018-126/2016 Občina Miklavž na Dravskem polju

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obnova mostu na Kidričevi cesti v Miklavžu«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika UB Projekt, gradbeno podjetje, d. o. o., Kaplja vas 47, Prebold, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica Škofa Maksimilijana Držečnika 11, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Miklavž na Dravskem polju, Nad izviri 6, Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 8. 2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta, št. 4300-4/2016-24 »Obvestilo o oddaji javnega naročila« z dne 3. 6. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.044,70 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 22. 3. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN1956/2016. Dne 3. 6. 2016 je naročnik izdal dokument, št. 4300-4/2016-24 »Obvestilo o oddaji javnega naročila«, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku Komunala Slovenske Gorice, d. o. o., Kidričeva ulica 26, Lenart (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 15. 6. 2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje vseh pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti iz postopka. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje pomanjkljivosti:

- V točki 6.1 razpisne dokumentacije je naročnik pod zaporedno številko 10 kot pogoj določil zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, kot dokazilo pa je predvidel fotokopijo ustrezne zavarovalne police. Izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil nobenega dokazila za izpolnjevanje tega pogoja, v postopku dopolnjevanja ponudbe pa te tudi ni ustrezno dopolnil, saj je predložil le obračun premije po polici, ki pa se nanaša izključno na zavarovanje gradbene dejavnosti za obdobje 31. 12. 2014 do 31. 12. 2015. Iz police je razvidno, da obstaja generalna pogodba, ki je izbrani ponudnik ni predložil, prav tako ni predložil zavarovalne police za zavarovanje gradbene dejavnosti za leto 2016, ko naj bi se gradbena dela izvajala.
- V točki 6.1 razpisne dokumentacije je naročnik pod zaporedno številko 8 zahteval, da mora ponudnik izkazati, da je v zadnjih petih letih izvedel vsaj eno gradnjo, rekonstrukcijo ali obnovo premostitvenega objekta v višini najmanj 70.000 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik je predložil referenco, kjer je referenčni naročnik, Občina Sv. Trojica, potrdil, da je izbrani ponudnik izvedel dela sanacije mostu in ceste JP704 odsek Novak-Dobaj v letu 2015 v vrednosti 79.418,69 EUR. Vlagatelj zatrjuje, da referenca ne izpolnjuje zahtev, saj ni pomembno, kakšna je skupna vrednost katerihkoli del, temveč je pomembna le vrednost del, ki se nanašajo na sanacijo mostu. Izbrani ponudnik je za skupno vrednost 79.418,69 EUR izvedel dela, ki predstavljajo sanacijo mostu in ceste, pri čemer iz reference ni razvidno, kolikšen del predstavlja sanacija mostu. Vlagatelj navaja, da je sanacija mostu predstavljala le del vseh del, in sicer je šlo za sanacijo mostu dolžine 5,5 m in širine 4 m, preostanek pa predstavljajo druga dela (sanacija ceste, brežine, nasipi), ki se ne morejo šteti k predpisani vrednosti del za premostitveni objekt. Iz dokumentacije, ki jo je vlagatelj pridobil od referenčnega naročnika, je razvidno, da je vrednost del, ki so bila v povezavi s sanacijo mostu, 46.434,42 EUR, medtem ko se preostali del nanaša na sanacijo ceste.
- V točki 6.1 razpisne dokumentacije je naročnik pod zaporedno številko 8 – kadrovske zmogljivosti tudi za odgovornega vodjo del zahteval enako referenco, izbrani ponudnik pa je za svojega odgovornega vodjo del predložil isto referenco, ki vrednostno ni ustrezna.
- Izbrani ponudnik v ponudbi ni označil, ali oddaja ponudbo samostojno, v skupini ali s podizvajalci. Naročnik je sam ocenil, da gre za samostojno ponudbo, čeprav bi moral izbranega ponudnika pozvati k dopolnitvi oz. bi moral njegovo ponudbo izločiti.
- Naročnik je izbranega ponudnika pozval k predložitvi analize cen, ker je njegovo ponudbo ocenil kot neobičajno nizko. Izbrani ponudnik analize ni predložil, temveč je predložil enak predračun, kot je bil vsebovan že v ponudbi, z dodanimi vrednostmi pri postavkah, za katere je naročnik zahteval utemeljitev. Naročnik tako sploh ni mogel preveriti posameznih postavk. Analiza po mnenju vlagatelja ni bila ustrezna in se posamezne cene v njej razlikujejo od ponudbenih cen. Tako je v postavki 1.1.6 ponudbena cena 16,00 EUR /m2, cena s popustom pa 13,60 EUR/m2, v analizi cene pa je prikazano, da lahko izbrani ponudnik to postavko dejansko izvede s ceno 19,13 EUR/m2. Enako velja tudi za postavko 1.1.7, še navaja vlagatelj.

Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 24. 6. 2016 opredelil do revizijskih navedb. V vlogi navaja, da je v postopku dopolnjevanja res predložil napačno zavarovalno polico, zaradi česar je vlogi, s katero se je opredelil do revizijskega zahtevka, predložil zavarovalno pogodbo za obdobje 31. 12. 2015 – 31. 12. 2016. V zvezi z referenco izbrani ponudnik navaja, da je ustrezna, saj vsaka sanacija mostu obsega tudi rekonstrukcijo ceste, kot tudi pri predmetnem javnem naročilu, sicer pa razpolaga tudi z drugo referenco za premostitveni objekt. Glede označitve vrste nastopanja v ponudbi izbrani ponudnik navaja, da je iz ponudbe razvidno, da ne nastopa s partnerji in s podizvajalci, glede analize cen pa pojasnjuje, da je na zahtevo naročnika razdelal vsako postavko in dokazal, da cena ni neobičajno nizka. Postavki 1.1.6 in 1.1.7 bo izbrani ponudnik izvedel po ponujeni ceni s popustom, čeprav sta v analizi cen ti postavki ovrednoteni na več, kot jih ponuja v ponudbi.

Naročnik je dne 1. 7. 2016 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik odgovarja na posamezne očitke vlagatelja:

- Iz dopolnitve ponudbe je razvidno, da ima izbrani ponudnik sklenjeno zavarovanje gradbene dejavnosti, kritje po zavarovalni polici, ki velja za obdobje 10. 10. 2008 do 20. 10. 2018. Glede zavarovanja odgovornosti je naročnik v 21. členu izvajalske pogodbe opredelil, katere odgovornosti in škode mora zavarovanje pokrivati. Prav tako je v odstavku 21.3 določeno, da mora izvajalec naročniku po podpisu pogodbe predložiti ustrezno dokazilo o zavarovanju. Predloženega dokazila ni mogoče oceniti kot neustreznega že zgolj zato, ker ne gre za zavarovalno polico, četudi naročnik ta dokument zahteva kot obvezno dokazilo. Ponudnik lahko v primeru, če iz utemeljenih razlogov zahtevanega dokazila ne more predložiti, sposobnost dokaže z drugim dokumentom, katerega naročnik oceni kot primernega. V opredelitvi do revizijskih navedb je izbrani ponudnik kot dokazilo predložil kopijo zavarovalne pogodbe za gradbeno zavarovanje in kopijo zavarovalne police, s čimer nedvomno dokazuje, da ima sklenjeno zavarovanje odgovornosti.
- Naročnik je v referenčnem pogoju določil le skupno pogodbeno vrednost gradnje, rekonstrukcije ali obnove kateregakoli premostitvenega objekta. Iz tega izhaja, da k skupnim pogodbenim delom sodijo tudi pripravljalna dela, ureditev dovoznih cest, brežin itd., saj je le tako mogoča celovita izvedba. Tudi pri predmetnem javnem naročilu je treba urediti cesto ter spremljajočo infrastrukturo. Če bi šlo za dve različni vrsti del, bi moralo biti naročilo objavljeno v sklopih, referenčno naročilo pa je bilo objavljeno kot celota. Predmetno javno naročilo v popisu del zajema različna dela (most, gradbeni odpadki, vodnogospodarska ureditev, cesta), ki so neposredno vezana na celovito obnovo mostu in njegove okolice in zato sodijo v skupno pogodbeno vrednost objekta. Naročnik navaja, da je pri ocenjevanju ugotovil, da gre za primerljiva dela, referenčno delo pa je preveril tudi pri referenčnem naročniku.
- Izbrani ponudnik je tudi za odgovornega vodjo del predložil isti referenčni objekt kot za dokazovanje tehnične usposobljenosti, naročnik pa ga je zaradi enakih razlogov kot zgoraj ocenil za ustreznega. Naročnik navaja, da je vlagatelj posamezne postavke pripisoval rekonstrukciji mostu in obnovi ceste po lastni presoji, čeprav gre za ista dela, ki jih je potrebno upoštevati v skupni vrednosti projekta.
- Dejstvo, da izbrani ponudnik na obrazcu 1 ni označil vrste nastopa, je naročnik ocenil kot nebistveno pomanjkljivost, saj je iz ostalih delov ponudbe razvidno, da nastopa samostojno.
- Naročnik je izbranega ponudnika pozval k pojasnitvi neobičajno nizke ponudbe in pri tem zahteval analizo cen z utemeljitvami za izračun ponudbene cene za nekatere postavke. Izbrani ponudnik je v analizi večino postavk ločil na posamezne elemente cene, za tiste, ki jih ni dodatno ločeval, pa je ponovno potrdil ceno iz osnovne ponudbe. Naročnik je ocenil, da analiza cene predstavlja ustrezno dokazilo, da ponudba ni neobičajno nizka in da ne obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 7. 7. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 7. 2016 opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi se vlagatelj opredeljuje do posameznih naročnikovih trditev in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo izbranega ponudnika utemeljeno ocenil kot popolno in jo izbral kot najugodnejšo. Vlagatelj namreč naročniku očita, da izbranemu ponudniku ne bi smel priznati ekonomsko-finančne in tehnično-kadrovske sposobnosti ter da njegove ponudbe ne bi smel oceniti kot popolne, ker v ponudbi ni bil pravilno označen način nastopa in ker izbrani ponudnik ni ustrezno pojasnil ponudbene cene.

Vlagateljeve navedbe v zvezi z ugotavljanjem ekonomsko-finančne in tehnično-kadrovske sposobnosti je treba presojati z vidika 44. in 45. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Navedena člena vsebujeta izhodišča za določanje pogojev za ugotavljanje ekonomsko-finančne in tehnično-kadrovske sposobnosti ter naštevata dokazila za njihovo izkazovanje. Če ponudnik ne predloži zahtevanih dokazil oz. če ne izkaže izpolnjevanje pogojev na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, mu naročnik ne more priznati sposobnosti za izvedbo naročila. V skladu z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, nepravilna. Nepravilna ponudba je v skladu s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 nepopolna, nepopolne ponudbe pa mora naročnik na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2, po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2, izločiti iz postopka.

Med razlogi za nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj najprej navaja, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil nobenih dokazil o zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, v postopku dopolnjevanja ponudb pa je na zahtevo naročnika predložil dokazilo, iz katerega naj ne bi bilo razvidno, da razpolaga z ustreznim zavarovanjem v obdobju, v katerem se bo izvajalo predmetno naročilo.

Kot je bilo že zapisano, so izhodišča za predpisovanje pogojev in dokazil za ugotavljanje ekonomsko-finančne sposobnosti določena v 44. členu ZJN-2. Ta določa, da mora naročnik pogoje za priznanje sposobnosti navesti v obvestilu o javnem naročilu oz. razpisni dokumentaciji bodisi opisno bodisi s sklicevanjem na določbe ZJN-2, določeni pa morajo biti v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZJN-2 lahko naročnik od gospodarskega subjekta kot dokaz o finančni in ekonomski sposobnosti (med drugim) zahteva tudi predložitev dokazila o škodnem zavarovanju poklicnega tveganja.

Naročnik je zahtevo za predložitev dokazila o zavarovanju odgovornosti določil v 10. točki poglavja 6.1 Seznam pogojev in dokazil za priznanje sposobnosti ponudnika, v kateri je zapisal, da mora ponudnik izpolniti naslednji pogoj:

»Zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam – 33. člen ZGO-1 (v primeru skupne ponudbe mora pogoj izpolniti vsak izmed partnerjev).«

Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja je naročnik predvidel predložitev fotokopije ustrezne zavarovalne police, pri čemer so bili ponudniki dolžni predložiti osnovno polico in vse morebitne dodatke k osnovni polici.

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da ta v ponudbi ni predložil zahtevanih dokazil, določenih v 10. točki poglavja 6.1. Dejstvo, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil nobenih dokazil o razpolaganju z zavarovanjem odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, je v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ugotovil tudi naročnik. Iz dopisa z dne 13. 5. 2016 je namreč razvidno, da je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer zato, ker je pri ocenjevanju ponudb ugotovil, da ni predložil kopije zavarovalne police. Na podlagi navedene ugotovitve je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj ponudbo dopolni s kopijo zavarovalne police, kot je zahteval v razpisni dokumentaciji.

Iz dopolnitve ponudbe z dne 18. 5. 2016 je razvidno, da je izbrani ponudnik naročniku na podlagi njegovega poziva posredoval dokument z dne 15. 12. 2014, in sicer polico, št. 511-0135449. Iz navedenega dokumenta izhaja, da je bila obračunana premija za zavarovanje gradbene dejavnosti, in sicer za obdobje od 31. 12. 2014 do 31. 12. 2015. Kot je razvidno iz predložene police, je bila premija za leto 2015 obračunana na podlagi pogodbe o zavarovanju, ki jo je izbrani ponudnik sklenil z zavarovalnico za obdobje od 20. 10. 2008 do 20. 10. 2018. Pogodbe o zavarovanju izbrani ponudnik v dopolnitvi ni predložil, niti ni predložil drugih dokumentov v zvezi z zavarovanjem odgovornosti za gradbeno dejavnost, na podlagi katerih bi lahko naročnik ugotovil, ali je bila na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe zavarovalna premija plačana tudi za obdobje od 31. 12. 2015 do 31. 12. 2016. Iz dopolnitve ponudbe je torej razvidno, da izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva ponudbe ni ustrezno dopolnil, saj je predložil dokument, iz katerega je bilo razvidno, da je bila na podlagi zavarovalne pogodbe v okviru zavarovalne police, št. 511-0135449 plačana premija za zavarovanje gradbene dejavnosti za leto 2015, ni pa bilo razvidno, da bi bila zavarovalna premija plačana tudi v letu 2016 in da bi izbrani ponudnik razpolagal z zahtevano zavarovalno polico oz. z zavarovanjem za gradbeno dejavnost tudi v letu 2016, torej v času izvedbe postopka oddaje javnega naročila oz. v času, ko naj bi se predmetno javno naročilo izvajalo (prim. 8. člen vzorca pogodbe). Naročnikove zahteve iz 10. točke poglavja 6.1 razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati na način, da zadostuje izkazovanje preteklega zavarovanja, temveč se pogoj nedvomno nanaša na izkazovanje veljavnega zavarovanja oz. zavarovanja, ki bo veljavno v času izvajanja naročila.

Dejstvo, da izbrani ponudnik v postopku dopolnjevanja ponudbe te ni ustrezno dopolnil oz. da je predložil napačno zavarovalno polico za leto 2015, v vlogi z dne 24. 6. 2016, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, priznava tudi izbrani ponudnik. Izbrani ponudnik je namreč v vlogi izrecno navedel, da je v dopolnitvi ponudbe predložil napačno zavarovalno polico, št. 511-0135449 z dne 15. 12. 2014, hkrati pa je vlogi, s katero se je opredelil do zahtevka za revizijo (torej po izdaji odločitve o oddaji naročila oz. v postopku pravnega varstva), priložil pogodbo o zavarovanju, iz katere je razvidno, da je z zavarovalnico sklenil pogodbo za gradbeno zavarovanje št. 1250236, in sicer za obdobje od 20. 10. 2008 do 20. 10. 2018. Prav tako je predložil tudi novo zavarovalno polico, št. 510-0635777 z dne 8. 4. 2016, iz katere izhaja, da je zavarovalno premijo za zavarovanje gradbene dejavnosti plačal tudi za obdobje od 31. 12. 2015 do 31. 12. 2016.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da mora na podlagi petega odstavka 44. člena ZJN-2 v razpisni dokumentaciji navesti, katera dokazila za ugotavljanje ekonomsko finančne sposobnosti je izbral in katera druga dokazila so gospodarski subjekti dolžni predložiti, ponudniki pa imajo v primeru, če iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne morejo predložiti, v skladu s šestim odstavkom 44. člena ZJN-2 možnost, da ekonomsko in finančno sposobnost dokažejo s katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je primeren. Na podlagi navedenih določb po naročnikovem mnenju ni mogoče oceniti, da dokazila, ki jih je predložil izbrani ponudnik, ne bi bila ustrezna zgolj zato, ker ne gre za zavarovalno polico, saj lahko ponudnik v primeru, če iz utemeljenih razlogov ne more predložiti zahtevanega dokazila, sposobnost dokaže z drugim dokumentom, katerega naročnik oceni kot primernega.

Z naročnikom se ni mogoče strinjati. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila namreč ne gre za položaj, ko bi imel izbrani ponudnik utemeljene razloge, da zahtevanega dokazila o zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ni predložil. Izbrani ponudnik je namreč očitno, že v času predložitve ponudbe, razpolagal z ustrezno zavarovalno polico, št. 510-0635777 z dne 8. 4. 2016, iz katere je razvidno, da ima zavarovano gradbeno dejavnost v času, ko se izvaja predmetni postopek oddaje javnega naročila oz. ko se bo izvajalo predmetno naročilo. Kljub temu, da je izbrani ponudnik razpolagal z veljavno zavarovalno polico za leto 2016, pa te v ponudbi ni predložil, niti ni predložil kateregakoli drugega dokazila o zahtevanem zavarovanju. Gre torej za položaj, v katerem izbrani ponudnik v ponudbi sploh ni predložil nobenega dokazila o izpolnjevanju zahteve, določene v 10. točki poglavja 6.1 razpisne dokumentacije, čeprav je z njim razpolagal, naročnik pa je takšno pomanjkljivost ponudbe ocenil kot formalno nepopolnost, na podlagi česar je izvedel postopek dopolnjevanja formalno nepopolne ponudbe. Naročnikovo ravnanje s ponudbo izbranega ponudnika je zato treba presojati z vidika določb, ki urejajo ravnanje s formalno nepopolno ponudbo.

V skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je formalno nepopolna ponudba tista, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz ZJN-2 dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti. Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v 78. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da naročnik v primeru, če je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 ob tem izrecno prepoveduje dopolnjevanje in spreminjanje ponudbe v tistih delih, ki se nanašajo na ponudbene cene in ostala merila, na tehnične specifikacije (v smislu zamenjave predmeta naročanja) in na tiste dele ponudbe, ki lahko vplivajo na drugačno razvrstitev ponudb.

Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik ponudbo izbranega ponudnika zaradi odsotnosti dokazila o zavarovanju odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam, ocenil kot formalno nepopolno, zaradi česar je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe. V zahtevi za dopolnitev ponudbe (dokument z dne 13. 5. 2016) je naročnik izbranega ponudnika pozval, naj predloži kopijo zavarovalne police, kot je določena v 10. točki poglavja 6.1 razpisne dokumentacije. Ob tem ga je izrecno opozoril, da bo v primeru, če svoje ponudbe ne bo dopolnil pravočasno (najkasneje do 18. 5. 2016) oz. če dopolnitev ne bo ustrezna, njegovo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka kot nepopolno.

Kot je bilo prav tako že ugotovljeno, je izbrani ponudnik v vlogi z dne 18. 5. 2016, s katero je dopolnil svojo ponudbo, naročniku posredoval kopijo zavarovalne police, št. 511-0135449, iz katere izhaja, da je imel izbrani ponudnik veljavno zavarovalno polico za zavarovanje gradbene dejavnosti za obdobje od 31. 12. 2014 do 31. 12. 2015. Iz predložene kopije zavarovalne police je tako razvidno, da gre za neustrezno dokazilo oz. dokazilo, ki izkazuje dejstvo preteklega zavarovanja, ne izkazuje pa izpolnjevanja pogoja iz 10. točke poglavja 6.1 razpisne dokumentacije, ki se nanaša na obstoj veljavnega zavarovanja odgovornosti iz dejavnosti za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam. Ker izbrani ponudnik niti v ponudbi niti v njeni dopolnitvi ni predložil nobenih drugih dokazil, na podlagi katerih bi lahko naročnik ugotovil, da je bila zavarovalna premija plačana tudi v letu 2016 in da je izbrani ponudnik razpolagal z zahtevano zavarovalno polico oz. z zavarovanjem za gradbeno dejavnost tudi v letu 2016, čeprav je z njimi razpolagal (kar je razvidno iz dejstva, da je ta dokazila predložil v postopku pravnega varstva), je treba zaključiti, da izbrani ponudnik ni odpravil formalne nepopolnosti ponudbe in da bi zato moral naročnik njegovo ponudbo oceniti kot nepopolno in jo izločiti iz postopka, kot je določil tudi v pozivu k dopolnitvi ponudbe.

Ker je naročnik v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb že izvedel postopek dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika, za katero je ocenil, da je formalno nepopolna, in je izbranemu ponudniku že omogočil, da predloži manjkajočo veljavno zavarovalno polico, česar pa ta ni storil, bi moral po prejemu neustrezne dopolnitve ugotoviti, da izbrani ponudnik s tem, ko je predložil preteklo zavarovalno polico, ni dokazal izpolnjevanja pogoja, določenega v 10. točki poglavja 6.1 razpisne dokumentacije, njegovo ponudbo pa bi moral izločiti kot nepopolno. Ob tem je treba opozoriti, da je možnost dopolnjevanja ponudbe iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 dopustno uporabiti le enkrat, saj neustrezna dopolnitev ponudbe naročniku nalaga izločitev ponudbe (tretja poved iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2). Prav tako ponudbe ni mogoče dopolnjevati v predrevizijskem ali revizijskem postopku, saj je faza ocenjevanja in vrednotenja ponudb oz. faza dopolnjevanja ponudb faza postopka oddaje javnega naročila, ne pa faza postopka pravnega varstva.

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da je naročnik kršil določbo prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ko ponudbe izbranega ponudnika po neustrezni dopolnitvi ni izločil kot nepopolne, zaradi česar je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila obvestilo o oddaji naročila št. 4300-4/2016-24 z dne 3. 6. 2016. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika že zaradi neustrezne dopolnitve in posledično neizpolnjevanja pogoja iz 10. točke poglavja 6.1 razpisne dokumentacije ni mogoče oceniti kot popolno, ni presojala tudi ostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika. Presoja teh navedb namreč ne bi več vplivala na oceno nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika in s tem na odločitev Državne revizijske komisije, kot je razvidna iz prve točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru, če bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila, pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteva, da je ta v postopku dopolnjevanja ponudbe predložil neustrezno zavarovalno polico, iz katere ne izhaja izpolnjevanje pogoja iz 10. točke poglavja 6.1 razpisne dokumentacije, zaradi česar njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot pravilne in popolne v smislu 19. in 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.416,96 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 615,98 EUR,
- izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1 % od presežka nad 1000 točk, tj. 100 točk) v višini 21 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 11,76 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.044,70 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala stroškov po Tarifni številki 39 (konferenca), saj so slednji zajeti že v stroških za sestavo zahtevka za revizijo.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške v višini 2.044,70 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 22. 8. 2016

predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Občina Miklavž na Dravskem polju, Nad izviri 6, 2204 Miklavž na Dravskem polju
- Odvetniška pisarna Gorjup, Ulica Škofa Maksimilijana Držečnika 11, 2000 Maribor
- Komunala Slovenske Gorice, d. o. o., Kidričeva ulica 26, 2230 Lenart
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve

Natisni stran