018-134/2016 Srednja elektro - računalniška šola Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za energetsko sanacijo Srednje elektro - računalniške šole v Mariboru - SERŠ« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Komunaprojekt d.d., Partizanska 3, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Srednja elektro - računalniška šola Maribor, Smetanova ulica 6, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.08.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 02.06.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 002120/2016-W01. Naročnik je dne 01.07.2016 sprejel Odločitev o oddaji naročila št. 430-2/2016-6, s katero je predmetno naročilo oddal v izvedbo ponudniku TIP Inženiring d.o.o., Podgorska cesta 2, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in (ob upoštevanju meril) najugodnejša od šestih prejetih ponudb.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 08.07.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da se naročnikova kršitev nanaša na uporabo 81. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni lis RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki v prvem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekt glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Zatrjuje, da dikcija »ne glede na pravno razmerje« predpostavlja obstoj pravnega razmerja. V primeru, če torej ponudnik nastopa sam in brez podizvajalcev, je pravna podlaga za uporabo zmogljivosti drugih subjektov pogodba (bodisi podjemna, pogodba o delu, avtorska pogodba …). Enostranska izjava ni pogodba in po slovenskem pravu ne ustvarja pravnega razmerja med dvema pravnima subjektoma. Hkrati je potrebno ugotoviti, da navedeni kadri in dajalci izjav niso iste pravne osebe (za osebo L.P. je podala izjavo družba Fima d.o.o.). Tudi 63. člen Direktive 2014/24/ EU Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26.02.2014, določa »where appropriate and for a particular contract« (torej kjer je to primerno in z določeno pogodbo), oziroma določa, da je s subjektom, na katerega zmogljivosti se sklicuje drugi pravni subjekt, potrebno skleniti neko pogodbo, ki ustvari ustrezno pravno razmerje. Vlagatelj še zatrjuje, da je potrebno razlikovati med zakonsko dikcijo »lahko uporabi« in »se lahko sklicuje«. Zakon ne določa, da se lahko sklicuješ na referenco drugega gospodarskega subjekta, temveč da lahko uporabiš zmogljivosti drugih subjektov. Da lahko uporabiš zmogljivost drugega subjekta, pa moraš biti z njim v pravnem razmerju. Ker izbrani ponudnik sam ne razpolaga z referenco odgovornega vodje projekta gradbenega projektiranja, oziroma med njim in ustrezno kapaciteto ni ustreznega pravnega razmerja, ni izpolnil zahteve naročnika. Hipotetično gledano, bi se lahko vsak ponudnik skliceval na katerokoli projektivno podjetje v EU, ki izpolnjuje razpisni pogoj in bi posledično zaobšel zahtevo iz razpisa. Hkrati bi se lahko tako določeni kadri izognili z zakonom predpisanemu preverjanju, saj bi bili de facto podizvajalci, de iure pa družbe, ki ponujajo kapacitete. Vlagatelj še navaja, da je sporen tudi naročnikov napotek, ki ga je v zvezi s popravkom (dopolnitvijo) ponudbe svetoval izbranemu ponudniku. Naročnik je z njim favoriziral izbranega ponudnika, saj mu je svetoval, kako naj popravi ponudbo, da bo zaobšel zahtevo iz razpisne dokumentacije. Poleg tega so izjave o sklicevanju na kapacitete datirane po roku za oddajo ponudb, kar dejansko pomenu, da je izbrani ponudnik izpolnjevanje razpisnega pogoja zagotovil post festum. Vlagatelj tudi opozarja, da je s strani izbranega ponudnika predložena menična izjava nepodpisana.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 17.07.2016, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da (ob upoštevanju veljavne zakonodaje in prakse Državne revizijske komisije) določbe ZJN-3 v konkretnem primeru ne morejo predstavljati pravne podlage za presojo revizijskih navedb. Konkretno javno naročilo namreč sodi med evidenčna naročila, saj znaša ocenjena vrednost manj kot 20.000,00 EUR brez DDV. Naročniki lahko kljub ocenjeni vrednosti, ki je nižja od 20.000,00 EUR brez DDV, uporabijo enega izmed postopkov, ki jih ureja ZJN-3, vendar to še ne pomeni, da je s tem vzpostavljena obvezna uporaba določil ZJN-3. Poleg tega, opozarja izbrani ponudnik, vlagatelj tudi nima aktivne legitimacije, saj so njegove navedbe zgolj pavšalne oziroma v zvezi z očitki ni navedel dejstev in ni predlagal dokazov. Izbrani ponudnik še navaja, da je z vsemi subjekti, katerih zmogljivosti uporablja (Fima d.o.o., Božidar Jezeršek s.p., Arhitektura Šepul, Blaž Šepul s.p.) v pravnem razmerju. Izbrani ponudnik je z njimi v stalnem poslovnem odnosu, zaradi česar se navedeni subjekti (ob upoštevanju javno naročniške zakonodaje in stališča Ministrstva za finance št. 007-594/2010/2, z dne 22.11.2010) štejejo za njegove kooperante. Posledično njihova nominacija (v smislu podizvajalcev ali partnerjev) sploh ni potrebna. Z vidika 81. člena ZJN-3 takšno razmerje predstavlja pravno razmerje, na podlagi katerega lahko izbrani ponudnik uporabi njihove kapacitete. Izbrani ponudnik še navaja, da ob upoštevanju logične razlage zadevnega instituta in vseh zakonsko urejenih institutov sodelovanja na področju javnega naročanja, razmerje med subjekti, ki nastopajo v posamezni ponudbi, v trenutku oddaje ponudbe sploh še ne obstoji (podizvajalsko razmerje namreč stopi v veljavo šele po pridobitvi posla). Obstoj pravnega razmerja ni bistvena sestavina zakonske določbe, temveč je bistveni obstoj povezave med navedenimi subjekti. Navedeno potrjuje tudi angleško besedilo 63. člena Direktive 2014/24/EU, ker se glasi »regardless of the legal nature of the links wich it has with them«, ki pomeni »ne glede na pravno naravo povezav, ki jih ima z njim«. Neutemeljeno je tudi vlagateljevo sklicevanje na distinkcijo med »uporaba« in »sklicevanje«. Iz danih izjav delodajalcev ključnih kadrov namreč jasno izhaja, da se izbrani ponudnik lahko sklicuje na kapacitete subjektov, ter da bo imel v primeru pridobitve naročila te kapacitete tudi na razpolago. Izbrani ponudnik v zvezi s tem dodaja, da naknadna predložitev teh izjav (ob upoštevanju določb 89. člena ZJN-3) ne more biti pravno sporna, saj je kooperantsko razmerje med njim in subjekti obstajalo že pred oddajo ponudbe. Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala, da lahko tudi dokument s kasnejšim datumom od roka za oddajo ponudb dokazuje, da je neko stanje obstajalo že prej. Hkrati so neutemeljeni tudi očitki, da kadri in dajalci izjav niso iste pravne osebe. Podpisniki teh izjav so namreč zakoniti zastopniki subjektov, pri katerih so kadri, na katere se izbrani ponudnik sklicuje, zaposleni. Poleg tega ne gre za precedenčno naravo vsebino zahtevka za revizijo, saj je bil institut uporabe zmogljivosti drugih subjektov obravnavan tako pred Sodiščem Evropske skupnosti, kakor tudi pred Državno revizijsko komisijo, hkrati pa je podrobno urejen v 63. členu Direktive 2014/24/EU in v 81. členu ZJN-3. Izbrani ponudnik še navaja, da vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na nepodpisano menično izjavo, niso podkrepljeni z dejstvi in dokazi. Poleg tega naročnik ni zahteval, da jo ponudniki podpišejo, pač pa zgolj parafirajo. Za sestavo izjasnitvene vloge zahteva izbrani ponudnik povrnitev stroškov, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Naročnik je dne 20.07.2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik je naložil vlagatelju, da mora izbranemu ponudniku povrniti priglašene stroške. Naročnik uvodoma navaja, da znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 37.000,00 EUR brez DDV, zato navedb izbranega ponudnika (češ, da gre za v obravnavanem primeru za javno naročilo, katerega ocenjena vrednost je nižja od 20.000,00 EUR) ni upošteval. Naročnik se ne strinja z vlagateljem v tem, da iz ponudbe izbranega ponudnika ne izhaja dokumentacija, ki bi izkazovala pravno razmerje med izbranim ponudnikom in subjekti, na katere kapacitete katerih se sklicuje. Navaja, da je že z navedbo določenih kadrov vzpostavljena podlaga, ki napotuje na pravno razmerje, naročnik pa je tekom presoje dopustnosti ponudbe preverjal naravo tega razmerja. Prav tako, zatrjuje naročnik, v pozivu k dopolnitvi ponudbe izbranemu ponudniku ni podal navodil o tem, kako naj ponudbo dopolni, da bo ob tem zaobšel zahtevo iz razpisne dokumentacije, oziroma ga s tem v zvezi ni favoriziral. V pozivu je naročnik zgolj povzel zakonsko določbo (prvega odstavka 81. člena ZJN-3) in primeroma naštel, kakšna dokazila se lahko štejejo kot ustrezna. Nenazadnje je naročnik tudi vlagatelja pozval na izjasnitev, zato so takšni očitki neprimerni. Naročnik še navaja, da menična izjava, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni podpisana (pač pa je parafirana), saj gre za zavarovanje za dobro izvedbo del, ki bo predloženo šele po podpisu pogodbe. Naročnik pojasnjuje, da je izbranega ponudnika pozval na pojasnilo in dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na v ponudbi navedene kadre. Izbrani ponudnik je navedel, da pri kadrih ne gre za podizvajalce, na kapacitete in izkušnje katerih se sklicuje v ponudbi, zato je izbranega ponudnika pozval, naj predloži ustrezno dokazilo o tem, da bo imel na voljo navedene kadre, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen (izjave navedenih oseb o sodelovanju pri izvedbi projekta, podjemne pogodbe s temi osebami ali podobno). Naročnik zatrjuje, da je s strani izbranega ponudnika (naknadno) predložene izjave delodajalcev priglašenih kadrov štel kot ustrezno dokazilo. Izbrani ponudnik je z njimi dokazal, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila, zato je sklicevanje na te kapacitete primerno. Že sam zakon predpostavlja, da je dovolj zagotovilo subjekta, oziroma da ni potrebno predložiti (še) pogodbe, kar zatrjuje vlagatelj. Nenazadnje ni mogoče prezreti niti tega, da so podpisniki izjav iste fizične osebe, na kapacitete katerih se sklicuje izbrani ponudnik. Zato je naročnik ocenil, da je podano ustrezno zagotovilo, da so izbranemu ponudniku na voljo kapacitete kadrov, ki jih je navedel v ponudbi. Navedena dokazila so datirana po roku za oddajo ponudb, kar je logično, saj jih je izbrani ponudnik predložil na podlagi naročnikovega poziva. Naročnik zatrjuje, da je obligacija lahko vzpostavljena že z ustnim dogovorom med subjekti, prav tako enostranska izjava subjekta drugemu subjektu vzpostavlja pravno razmerje med subjektoma. Za predmetno javno naročilo pa je predvsem bistveno, da ima izbrani ponudnik na voljo kadrovske kapacitete. Prav tako vlagatelj napačno sklepa, da bi se lahko kadri, na kapacitete katerih se sklicuje izbrani ponudnik, izognili zakonski preverbi, saj takšno preverjanje z zakonom ni predpisano. Poleg tega gre v konkretnem primeru za postopek oddaje naročila male vrednosti, kjer naročnik pred izdajo odločitve ni dolžan preveriti izpolnjevanja zahtev in pogojev. Naročnik na koncu še pojasnjuje, da (mu) je bil dopis podjetja JHP d.o.o., z dne 05.07.2016, namenjen v pomoč, in sicer v primeru, če bi mu vlagatelj očital, da bi morali biti gospodarski subjekti imenovani za podizvajalce.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 26.07.2016, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj vztraja na stališču, da z enostranskimi izjavami ni dokazano pravno razmerje med ponudnikom in drugimi subjekti, ter da je naročnik favoriziral izbranega ponudnika. V zvezi s tem vlagatelj ponavlja svoje očitke iz zahtevka za revizijo. Navaja še, da je napačno stališče naročnika, da mora vlagatelj povrniti stroške izbranemu ponudniku, saj je naročnik neupravičeno zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo. Vlagatelj priglaša še stroške za pripravo navedenega odgovora.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna v delu, ki se nanaša na nominirane kadre, in v delu, ki se nanaša na menično izjavo.

Državna revizijska komisija se uvodoma strinja z naročnikom, da znaša ocenjena vrednost predmetnega javnega naročila 37.000,00 EUR brez DDV (navedeno je razvidno iz Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. JN0001/2016-0002, z dne 01.06.2016) in ne (kot to napačno zatrjuje izbrani ponudnik) manj kot 20.000,00 EUR brez DDV.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na menično izjavo. Vlagatelj v tem delu očita naročniku, da izbrani ponudnik menične izjave (za dobro izvedbo del) ni podpisal.

Naročnik je na 21. strani razpisne dokumentacije (Finančna zavarovanja) zapisal:

»Zavarovanje za dobro izvedbo:

Instrument zavarovanja: menica.

Višina zavarovanja: najmanj 10,00 % pogodbene vrednosti z DDV.

Čas veljavnosti: 90 dni po uspešnem tehničnem pregledu izvedenih del izvajalca energetske sanacije.

Zahtevana dokazila: ni zahtevano dokazilo, ponudnik s podpisom obrazca krovna izjava potrjuje, da bo naročniku izročil ustrezno zavarovanje.«

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil Vzorec menične izjave za dobro izvedbo (Obrazec št. 2).

Naročnik je navodila, ki se nanašajo na obrazce, navedel na 24. strani razpisne dokumentacije, in sicer:

»Ponudbeno dokumentacijo sestavljajo spodaj našteti dokumenti, ki morajo po vsebini in obliki ustrezati obrazcem in drugim navodilom iz razpisne dokumentacije, torej mora biti ponudba izdelana v skladu z zahtevami naročnika, podpisana in žigosana, kjer je to označeno.

Navedeni dokumenti morajo biti izpolnjeni, kot to zahtevajo navodila obrazca ali kot izhaja iz njihovega besedila. V primeru, če ponudnik posameznega zahtevanega dokumenta ne predloži (oziroma ga ne predloži na poziv naročnika, če je takšen poziv mogoč na podlagi določil ZJN-3), ali pa bo predloženi dokument v nasprotju z zahtevami razpisne dokumentacije, bo naročnik tako ponudbo zavrnil kot nedopustno.«

Naročnik je v nadaljevanju naštel vseh 19 dokumentov, ki so jih morali predložiti ponudniki in za vsakega izmed njih navedel, kako in na kakšen način morajo biti izpolnjeni. Pri večini dokumentov je zahteval, da jih morajo ponudniki izpolniti, podpisati in žigosati, za vzorec menične izjave (v 2. točki) pa je navedel le, da mora biti parafiran.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže (kar med strankama v tem postopku niti ni sporno), da je v ponudbo predložil tako izpolnjeno, podpisano in žigosano Krovno izjavo (Obrazec št. 3), kakor tudi parafiran vzorec menične izjave (naročnik na menični izjavi ni navedel nikakršnih navodil, ki se nanašajo na izpolnjevanje tega obrazca). Ker od ponudnika ni mogoče zahtevati več ali drugače kot je od njega terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija, Državna revizijska komisija vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na izpolnjevanje kadrovskih pogojev. Kot je mogoče razumeti vlagatelja, v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, ker iz nje ni razvidna pogodbena podlaga, na podlagi katere bo izbrani ponudnik sodeloval z družbami, pri katerih so zaposleni nominirani kadri. Po vlagateljevem mnenju bi torej morali biti gospodarski subjekti, pri katerih so zaposleni nominirani kadri (torej odgovorni vodja projekta in oba odgovorna projektanta), v pogodbenem razmerju z izbranim ponudnikom, te pogodbe pa bi moral izbrani ponudnik predložiti (že) v ponudbi.

Vlagateljeve očitke je potrebno presojati ob upoštevanju 77. člena ZJN-3, ki v osmem odstavku določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj blaga ali storitev) z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c sedmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na kadre, navedel na 18. in 19. strani razpisne dokumentacije, kjer je zahteval od ponudnikov, da morajo nominirati odgovornega vodjo projekta storitev gradbenega projektiranja in dva odgovorna projektanta storitev gradbenega projektiranja. Vsak izmed njih je moral izkazati vsaj dve referenci, ki ne smeta biti starejši od treh (3) let od datuma objave javnega naročila na Portalu javnih naročil. Referenci se morata nanašati na izdelavo projektne dokumentacije za objekte, ki so po klasifikaciji (CC-Sl) enaki razpisanemu projektu, pri čemer je morala znašati vrednost del na posameznemu objektu, za katerega je bil izveden referenčni projekt, vsaj 550.000,00 EUR z DDV. Poleg tega se morata nanašati na izdelavo projektne dokumentacije, izdelane najmanj na nivoju PZI, za objekte pa je moralo biti izdano tudi gradbeno dovoljenje. Naročnik je za odgovornega vodjo projekta zahteval, da mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, opravljen strokovni izpit gradbene stroke ter je vpisan v imenik pristojne zbornice.

Naročnik je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije kadrovske zahteve omilil in umaknil referenčne zahteve, ki se nanašajo na (oba) odgovorna projektanta, poleg tega je umaknil tudi zahtevo, ki se nanaša na pridobljeno gradbeno dovoljenje. Prav tako je navedel, da bo upošteval tudi odgovornega vodjo projekta, ki je arhitekt, ob predpostavki, da bo izpolnil vse ostale zahteve. Naročnik je navedene spremembe kadrovskih zahtev objavil na Portalu javnih naročil dne 07.06.2016 in dne 09.06.2016.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo predložil Obrazec št. 10 (Seznam kadrov) in Obrazec št. 11 (Potrdilo reference za kadre). V Obrazec št. 10 so morali ponudniki vpisati vse kadre, ki bodo sodelovali pri izvedbi razpisanega javnega naročila, in sicer njihova imena in priimke ter podatke o tem, kje so zaposleni ter kakšno vlogo bodo imeli pri razpisanemu poslu. Obrazec št. 11 so morali ponudniki izpolniti z imenom in priimkom odgovornega vodje projekta, z navedbo referenčnega projekta ter funkcijo odgovornega vodje del, ki jo je imel pri referenčnem objektu, ter s podatki o vrednosti del ter o času opravljenih (vsaj dveh) referenčnih storitev. Obrazec je moral podpisati in žigosati referenčni naročnik, s čimer je hkrati potrdil, »da so bila dela zaključena, ter da so bila izvedena pravočasno, strokovno, kvalitetno in v skladu z določili pogodbe«.

Naročnik v obravnavanem primeru ni prepovedal angažiranja oseb, ki niso zaposlene pri ponudniku. Od ponudnikov je v zvezi s tem zahteval le, da za vsakega izmed treh ključnih kadrov navedejo, kje so zaposleni, oziroma v zvezi s tem ni zahteval predložitve niti (npr.) podjemnih pogodb, sklenjenih med ponudniki in ključnimi kadri, niti pogodb (na katere opozarja vlagatelj), ki bi bile sklenjene med ponudniki in delodajalci ključnih kadrov.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je ravnal v skladu z vsemi zahtevami naročnika. V ponudbo je predložil (pravilno) izpolnjena, podpisana in žigosana obrazca št. 10 (Seznam kadrov) in št. 11 (Potrdilo reference za kadre). V prvega je vpisal tri kadre, in sicer osebo B.Š., kot odgovornega vodjo projekta, ter osebi I.P. in D.J., kot odgovorna projektanta (prvega kot odgovornega projektanta strojnih instalacij, drugega pa kot odgovornega projektanta elektro instalacij). Za vse tri kadre je vpisal tudi podatke o njihovih delodajalcih. Za odgovornega vodjo projekta je predložil tudi tri (v celoti izpolnjene) Obrazce št. 11, za tri referenčne projekte, ki so jih potrdili referenčni naročniki oziroma tri reference, ki v celoti izpolnjujejo vse postavljene zahteve. Za odgovornega vodjo projekta je prav tako predloženo potrdilo o izobrazbi (iz katerega je razvidno, da ima univerzitetno izobrazbo), potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in potrdilo o vpisu v imenik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.

V ponudbi izbranega ponudnika kot odgovorni vodja projekta, ter kot odgovorna projektanta nastopajo osebe B.Š., L.P. in D.J. kot fizične osebe in ne njihovi delodajalci, kakor to skuša prikazati vlagatelj. Navedena podjetja so v ponudbi navedena zgolj iz razloga, ker je naročnik zahteval od ponudnikov, da za vsakega izmed ključnih kadrov navedejo (tudi) podatke o njihovih delodajalcih. Tudi sicer lahko kot odgovorni vodja projekta in kot odgovorna projektanta na podlagi 4.2.1 in 4.2.2 točke prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1) nastopajo le fizične osebe. Po navedenih določbah je odgovorni projektant posameznik, ki projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela, s prostorskimi akti, gradbenimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev (točka 4.2.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1), odgovorni vodja projekta pa posameznik, ki investitorju odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo (točka 4.2.2 prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

Četudi bi zavzeli stališče, da gre pri nominiranih kadrih za uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov (v smislu 81. člena ZJN-3), vlagateljevemu očitku ni mogoče slediti. Kot že izhaja iz te obrazložitve, naročnik ni zahteval, da morajo biti ključni kadri zaposleni pri ponudniku, od ponudnikov je v zvezi s tem zahteval le, da navedejo podatke o delodajalcih ključnih kadrov (kar je izbrani ponudnik tudi storil). Poleg tega je naročnik pozval izbranega ponudnika, da naj mu (v skladu z 81. členom ZJN-3) predloži ustrezno dokazilo o tem, da bo imel na voljo (vse tri) nominirane kadre. Izbrani ponudnik se je (pravočasno in ustrezno) odzval s predloženimi izjavami vseh treh delodajalcev nominiranih kadrov (o čemer se je vlagatelj lahko prepričal pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika), iz katerih je razvidno, da izbrani ponudnik za predmetno javno naročilo lahko uporabi vse tri nominirane strokovnjake.

Državna revizijska komisija še pripominja, da v obravnavanem primeru ne gre za »uporabo reference« (kot to napačno zatrjuje vlagatelj), pač pa kvečjemu za izposojo odgovornega vodje del, ki razpolaga tudi z ustreznimi izkušnjami. Poleg tega je naročnik v obravnavanem primeru tudi od ponudnikov zahteval, da morajo razpolagati z vsaj dvema referencama s področja javnega naročila. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže (čemur vlagatelj niti ne oporeka), da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil celo tri reference s področja razpisane storitve.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik s tem, ko je je izbranemu ponudniku priznal sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila, kršil pravila javnega naročanja oziroma določila lastne razpisne dokumentacije. Zato je Državna revizijska komisija v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena
Izbrani ponudnik je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v postopku pravnega varstva. Državna revizijska komisija je zahtevo zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven, zato stroški izbranega ponudnika niso potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, dne 18.08.2016

predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Srednja elektro - računalniška šola Maribor, Smetanova ulica 6, Maribor,
- Komunaprojekt d.d., Partizanska 3, Maribor,
- odvetnica Klara Kunovar, Šmartinska cesta 53, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.




Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran