto delovnih izkušenj kot vodja v geomehaniki (točka 11 življenjepisa), glavne kvalifikacije (točka 12 življenjepisa), informacije o strokovnih in delovnih izkušnjah (točka 13 življenjepisa), delovne naloge pri opravilih nadzora (točka 14 življenjepisa) in ostalo (točka 15 življenjepisa). V življenjepisu M.Č. je navedeno, da je trenutno delovno mesto M.Č. »vodja terenskih pregledov (raziskav)« in »vodja laboratorija za geomehaniko« ter da ima M.Č. 6 let delovnih izkušenj kot vodja v geomehaniki.

Iz predstavljenega dela življenjepisa M.Č. izhaja, kar med strankama ni sporno, da v življenjepisu M.Č. ni izrecno navedeno, da ima M.Č. 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela, pač pa je izrecno navedeno, da je trenutno delovno mesto M.Č. vodja laboratorija za geomehaniko in da ima M.Č. 6 let delovnih izkušenj v geomehaniki.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da iz izpostavljenih navedb v življenjepisu M.Č. izhaja, da ima nominirani strokovnjak 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Kot dokaz za izpostavljene navedbe vlagatelj predlaga tudi postavitev izvedenca, ki naj bi pojasnil, »ali je mogoče sklepati, da ima M.Č., čeprav iz življenjepisa izhaja, da ima 6 let delovnih izkušenj v laboratoriju za geomehaniko, kjer je vodja, zahtevane izkušnje z delom v laboratoriju za zemeljska dela« in »ali ima M.Č. zahtevane izkušnje […] čeprav je v življenjepisu navedeno, da ima izkušnje kot vodja laboratorija za geomehaniko«. Izpostavljeni dokazni predlog za postavitev izvedenca je Državna revizijska komisija zavrnila. Najprej zato, ker ocenjuje, da ne gre za dokaz, ki je potreben za rešitev zadeve, saj je na podlagi dokumentacije postopka oddaje javnega naročila in predrevizijskega postopka mogoče ugotoviti vsa pravnorelevatna dejstva, potrebna za rešitev konkretne zadeve. Poleg tega vlagatelj predlaga, da se s strokovnjakom rešujejo pravna vprašanja, katerih pa strokovnjak ne more razreševati, saj jih razrešuje organ, ki odloča v zadevi, torej Državna revizijska komisija. V kolikor bi bilo izpostavljeni dokazni predlog potrebno razumeti na način, da vlagatelj predlaga, da izvedenec razreši vprašanje, ali je v obravnavanem primeru potrebno delovne izkušnje v laboratoriju za geomehaniko šteti kot delovne izkušnje v laboratoriju za zemeljska dela, potem gre pojasniti, kot bo to obrazloženo v nadaljevanju, da med strankama ni (več) sporno, da je v obravnavanem primeru mogoče kot »delovne izkušnje z delom v laboratoriju za zemeljska dela« šteti tudi delovne izkušnje, pridobljene z delom v laboratoriju za geomehaniko. V zvezi z izpostavljenim dokaznim predlogom vlagatelja gre še dodati, da vlagatelj postavitev izvedenca utemeljuje na predpostavki, da iz življenjepisa strokovnjaka izhaja, »da ima 6 let delovnih izkušenj v laboratoriju za geomehaniko«, kar pa, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju, iz življenjepisa strokovnjaka ne izhaja.

Vlagatelj zatrjuje, da je pojem »laboratorij za geomehaniko« po vsebini enak pojmu »laboratorij za zemeljska dela«, da se v delu Centralnega laboratorija asfaltne tehnologije družbe Ramtech, d.o.o., katerega vodja je M.Č., izvajajo v razpisni dokumentaciji zahtevana dela, in da je pojem »zemeljska dela« v smislu predmetne razpisne dokumentacije mogoče enačiti s pojmom »geomehanika«. Ob upoštevanju, da naročnik navaja, da bi kot ustrezne delovne izkušnje štel tudi delovne izkušnje v laboratoriju za geomehaniko, Državna revizijska komisija šteje, da je med strankama nesporno, da je delovne izkušnje z delom v laboratoriju za geomehaniko v obravnavanem primeru glede na zahteve predmetne razpisne dokumentacije mogoče šteti kot delovne izkušnje z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Državna revizijska komisija zato izpostavljenih navedb vlagatelja vsebinsko ni presojala in v nadaljevanju tudi ni presojala, ali iz življenjepisa M.Č. ali iz katerega drugega dokazila, ki ga je vlagatelj predložil naročniku do sprejema odločitve o oddaji naročila, izhaja, da je glede na zahteve predmetne razpisne dokumentacije v obravnavanem primeru mogoče šteti, da je navedba oziroma pojem »geomehanika« v življenjepisu M.Č. po vsebini enak pojmu »zemeljska dela«, kot ga je uporabil naročnik v spornem pogoju, saj je Državna revizijska komisija štela, da je navedbo »geomehanika« v življenjepisu potrebno, glede na zahteve predmetne razpisne dokumentacije, razumeti kot »zemeljska dela«. Že ob upoštevanju navedenega se navedbe vlagatelja o tem, kako imajo druge družbe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, ki je potrebna za izvedbo predmetnega javnega naročila, organizirane oziroma poimenovane laboratorije, izkažejo za pravno nerelevantne za rešitev konkretnega spora in se Državna revizijska komisija do njih vsebinsko ni opredeljevala. Posledično je Državna revizijska komisija vlagateljev dokazni predlog za postavitev izvedenca, ki naj bi povedal, ali imajo subjekti, ki so neodvisni od vlagatelja in izbranega ponudnika, (samostojen) laboratorij za zemeljska dela, zavrnila kot nepotrebnega.

Ob upoštevanju navedenega gre življenjepis M.Č. razumeti na način, da je trenutno delovno mesto M.Č. vodja laboratorija za zemeljska dela (da se v laboratoriju, katerega vodja je trenutno M.Č., izvajajo dela v zvezi z zemeljskimi deli, je sicer razvidno tudi iz organigrama, ki ga je zahtevku za revizijo predložil vlagatelj) in da ima M.Č. 6 let delovnih izkušenj »z zemeljskimi deli«. Pritrditi gre naročniku, da iz življenjepisa M.Č. ne izhaja, da bi imel M.Č. 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Navedba, da je M.Č. trenutno vodja laboratorija za geomehaniko, pomeni zgolj naziv njegovega trenutnega delovnega mesta, ne daje pa podatkov o preteklih delovnih izkušnjah strokovnjaka. Na podlagi izpostavljenega podatka je tako mogoče ugotoviti, da nominirani strokovnjak trenutno opravlja delo, ki bi po vsebini izpolnjevalo zahteve naročnika, ne pa tudi, da strokovnjak to (po vsebini ustrezno) delo opravlja zahtevano časovno obdobje, torej 5 let. Iz dejstva, da je strokovnjak M.Č. trenutno vodja laboratorija, v katerem se izvajajo preizkusi v zvezi z zemeljskimi deli, ne izhaja, da je M.Č. že 6 let (oziroma vsaj zahtevanih 5 let) vodja tega laboratorija oziroma da ima petletne delovne izkušnje z delom v laboratoriju. Do razlage, da ima M.Č. 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela, tudi ni mogoče priti ob upoštevanju navedbe v življenjepisu, da ima strokovnjak M.Č. 6 let delovnih izkušenj kot vodja geomehanike oziroma kot vodja »zemeljskih del«. Na podlagi izpostavljene navedbe v življenjepisu namreč ni mogoče na splošno sklepati, da se delovne izkušnje »vodja geomehanike« nanašajo na delo v laboratoriju (za geomehaniko oziroma zemeljska dela), saj se lahko delovne izkušnje »vodja geomehanike« nanašajo tudi na kakšno drugo delo (in ne delo v laboratoriju) v zvezi z geomehaniko oziroma z zemeljskimi deli. V kolikor je potrebno revizijske navedbe razumeti v smislu, da je »vodja geomehanike«, glede na organizacijo družbe Ramtech, d.o.o., »vodja laboratorija za geomehaniko«, gre poudariti, da navedeno, iz dokazil, ki jih je vlagatelj predložil spremembi ponudbe in ki predstavljajo podlago za naročnikovo odločitev o oddaji naročila, ni razvidno, saj vlagatelj organizacije družbe Ramtech, d.o.o., naročniku pred sprejemom izpodbijane odločitve o oddaji naročila ni predstavil. Iz dokazil, ki jih je vlagatelj predložil spremembi ponudbe, tako ne izhaja, da je nominirani strokovnjak 6 let (oziroma vsaj 5 let) delovnih izkušenj »vodja v geomehaniki« pridobil kot vodja laboratorija za geomehaniko. Na podlagi navedbe v življenjepisu M.Č., da ima M.Č. 6 let delovnih izkušenj kot vodja geomehanike, je tako mogoče ugotoviti, da delovne izkušnje nominiranega strokovnjaka časovno ustrezajo zahtevam naročnika, ne pa tudi, da je strokovnjak v tem časovnem obdobju opravljal delo, ki bi po vsebini izpolnjevalo zahteve naročnika.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku, da iz dokazil, ki jih je vlagatelj predložil spremembi ponudbe, ne izhaja jasno in nedvoumno, da ima nominirani strokovnjak M.Č. pet let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju za zemeljska dela. Navedbam vlagatelja, da je naročnik »preuranjeno« sprejel odločitev o oddaji naročila in da bi naročnik, preden je izločil njegovo ponudbo in izbral ponudbo izbranega ponudnika, moral zahtevati pojasnila, Državna revizijska komisija ne more slediti. Najprej gre izpostaviti, da je naročnik vlagatelja že pozval na odpravo pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi v zvezi s strokovnjakom za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju 78. člena ZJN-2 naročnik v obravnavanem primeru ni imel podlage, da bi vlagatelja ponovno pozival na dopolnitev ali spremembo ponudbe v delu, ki se nanaša na spornega strokovnjaka. Nadalje gre poudariti, da ZJN-2 pojasnjevanja ponudbe izrecno ne predvideva, vendar ga hkrati tudi ne prepoveduje. Naročnik ima torej vselej možnost, da od ponudnika zahteva dodatna pojasnila, pri čemer mora biti pojasnjevanje ponudb izvedeno na način, da naročnik spoštuje temeljna načela in omejitve iz ZJN-2 in da se ne ustvarja vtis, da se je naročnik, v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, zaupno pogajal o tej ponudbi. Vendar pa Državna revizijska komisija poudarja, da vlagatelj ne more zahtevati od naročnika, da le-ta od njega zahteva pojasnjevanje ponudbe. Vlagatelj kot ponudnik je tisti, ki mora (v skladu s pogoji in navodili iz razpisne dokumentacije) že v ponudbi predložiti dokazila, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje pogojev, kar pa v obravnavanem primeru pomeni predložitev takšnega življenjepisa strokovnjaka, da bi naročnik lahko na podlagi navedb v življenjepisu strokovnjaka presodil, da so delovne izkušnje nominiranega strokovnjaka skladne z delovnimi izkušnjami, zahtevanimi v razpisni dokumentaciji. Nejasnost ponudbe (ki je predpogoj potrebi po pojasnjevanju) je zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja vlagatelja pri pripravi svoje ponudbe, ki ga zavezuje tako kot ostale ponudnike. Opustitve te skrbnosti vlagatelj ne more prevaliti na naročnika z zahtevo, da bi moral naročnik, v kolikor sporni pogoj v ponudbi ne bi bil jasno in nedvoumno izkazan, v vsakem primeru preveriti, ali ima nominirani strokovnjak zahtevane delovne izkušnje.

Navedbe vlagatelja, da je za nominiranega strokovnjaka izkazal izpolnjevanje spornega pogoja »posebej še, ker je vlagatelj za M.Č. v pojasnilu ponudbe predložil tudi dokazilo za izvedbo posameznih zahtevanih preiskav in sicer: Poročilo […] (l. 2010), Poročilo o […] (l. 2011), Poročilo o […] (l. 2012), Poročilo o […] (l. 2013), Poročilo o […] (l. 2014) in Poročilo o […] (l. 2015)«, so protispisne. Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije, je vlagatelj spremembi ponudbe predložil dokumente »Nalog in rezultat preskušanja – statični deformacijski modul Ev2« in ne izpostavljenih Poročil. Ta Poročila je vlagatelj predložil šele zahtevku za revizijo, zato Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala, ali bi bilo mogoče na podlagi Poročil sklepati, da ima nominirani strokovnjak zahtevane delovne izkušnje. Naročnik namreč v trenutku odločitve o oddaji naročila z izpostavljenimi Poročili ni razpolagal, zato naročniku ni mogoče očitati, da bi moral na podlagi podatkov, ki jih je vlagatelj predložil šele v zahtevku za revizijo, presojati ustreznost delovnih izkušenj nominiranega strokovnjaka in posledično kadrovsko sposobnost vlagatelja. Vlagatelj je spremembi ponudbe predložil dokumente »Nalog in rezultat preskušanja – statični deformacijski modul Ev2« ki so jih ponudniki morali predložiti za dokazovanje naročnikovega pogoja, določenega v 3 alineji 5.1.j točke razpisne dokumentacije (»vsaj 5 izvedenih preiskav statističnega deformacijskega modula Evs«). Navedeno potrjuje tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo, ko navaja »vlagatelj s prej navedenimi preizkusi ni dokazoval izpolnjevanja pogoja 5 let delovnih izkušenj z delom v laboratoriju, temveč je dokazoval izpolnjevanje pogoja pod tretjo alinejo točke 5.1.j, ki se glasi […]«. Poleg tega gre še pojasniti, da iz dokumentov »Nalog in rezultat preskušanja – statični deformacijski modul Ev2«, ki jih je vlagatelj predložil spremembi ponudbe, sicer izhaja, da je preskuse opravil strokovnjak M.Č., vendar, kot to je to ugotovil tudi naročnik v dodatni obrazložitvi o oddaji naročila, je pri vseh nalogah kot datum preskušanja naveden dan 9.11.2015. Na podlagi dejstva, da je nominirani strokovnjak dne 9.11.2015 izvedel preskuse, pa ni mogoče sklepati, da ima strokovnjak vsaj 5 let delovnih izkušenj. Pri tem gre še ponoviti, da so ponudniki morali izkazati zahtevane delovne izkušnje z življenjepisom in ne s predložitvijo izvedenih preiskav.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo še navaja, da je naročnik neenakopravno obravnaval vlagatelja in izbranega ponudnika. Vlagatelj svoje očitke najprej utemeljuje z navedbami, da je izbrani ponudnik kot strokovnjaka za zunanjo kontrolo za zemeljska dela imenoval strokovnjaka S.Ž., ki je pri družbi GI ZRMK, d.o.o., zaposlen na istem delovnem mestu, kot je bil zaposlen v vlagateljevi ponudbi prvotno imenovan strokovnjak D.H. Ne glede na dejstvo, da je vlagatelj v izpostavljenem delu spremenil ponudbo na način, da je spremenil delovno skupino, s katero izkazuje kadrovsko sposobnost, posledično pa vlagatelj kadrovsko sposobnost izkazuje s strokovnjakom M.Č. in ne strokovnjakom D.H., Državna revizijska komisija pojasnjuje, da iz odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo izhaja naročnikova presoja, da je izbrani ponudnik izpolnjevanje pogoja v zvezi z delovnimi izkušnjami strokovnjaka S.Ž. izkazal s pridobljenimi delovnimi izkušnjami pri delodajalcu Preiskave, meritve, analize in inženiring, d.o.o. Kot je razvidno iz življenjepisa S.Ž., ki se nahaja v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika, je bil S.Ž. (ki je v ponudbi izbranega ponudnika imenovan kot strokovnjak za zunanjo kontrolo za zemeljska dela) v obdobju od avgusta 2007 do oktobra 2012 direktor in tehnični vodja geomehanskega laboratorija, pri čemer so bile njegove delovne naloge, zadolžitve in odgovornosti med drugim tudi delovanje in razvoj geomehanskega laboratorija in kontrola kakovosti zemeljskih del. Ker je naročnik na podlagi teh delovnih izkušenj štel, da je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje spornega pogoja, in ne na podlagi delovnih izkušenj, ki jih je S.Ž. pridobil pri delodajalcu GI ZRMK, d.o.o., se navedbe vlagatelja, da je naročnik neenakopravno obravnaval vlagatelja in izbranega ponudnika, ker je delovne izkušnje S.Ž. štel za ustrezne, med tem ko je enake delovne izkušnje D.H. štel za neustrezne, izkažejo za neutemeljene.

Vlagatelj revizijske očitke o neenakopravni obravnavi vlagatelja in izbranega ponudnika utemeljuje z navedbami, da nobeden od partnerjev, ki nastopa v ponudbi izbranega ponudnika, nima laboratorija za zemeljska dela, kar po mnenju vlagatelja pomeni, da tudi strokovnjak S.Ž., ki je nominiran v ponudbi izbranega ponudnika, nima zahtevanih delovnih izkušnje. Kot dokaz navedenega vlagatelj predlaga postavitev izvedenca, ki bi pojasnil ali ima kateri izmed skupnih partnerjev »laboratorij za zemeljska dela, in katere laboratorije ima, ter posledično ali strokovni kader v ponudbi izbranega ponudnika glede na ugotovljena dejstva izpolnjuje zahtevan pogoj«. Izpostavljeni dokazni predlog je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotreben, saj tudi če bi se izkazalo, da družba ZAG, d.d., in družba GI ZRMK, d.o.o., nimata laboratorija za zemeljska dela, to, že ob upoštevanju, da je naročnik izpostavljene delovne izkušnje priznal na podlagi delovnih izkušenj pridobljenih pri delodajalcu Preiskave, meritve, analize in inženiring, d.o.o., na odločitev o zahtevku za revizijo ne bi moglo vplivati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni izkazal naročnikovih kršitev, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno ponudbo izločil iz postopka oddaje javnega naročnika, iz razloga ker vlagatelj za nominiranega strokovnjaka za zunanjo kontrolo kakovosti za zemeljska dela v ponudbeni dokumentaciji ni izkazal zahtevanih 5 let delovnih izkušenj v laboratoriju za zemeljska dela. Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti neutemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb, in sicer da naročnik ni imel podlage za izločitev vlagateljeve ponudbe iz razloga, ker iz ponudbene dokumentacije in pojasnil naj ne bi bilo razvidno, da je bil nominirani strokovni kader (vodja zunanje kontrole kakovosti in strokovnjaki za zunanjo kontrolo kakovosti za posamezna dela) v referenčnih poslih v enaki vlogi kot bo pri izvedbi predmetnega javnega naročila. Vsebinska presoja teh navedb namreč, ob upoštevanju, da za ugotovitev nepravilnosti in posledično nepopolnosti ponudbe zadostuje že neizpolnjevanje enega izmed pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji, namreč ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je na Državno revizijsko komisijo z vlogo z dne 3.8.2016 naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se naročniku dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom za vrednost 20.000,00 EUR brez DDV z veljavnostjo do sklenitve nove pogodbe po predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

V obravnavanem primeru je naročnik izdal odločitev o oddaji naročila in naročilo dodelil izbranemu ponudniku. Državna revizijska komisija je s 1. točko predmetnega sklepa zahtevek za revizijo, s katerim je vlagatelj izpodbijal odločitev o oddaji naročila, kot neutemeljenega zavrnila. Z navedeno odločitvijo Državne revizijske komisije je odločitev o zahtevku za revizijo postala pravnomočna (četrti odstavek 39. člena ZPVPJN), odločitev o oddaji naročila pa ostaja v veljavi. Ker bo naročnik že na tej podlagi lahko sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom, je Državna revizijska komisija predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se naročniku dovoli sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom za vrednost 20.000,00 EUR brez DDV z veljavnostjo do sklenitve nove pogodbe po predmetnem postopku oddaje javnega naročila, zaradi odpadle pravne podlage oziroma pravnega interesa za odločanje, zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 26.8.2016

predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, p.p. 4372, 1001 Ljubljana,
- DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana,
- Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o., Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran