018-116/2016 Dravske elektrarne Maribor, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Praznjenje deponij in prevzem plavja na lokacijah DEM d.o.o.«, v sklopih A, B in C, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Gorenje Surovina d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o., Obrežna ulica 170, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 8. 2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti »Praznjenje deponij in prevzem plavja na lokacijah DEM d.o.o.« v sklopih A, B in C, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, št. IP-1417/2016, z dne 30. 5. 2016.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.892,28 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti »Praznjenje deponij in prevzem plavja na lokacijah DEM d.o.o.«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 14. 3. 2016, pod številko objave NMV1544/2016.

Naročnik je dne 30. 5. 2016 sprejel dokument »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, št. IP-1417/2016, s katerim je javno naročilo v vseh štirih razpisanih sklopih oddal ponudniku ČISTO MESTO PTUJ d.o.o., Dornavska cesta 26, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilih ugodnejšo vlagateljevo ponudbo v sklopih A, B in C pa izločil kot nepopolno iz razloga, ker vlagatelj niti po pozivu na dopolnitev ponudb ni predložil veljavnega potrdila o vpisu ponudnika in njegovega podizvajalca v evidenco zbiralcev odpadkov, iz predloženih okoljevarstvenih dovoljenj pa niso bile razvidne vse klasifikacijske številke odpadkov, ki so predmet razpisa. Odločitev je bila vlagatelju vročena dne 31. 5. 2016.

Vlagatelj je dne 10. 6. 2016 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika, v katerem zatrjuje, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno izločil kot nepopolno. Navaja, da je ponudba vsebovala okoljevarstveni dovoljenji za predelavo odpadkov (za vlagatelja in podizvajalca), ki vsebujeta tudi dovoljenje za zbiranje odpadkov. Naročnik ponudnika ni pozval k dopolnitvi za specifične klasifikacijske odpadke, ki niso bili vsebovani v predloženih dovoljenjih, ampak je zahteval še dodatno dokazilo – potrdilo o vpisu v javno evidenco, kar bi sicer glede na zakonske določbe lahko in moral naročnik pridobiti sam. Iz samega poziva torej ni bilo jasno, katero pomanjkljivost bi moral vlagatelj odpraviti, saj je razumel, da mora izkazati pravico do zbiranja odpadkov, ne pa tega, da iz predložene dokumentacije in javno dostopnih podatkov naročnik ne razbere, da ima vlagatelj dovoljenje za vse vrste odpadkov, ki so bili predmet razpisa. V nasprotju z določili zakonodaje naj bi bilo tudi stališče naročnika, da bi morala pogoje glede tehnične usposobljenosti izpolnjevati samostojno tako glavni ponudnik kot podizvajalec; v danem primeru imata glavni izvajalec in podizvajalec skupno dovoljenja za vse odpadke, ki so predmet razpisa, kar pomeni, da je to zagotovilo za naročnika, da bo posel izpeljan, oziroma, da je izkazana sposobnost za izvedbo posla. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je dne 28. 6. 2016 izdal sklep, št. IP-1756/2016, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov. Pojasnjuje zahteve razpisne dokumentacije in potek postopka do trenutka izdaje odločitve o oddaji naročila, pri čemer navaja, da je ob pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovil, da iz priloženih dokumentov ni bilo mogoče razbrati, ali lahko vlagatelj (ali njegov podizvajalec) zbira in prevaža vse navedene klasificirane odpadke iz razpisne dokumentacije in ali izpolnjuje pogoje v zvezi z možnostjo in dopustnostjo opravljanja razpisanih storitev. Vlagatelja je zato pozval na dopolnitev ponudbe, pri čemer je v zahtevi za dopolnitev natančno navedel, da mora vlagatelj dopolnitvi priložiti potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov za ponudnika (in podizvajalca), iz katerega bo jasno razvidno, da lahko vsi v javnem naročilu sodelujoči subjekti zbirajo vse odpadke iz Priloge. Ker vlagatelj svoje ponudbe ni dopolnil na zahtevan način, je naročnik sklepal, da vlagatelj ne izpolnjuje zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije, saj iz ponudbi priloženih okoljevarstvenih dovoljenj ni razvidno, da je vlagatelj oz. njegov podizvajalec kvalificiran za zbiranje in prevoz vseh odpadkov, ki so predmet naročila. Naročnik v nadaljevanju še navaja, da se na očitke glede pridobitve dokumentov oz. podatkov iz javnih evidenc ne namerava opredeliti, saj le-to nima nobene veze s predmetom javnega naročila in ne vpliva na končni izid oddaje naročila izbranemu ponudniku. Poudarja, da je vlagatelj s potrdilom o vpisu v evidenco očitno razpolagal, saj ga je priložil zahtevku za revizijo. Zaključuje, da iz določil razpisne dokumentacije ne izhaja dopustitev možnosti, da lahko pogoj zagotavljanja tehničnih zmogljivosti za izvedbo naročila izpolnjujeta ponudnik in podizvajalec skupaj; še več – zahtevana so bila dokazila za ponudnika in za podizvajalca. Strinja se sicer, da so ponudniki avtonomni pri odločitvi, ali in s koliko podizvajalci bodo sodelovali ter kolikšen delež naročila bodo z njimi izvedli, vendar hkrati meni, da morajo biti tudi podizvajalci ustrezno tehnično usposobljeni za izvedbo naročila.

Državna revizijska komisija je odstopljeno dokumentacijo iz predrevizijskega postopka prejela dne 29. 6. 2016.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu prejete dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil skladno s pravnim poukom naročnika, kot je bil naveden v obrazložitvi izpodbijane odločitve, v roku 8 delovnih dni od prejema te odločitve. Ne glede na vprašanje, ali je bil pravni pouk ustrezen (naročnik namreč izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti), pa je potrebno opozoriti na ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, skladno s katero napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Če stališče, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ne bi veljalo, bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev. Ob upoštevanju navedenega je zato treba šteti, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil pri naročniku skladno s pravnim poukom naročnika, pravočasen.

Med vlagateljem in naročnikom obstaja spor o tem, ali je naročnik ravnal skladno z določbami Zakona o javnem naročanju vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), ko je vlagateljevo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje naročila male vrednosti.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona ter upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je v skladu s 17. točko 2. člena ZJNVETPS tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti (18. točka 2. člena ZJNVETPS). Nepravilna ponudba je tista ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika ali kandidata iz tega zakona (20. točka 2. člena ZJNVETPS). Naročnik mora pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopolnitvi ponudb iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS (česa ponudnik ne sme spreminjati in dopolnjevati) in četrtega odstavka 82. člena ZJNVETPS (poprava očitnih računskih napak).


V obravnavani zadevi je najprej sporno, ali vlagatelj izpolnjuje enega od obveznih pogojev za priznanje sposobnosti, skladno s katerim mora ponudnik imeti status zbiralca odpadkov, ki so predmet naročila male vrednosti. Naročnik je zadevni pogoj navedel v 6. točki poglavja 6.1 »Ugotavljanje sposobnosti ponudnikov« razpisne dokumentacije:
»Ponudnik mora v skladu z Uredbo o odpadkih (Ul RS št. 37/2015 – 30. člen), k ponudbi priložiti veljavno potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi pristojno Ministrstvo. Iz potrdila mora biti razvidno, da lahko ponudnik zbira odpadke iz seznama navedenega v prilogi III Opis izvedbe del/tč. 2 Vrste odpadkov (klasifikacija odpadkov).
Dokazilo: Veljavno potrdilo.«

Kot je mogoče razumeti iz navedbe naročnika v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, je za naročnika problematična okoliščina, da vlagatelj v ponudbi ni predložil potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, iz ponudbi priloženega okoljevarstvenega dovoljenja pa niso razvidne vse klasifikacijske številke odpadkov, ki so predmet naročila in so sicer navedene v prilogi razpisne dokumentacije (2. točka v dokumentu Priloga »III OPIS IZVEDBE DEL«) – okoljevarstveno dovoljenje tako ne vsebuje navedbe klasifikacijskih številk 15 01 10* (»Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi«) in 20 01 37 (»Les, ki vsebuje nevarne snovi«). Upoštevaje navedeno je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot formalno nepopolno in vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe z »veljavn[im] potrdil[om] – vpis v evidenco zbiralcev odpadkov za ponudnika«.

Ne glede na to, da ni mogoče pritrditi navedbi naročnika iz sklepa z dne 28. 6. 2016, kjer navaja, da je v zahtevi za dopolnitev »natančno navedel, da mora vlagatelj dopolnitvi ponudbe priložiti potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov za ponudnika (in podizvajalca), iz katerega bo jasno razvidno, da lahko vsi v javnem naročilu sodelujoči subjekti zbirajo vse odpadke iz Priloge« in čeprav naj to po oceni naročnika ne bi vplivalo na končni izid oddaje naročila izbranemu ponudniku, pa Državna revizijska komisija opozarja na določbo petega odstavka 45. člena ZJNVETPS, skladno s katero ponudniku ne glede na druge določbe tega zakona ni treba predložiti nobenega dokazila o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco; namesto dokazila ponudnik poda izjavo o podatkih, ki jih mora vsebovati ponudba. Podatke iz uradnih evidenc naročnik pridobi sam. Za pridobitev osebnih podatkov je potrebno soglasje subjekta, na katerega se podatki nanašajo, razen če ta ali drug zakon določa drugače.

Evidenca zbiralcev odpadkov je vzpostavljena na podlagi 30. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba), skladno s katerim to evidenco vodi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v okviru evidence oseb, ki imajo potrdilo za opravljanje dejavnosti varstva okolja in v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja (gl. tretji odstavek 20. člena in 104. člen Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 39/2006 s sprem.). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjeno, podpisano in žigosano izjavo o izpolnjevanju pogojev za izvedbo javnega naročila (obrazec 7.4) in pooblastilo naročniku za pridobitev podatkov iz uradnih evidenc pristojnih organov (obrazec 7.6).

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbo prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS s tem, ko je od vlagatelja zahteval, naj ponudbo dopolni s potrdilom o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. Skladno s to določbo ZJNVETPS namreč v primeru, če je je ponudba formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna, pri čemer naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. V obravnavanem primeru gre za dejstvo, ki bi ga naročnik lahko in moral preveriti sam, saj gre za podatek iz uradne evidence, ponudba vlagatelja pa je (kot že pojasnjeno) vsebovala tako ustrezno izjavo o podatku, kot tudi pooblastilo, s čimer je bila naročniku omogočena preverba spornega dejstva pri organu, ki vodi evidenco zbiralcev odpadkov.

Smiselno enako je potrebno ugotoviti tudi za ravnanje naročnika, ko je od vlagatelja zahteval, naj ponudbo dopolni s potrdilom o vpisu priglašenega podizvajalca v evidenco zbiralcev odpadkov. Vendar v zvezi s stališčem naročnika iz sklepa z dne 26. 6. 2016, po katerem bi moral podizvajalec izkazovati sposobnost za vse aktivnosti predmeta naročila, Državna revizijska komisija v izogib nadaljnjim sporom še opozarja, da zahtev naročnika ob upoštevanju določil razpisne dokumentacije iz poglavja 3.6 »Podizvajalci«, skladno s katerimi je potrebno v primeru nastopa s podizvajalci za podizvajalce ponudbi »[…] priložiti dokumente iz točk 2, 6, 9 ( Obrazca 7.10 in 7.11 ) iz 6.2.1 Splošni del ponudbe in iz točk 1,2,3 in 4 iz 6.2.2. Tehnični del ponudbe«, ni mogoče interpretirati le na način, da bi morali biti priglašeni podizvajalci vpisani tudi v evidenco zbiralcev odpadkov (in ne le prevoznikov odpadkov), v kolikor naj bi izvajali zgolj prevoz odpadkov za glavnega izvajalca. Ponudniki so morali za priglašene podizvajalce ponudbi priložiti tudi izpolnjen Obrazec 7.10 »Podatki o podizvajalcu« – na ta obrazec se naročnik v citiranem določilu razpisne dokumentacije izrecno sklicuje – in ga, skladno z drugim odstavkom iz poglavja 3.6, izpolniti z navedbo naziva, polnega naslova, matične številke, davčne številke in transakcijskega računa podizvajalca ter dela naročila, ki ga bo podizvajalec izvedel (predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del). Navedeno je zato, ob upoštevanju načina, na katerega je zapisano citirano določilo razpisne dokumentacije v zvezi z zahtevanimi dokumenti za podizvajalca, mogoče interpretirati zlasti na način, da je obseg zahtev glede sposobnosti potrebno presojati glede na udeležbo podizvajalca pri izvedbi predmeta naročila (upoštevaje navedbo v obrazcu 7.10) oz. glede na dela, ki naj bi jih podizvajalec za določenega ponudnika v konkretnem primeru izvajal. Naročnik je predmet naročila v razpisni dokumentaciji sicer opredelil z navedbo »prebiranje – ločevanje odpadkov na deponijah , v skladu z Uredbo […], nakladanje in odvoz odpadkov ter izdaja dokumentacije, skladno z Uredbo […]« (3. točka v dokumentu Priloga »III OPIS IZVEDBE DEL«), iz nobenega dela razpisne dokumentacije pa ne izhaja, da bi naročnik kakorkoli omejil ponudnika pri določanju načina izvedbe naročila s partnerji ali podizvajalci v smislu, katere storitve bi moral izvesti ponudnik (oz. kateri od morebitnih partnerjev) ter katere podizvajalci (pri čemer se Državna revizijska komisija na tem mestu ne opredeljuje do vprašanja zakonitosti morebitnih določb s tako vsebino).

Ker je Državna revizijska komisija v okviru presoje revizijskih očitkov vlagatelja ugotovila naročnikove kršitve v delu, ki se nanaša na ugotavljanje popolnosti vlagateljeve ponudbe, glede izpolnjevanja pogojev za priznanje sposobnosti, je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila male vrednosti v sklopih A, B in C, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA«, št. IP-1417/2016, z dne 30. 5. 2016.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS). Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da, v kolikor se odloči nadaljevati postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, ponudbo vlagatelja v izpostavljenem delu ponovno preveri ter v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva v višini plačane takse. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, mora naročnik vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Državna revizijska komisija je na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške za takso v višini 2.892,28 EUR.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 3. 8. 2016




Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Gorenje Surovina d.o.o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
- DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR d.o.o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor
- ČISTO MESTO PTUJ d.o.o., Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran