018-043/2016 Splošna bolnišnica Izola

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup in vzdrževanje treh ventilatorjev«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Drager Slovenija, d.o.o., Nadgoriška cesta 19, 1231 Ljubljana - Črnuče (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola (v nadaljevanju: naročnik), dne 9.6.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.10.2015 na portalu javnih naročil pod številko NMV6958/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Nakup in vzdrževanje treh ventilatorjev«, čigar predmet predstavljajo 3 ventilatorji oziroma dihalni aparati s pogarancijskim vzdrževanjem za 2 leti ter z 10 začetnimi kompletnimi seti, ki vključujejo vse potrebno za ventiliranje 10 pacientov na ventilator. Omenjeno javno naročilo je naročnik na podlagi izvedenega postopka oddaje naročila male vrednosti z Odločitvijo o izbiri in oddaji javnega naročila, št. NMV 057/RN-15 z dne 11.2.2016, dodelil družbi RAM 2, d.o.o., Bratislavska cesta 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj, v skladu z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe drugouvrščeni ponudnik, je zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da je na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je slednji v obrazcu OBR-2a v točki b.) pri postavki »Cena potrošnega materiala za sto (100) pacientov na ventilator oziroma tristo (300) pacientov za tri ventilatorje« obračunal davek na dodano vrednost za potrošni material po nižji, 9,5 % stopnji, kar je po mnenju vlagatelja v nasprotju z veljavno zakonodajo. Iz Priloge I »Seznam dobav blaga in storitev, za katere se uporablja nižja stopnja DDV« k Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZDDV-1) je iz določila 4. točke razbrati, da se nižja davčna stopnja uporablja za medicinsko opremo, pripomočke in druga sredstva, ki so namenjena za lajšanje ali zdravljenje okvare ali invalidnosti ter so namenjena izključno za osebno uporabo, vključno z njihovim vzdrževanjem. V skladu s 50. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik) se med izdelke iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1 uvrščajo tudi dihalni aparati (tarifna oznaka: 9019 20 00), merilnik pretoka zraka (tarifna oznaka: 9018 90 84) in ventilator (tarifni oznaki: 8414 51 00 ter 84 14 59). Po zatrjevanju vlagatelja je očitno, da potrošni material ne spada med blago, za katero se uporablja nižja stopnja davka na dodano vrednost. Izbrani ponudnik bi zato moral davek na dodano vrednost zanj obračunati po 22 % stopnji, kot je to pravilno storil vlagatelj. V skladu s prakso Državne revizijske komisije nepravilno uporabljene stopnje davka na dodano vrednost ni mogoče šteti za računsko napako v smislu četrtega odstavka 78. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). Ponudba izbranega ponudnika je zato po prepričanju vlagatelja nepravilna in bi jo naročnik moral kot nepopolno izločiti iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj na podlagi navedenega predlaga, naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 in razveljavi odločitev o oddaji naročila, pri čemer naj slednji ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika ter sprejme odločitev v skladu z določili ZJN-2 in razpisne dokumentacije. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN izjasnil o navedbah vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo. Navaja pravno podlago, ki je po njegovi oceni relevantna za odločitev v zadevi, ter zatrjuje, da ima blago, ki je predmet ponudbe, tarifno oznako 9019 20 00, zato se zanj davek na dodano vrednost v skladu s 50. členom Pravilnika obračuna po nižji, 9,5 % stopnji. V dokaz zatrjevanega prilaga izvod carinske deklaracije za blago s tarifno oznako 9019 20 00, račun, št. 30979851 z dne 15.5.2015 ter po potrebi predlaga poizvedbe pri Finančni upravi Republike Slovenije. Izbrani ponudnik upoštevaje navedeno meni, da je pri obračunu davka na dodano vrednost v obravnavanem postopku javnega naročanja uporabil pravilno stopnjo, zato je zahtevek za revizijo potrebno v celoti zavrniti.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. NMV 057/RN-15 z dne 8.3.2016, zavrnil kot neutemeljen, prav tako je zavrnil vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Ob sklicevanju na določbo 41. člena ZDDV-1, 4. točko Priloge I k ZDDV-1, 7. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika ter na določilo tretjega odstavka istega člena Pravilnika ugotavlja, da je potrošni material za dihalne aparate oziroma ventilatorje šteti za izdelke, zajete v določbi 4. točke Priloge I k ZDDV-1, zaradi česar se davek na dodano vrednost zanje obračunava ter plačuje po nižji stopnji 9,5 %. Gre namreč za dele, ki imajo isto tarifno oznako kot dihalni aparat, zato se uvrščajo med izdelke iz prvega odstavka 50. člena Pravilnika in posledično med izdelke iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1. Dihalni aparati so označeni s tarifno oznako 9019 20 00, isto tarifno oznako pa imajo tudi filtri za ventilator (dihalni aparat), dihalni vmesniki, maske ter generatorji za ventilator (dihalni aparat), kar je razvidno iz izvoda carinske deklaracije, ki jo je v dokaz svojih navedb predložil izbrani ponudnik. Po prepričanju naročnika je le-ta pri obračunu davka na dodano vrednost v primeru potrošnega materiala za dihalne aparate uporabil pravilno, tj. 9,5 % stopnjo, zato je zahtevek za revizijo kakor tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva potrebno zavrniti.

Državna revizijska komisija je po prejemu dokumentacije iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila ter pripadajoče dokumentacije iz predrevizijskega postopka na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN za pojasnilo o vprašanju, katera stopnja je pravilna za obračun davka na dodano vrednost v primeru potrošnega materiala za ventilatorje oziroma dihalne aparate, ki jih ponuja izbrani ponudnik, zaprosila Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS). Odgovor FURS (dopis št. 0920-4561/2016-4 z dne 28.4.2016) je Državna revizijska komisija poslala v izjavo vlagatelju, naročniku ter izbranemu ponudniku. Vsi navedeni so Državni revizijski komisiji posredovali vsak svojo vlogo, v kateri so se opredelili do omenjenega pojasnila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, po preučitvi pridobljenega pojasnila FURS ter pripomb nanj in po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je izbrani ponudnik v ponudbi pod postavko b.) na »Obrazcu za vpis podatkov za izračun ekonomsko najugodnejše ponudbe« (OBR-2a), kamor je bilo potrebno vpisati ceno potrošnega materiala za 100 pacientov na ventilator oziroma 300 pacientov za 3 ventilatorje, davek na dodano vrednost obračunal po pravilni stopnji. Izbrani ponudnik je namreč davek na dodano vrednost v primeru potrošnega materiala tako za 1 kot za 3 ventilatorje oziroma dihalne aparate obračunal po stopnji 9,5 %, vlagatelj pa zatrjuje, da bi moral za obračun uporabiti splošno, 22 % stopnjo.

Stopnja davka, ki jo je potrebno uporabiti pri obračunu in plačilu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), je opredeljena v 41. členu ZDDV-1, ki v prvem odstavku določa, da se DDV obračunava ter plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga ter storitev. Ne glede na prvi odstavek se DDV v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZDDV-1 obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za dobavo blaga ter storitev iz Priloge I, ki predstavlja prilogo in obenem sestavni del ZDDV-1. V 4. točki Priloge I k ZDDV-1 je določeno, da se nižja stopnja DDV uporablja za medicinsko opremo, pripomočke in druga sredstva, ki so namenjena za lajšanje ali zdravljenje okvare ali invalidnosti in so namenjena izključno za osebno uporabo, vključno z njihovim vzdrževanjem. Obseg izdelkov iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1 je natančneje opredeljen v določbi 50. člena Pravilnika, ki pod 7. točko prvega odstavka navedenega člena zajema dihalne aparate (tarifna oznaka: 9019 20 00), merilnik pretoka zraka (tarifna oznaka: 9018 90 84) in ventilator (tarifni oznaki: 8414 51 00 ter 84 14 59). Med izdelke iz prvega odstavka 50. člena Pravilnika, za katere se DDV obračunava po nižji stopnji, v skladu s tretjim odstavkom 50. člena Pravilnika sodijo tudi deli in pribor za navedene izdelke, če se uvrščajo v isto tarifno oznako kot izdelek, ter črpalke (kot del inzulinske dozirne naprave) pod tarifno oznako 8413.

Državna revizijska komisija je za razjasnitev vprašanja o stopnji davka, ki jo je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila šteti kot pravilno za obračun DDV v primeru potrošnega materiala za dihalne aparate oziroma ventilatorje, ki jih ponuja izbrani ponudnik, v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZPVPJN zaprosila FURS. Slednji kot organ v sestavi ministrstva za finance v okviru finančnega nadzora na podlagi 3. točke prvega odstavka 11. člena Zakona o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju: ZFU) v povezavi z določbo 138. člena ZDDV-1 opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV ter v tem okviru tudi nad uporabo pravilne stopnje pri obračunu DDV.

Državna revizijska komisija je FURS-u v zaprosilu za pojasnilo zastavila vprašanje, ali se DDV za potrošni material (slednjega je izbrani ponudnik v ponudbi označil za poslovno skrivnost) za ventilatorje, ki jih ponuja izbrani ponudnik, obračunava in plačuje po nižji (9,5 %) ali po splošni (22 %) stopnji od davčne osnove. Iz vsebine vprašanja nedvoumno izhaja, da je bila le-ta jasna in oblikovana na način, ki ni dopuščal možnosti različnih interpretacij. Ker je tudi iz vsebine pojasnila FURS razbrati, da je slednji zastavljeno vprašanje pravilno razumel (in nanj posledično popolno ter prepričljivo odgovoril), Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagateljevi navedbi, podani v opredelitvi do omenjenega pojasnila, da FURS-u vprašanje ni bilo zastavljeno na ustrezen način oziroma da je slednji mogoče napačno razumel problematiko ter se do nekaterih ključnih vprašanj ni opredelil.

Državna revizijska komisija je FURS-u za namen ugotavljanja pravilne stopnje davka na dodano vrednost naknadno (na podlagi njegovega poziva) posredovala podatke o sestavi izdelka, ki v konkretnem primeru predstavlja potrošni material za ponujene dihalne aparate izbranega ponudnika, o njegovi obliki, namenu uporabe ter vrsti pakiranja, poleg tega mu je predložila relevantno dokumentacijo (tehnične specifikacije, deklaracijo o skladnosti z dne 18.7.2014, EC certifikat z dne 29.5.2013, izjavo proizvajalca v zvezi s »HS kodo« in navodila za uporabo izdelka, ki predstavlja potrošni material).

Na podlagi posredovanih podatkov in dokumentacije je FURS omenjeni izdelek uvrstil v kombinirano nomenklaturo carinske tarife, ki je urejena z Uredbo Sveta (EGS), št. 2658/87 z dne 23. julija 1987, o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (EGT L 256 z dne 7.9.1987), in Izvedbeno uredbo Komisije (EU), št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012, o spremembah Priloge I k Uredbi Sveta (EGS), št. 2658/87, o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (Uradni list Evropske unije, L 304 z dne 31.10.2012). V skladu z omenjenima uredbama se pri uvrščanju blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife upoštevajo podatki o izdelku, namen uporabe blaga, splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature, posebne določbe ter opombe k oddelkom in posameznim poglavjem v kombinirani nomenklaturi, pojasnjevalne opombe k slednji, poleg tega pa tudi pojasnjevalne opombe harmoniziranega sistema, izdane zavezujoče tarifne informacije, uredbe Komisije o uvrstitvi določenega blaga, sodbe Sodišča Evropske unije ipd., kar je skladno z razlago FURS, podano v pridobljenem pojasnilu.

V slednjem FURS na podlagi posredovanih podatkov in dokumentacije ugotavlja, da se izdelek, ki predstavlja potrošni material za ponujene dihalne aparate oziroma ventilatorje izbranega ponudnika, uvršča v kombinirano nomenklaturo pod tarifno oznako KN 9019 20 00.

V skladu s 7. točko prvega odstavka 50. člena Pravilnika se med izdelke iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1, za katere se uporablja nižja, 9,5 % stopnja DDV, uvrščajo tudi dihalni aparati s tarifno oznako 9019 20 00, čemur vlagatelj ne nasprotuje. Na podlagi tretjega odstavka 50. člena Pravilnika se med izdelke iz prvega odstavka tega člena in potemtakem v skupino izdelkov iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1 (za katere se DDV obračunava po nižji stopnji) prištevajo deli in pribor za navedene izdelke (torej tudi deli in pribor za dihalne aparate), če se uvrščajo v isto tarifno oznako kot konkretni izdelek (tj. v danem primeru dihalni aparat). V skupino omenjenih delov oziroma pribora po mnenju FURS sodi izdelek, ki v obravnavani zadevi predstavlja potrošni material za dihalne aparate izbranega ponudnika. Ker ima le-ta po oceni FURS isto tarifno oznako kot omenjeni dihalni aparati (9019 20 00), kar je nenazadnje skladno s tarifno oznako, ki jo je po zatrjevanju izbranega ponudnika določil principal oziroma proizvajalec blaga in je razvidna iz priložene carinske deklaracije ter računa, št. 30979851 z dne 15.5.2015, Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 50. člena Pravilnika in 7. točke prvega odstavka istega člena Pravilnika ugotavlja, da se med izdelke iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1, za katere se uporablja nižja, 9,5 % stopnja DDV, šteje tudi potrošni material za dihalne aparate, ki jih ponuja izbrani ponudnik.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da revizijska navedba o naročnikovem kršenju veljavne zakonodaje s tem, ko je pri obračunu DDV v okviru cene potrošnega materiala za dihalne aparate izbranega ponudnika kot pravilno štel uporabo nižje, 9,5 % stopnje, ni utemeljena.

Zaključek o vprašanju pravilne stopnje pri obračunu DDV se v konkretnem postopku pravnega varstva nad zakonitostjo naročnikovih ravnanj v celoti sklada s pojasnilom FURS, ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje kot jasno, prepričljivo in popolno. Iz vsebine omenjenega pojasnila namreč izhaja, da je FURS (sicer nedvoumno zastavljeno) vprašanje Državne revizijske komisije pravilno interpretiral in nanj podal celovit, prepričljiv ter enoznačen odgovor, v okviru katerega je upošteval vse relevantne okoliščine zadeve (tudi dejstvo, da se omenjeni dihalni aparati ter potrošni material zanje nabavljajo v postopku javnega naročanja, kar FURS v pojasnilu izrecno navaja).

Iz pojasnila FURS je razbrati, da se pod pogoji iz tretjega odstavka 50. člena Pravilnika med izdelke iz prvega odstavka navedenega člena Pravilnika in s tem med medicinsko opremo, pripomočke ter druga sredstva iz 4. točke Priloge I k ZDDV-1, za katere se DDV obračunava po nižji stopnji, štejejo deli in pribor za te izdelke, če se uvrščajo v isto tarifno oznako kot slednji, mednje pa je uvrstiti tudi izdelek, ki v konkretnem primeru predstavlja potrošni material za dihalne aparate izbranega ponudnika. V izpostavljenem delu pojasnila je FURS v celoti odgovoril na vprašanje, ali je potrošni material mogoče šteti za medicinsko opremo, pripomočke in druga sredstva, z odgovorom na katerega vlagatelj pod točko 2. opredelitve do obravnavanega pojasnila predlaga njegovo dopolnitev, ki ji posledično ni mogoče slediti.

S podano oceno o pravilni stopnji DDV je FURS v pojasnilu celovito in nedvoumno odgovoril na vprašanje, ali je mogoče potrošni material, ki ga naročnik nabavlja v konkretnem postopku javnega naročanja, obdavčiti po nižji stopnji DDV. Državna revizijska komisija predlogu vlagatelja za dopolnitev obravnavanega pojasnila z odgovorom na omenjeno vprašanje (pod točko 3. opredelitve) zato ni sledila.

Vlagatelj v opredelitvi do pojasnila FURS (z vprašanjem pod točko 1.) predlaga dopolnitev slednjega z odgovorom, ali je opremo, ki jo kupujejo bolnišnice za svoje potrebe, mogoče šteti kot opremo, namenjeno izključno osebni rabi. Državna revizijska komisija po preučitvi zahtevka za revizijo ugotavlja, da vlagatelj ustrezne trditvene podlage v tej zvezi ni podal, saj ni zatrjeval, da omenjene opreme ni moč šteti kot takšne, ki bi bila namenjena izključno osebni ravni (niti ni trdil, da jo je kot takšno mogoče šteti), poleg tega izvedbe dokaza s pridobitvijo mnenja FURS v ta namen ni predlagal. Ker mora vlagatelj vsa relevantna dejstva navajati ter dokaze predlagati v zahtevku za revizijo (razen v kolikor dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predlagati v predrevizijskem postopku; gl. prvi odstavek 15. člena v povezavi s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN) in umanjkanja trditvene podlage ne more nadomestiti s pripombami na pojasnilo FURS, pridobitve katerega sam predhodno ni predlagal, Državna revizijska komisija omenjenemu predlogu za dopolnitev pojasnila ni mogla ugoditi.

Državna revizijska komisija na podlagi podanih pripomb vlagatelja v pravilnost pojasnila FURS ni podvomila (z njim sta v celoti soglašala tudi naročnik in izbrani ponudnik), zato mu je v celoti sledila.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 9.6.2016

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Drager Slovenija, d.o.o., Nadgoriška cesta 19, 1231 Ljubljana - Črnuče,
- Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola,
- RAM 2, d.o.o., Bratislavska cesta 7, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran