018-119/2016 Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Telekomunikacijske storitve«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Telemach, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.7.2016

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 21.3.2016 na portalu javnih naročil pod številko NMV1755/2016 objavil obvestilo o javnem naročilu »Telekomunikacijske storitve«, ki ga je na podlagi izvedenega postopka oddaje naročila male vrednosti s Sklepom o oddaji naročila, št. 430-8/1-2016-4 z dne 30.5.2016, dodelil družbi Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj, v skladu z merilom ekonomsko najugodnejše ponudbe tretjeuvrščeni ponudnik, je zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo. Naročniku očita kršitev v zvezi z ocenjevanjem ponudb glede na merilo »Pokritost Slovenije z lastnimi sprejemno-oddajnimi enotami in notranjimi radijskimi instalacijami« (eno od meril v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe), na podlagi katerega je izbrani ponudnik prejel 10,00 točk, drugouvrščeni ponudnik 9,65 točk, vlagatelj pa zgolj 1,67 točk. Omenjeno število vlagatelju dodeljenih točk je po njegovem mnenju logično nevzdržno in ne more biti nižje od števila točk drugouvrščenega ponudnika, saj vlagatelj v skladu s Pogodbo o zagotavljanju storitev nacionalnega gostovanja (v nadaljevanju: Pogodba) uporablja njegove sprejemno-oddajne enote na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Po predvidevanju vlagatelja naročnik z omenjenim merilom ne ocenjuje pravnega statusa lastninske pravice na sprejemno-oddajnih enotah, saj le-ta ni relevantna in bi ponudniki v tem primeru morali zagotoviti tudi podatke o morebitnih zastavah, lastninskih pridržkih dobavitelja opreme ter konstrukcij, morebitnih sell-and-lease-back dogovorih, finančnih ter operativnih najemih ipd. Za naročnika kot uporabnika storitev je po mnenju vlagatelja relevantna lastninska pravica v ekonomskem smislu, kar pomeni, da je zanj pomembno število sprejemno-oddajnih enot in radijskih instalacij, preko katerih mu ponudnik lahko ponuja lastne storitve. Za pravilno uporabo podatkov v okviru vrednotenja vlagateljeve ponudbe glede na merilo »Pokritost Slovenije z lastnimi sprejemno-oddajnimi enotami in notranjimi radijskimi instalacijami« je torej potrebno sešteti enote drugouvrščenega ponudnika in enote vlagatelja, s čimer se za najugodnejšega ponudnika izkaže vlagatelj.

Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v vlogi z dne 20.6.2016 izjasnil o navedbah vlagatelja, podanih v zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da je iz določil razpisne dokumentacije razbrati, da so predmet točkovanja ponudnikove lastne sprejemno-oddajne enote in notranje radijske instalacije. V kolikor bi naročnik v okviru merila upošteval katerekoli druge sprejemno-oddajne enote ter notranje radijske instalacije, ki niso ponudnikove lastne, bi s tem ravnal v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Naročnik je vlagatelju v okviru omenjenega merila po mnenju izbranega ponudnika dodelil točke, ki mu dejansko pripadajo, in sicer na podlagi števila lastnih sprejemno-oddajnih enot in notranjih radijskih instalacij, kot jih je vlagatelj navedel v ponudbi (izjava »O številu lastnih baznih postaj GSM in UMTS ter notranjih radijskih inštalacij« pod točko 1 obrazca št. 16). Iz omenjenega obrazca izhaja, da vlagatelj razpolaga zgolj s 598 lastnimi baznimi postajami, zato je na podlagi navedenega merila prejel le 1,67 točke (izbrani ponudnik, ki razpolaga z največjim številom lastnih baznih postaj, tj. s 3578 lastnimi baznimi postajami, pa je prejel maksimalno število točk). Glede na navedeno bi upoštevanje števila lastnih baznih postaj drugouvrščenega ponudnika pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe pomenilo spreminjanje ponudbe v tistem delu, ki se nanaša na merila, kar pa v skladu z določilom 78. člena ZJN-2 ni dopustno.

Naročnik je z Odločitvijo o zahtevku za revizijo, št. 430-1/2016/13 z dne 29.6.2016, slednjega zavrnil. Navaja, da je med merili za izbiro najugodnejše ponudbe določil tudi »Pokritost ozemlja Slovenije z lastnimi sprejemno-oddajnimi enotami in notranjimi radijskimi instalacijami«, ponderirano z največ 10 točkami, ki zavezuje tako njega kot ponudnike. V okviru omenjenega merila je vlagatelju dodelil točke na podlagi števila lastnih sprejemno-oddajnih enot in radijskih instalacij, navedenega v njegovi ponudbi (v izjavi »O številu lastnih baznih postaj GSM in UMTS ter notranjih radijskih inštalacij« pod točko 1 obrazca št. 16), iz katere izhaja, da vlagatelj razpolaga s 598 lastnimi baznimi postajami. Glede na navedeno zahtevku za revizijo po mnenju naročnika ni mogoče ugoditi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor glede vprašanja, ali je naročnik ponudbo vlagatelja glede na merilo »Pokritost Slovenije z lastnimi sprejemno-oddajnimi enotami in notranjimi radijskimi instalacijami« pravilno ocenil ter jo posledično pravilno razvrstil glede na preostali prejeti ponudbi. Vlagatelj namreč meni, da bi moral naročnik pri ocenjevanju njegove ponudbe na podlagi omenjenega merila k številu sprejemno-oddajnih enot in notranjih radijskih instalacij, navedenih v njegovi ponudbi, prišteti še tiste drugouvrščenega ponudnika, ki jih ima vlagatelj na podlagi pogodbenega razmerja z njim pravico uporabljati, naročnik pa zatrjuje, da je vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji izrecno navedel, da razpolaga zgolj s 598 sprejemno-oddajnimi enotami in notranjimi radijskimi instalacijami, ki so torej edine relevantne za ocenjevanje ponudbe na podlagi omenjenega merila.

Naročnik je v okviru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe v točki 5. razpisne dokumentacije določil naslednja »MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠE PONUDBE«:

- cena pogovorov in prenosa podatkov (60 %),
- cena aparatov in modemov (10 %),
- pokritost ozemlja Slovenije z lastnimi sprejemno-oddajnimi enotami in notranjimi radijskimi instalacijami (10 %),
- procent pokritosti ozemlja s signalom UMTS, HSPA+ (10 %),
- procent pokritosti ozemlja z LTE, GSM signalom (10 %),
- dodatne točke:
 možnost nastavitve alarmov glede doseganja limita (F1) +1 točka,
 možnost ohranitve obstoječih kratkih številk (v poslovnem omrežju) (F2) +1 točka,
 možnost izdaje ločenega računa direktno zaposlenim za porabo nad limitom (F3) +2 točki,
 mobilno plačevanje (F5) +1 točka,
 možnost dostopa do elektronske pošte z mobilnim aparatom brez uporabe računalnika (F6) +2 točki.

Na merila za ocenjevanje ponudb se je nanašala tudi naslednja določba razpisne dokumentacije, zajeta pod točko »8. KRITERIJI in CENA, 8.1. Kriteriji«:

»/…/Kriterij ocenjevanja ponudb:
a) cena storitev (pogovori in prenos podatkov) 60
b) cena opreme 10
c) pokritost ozemlja Slovenije z lastnimi sprejemno-oddajnimi enotami in notranjimi radijskimi instalacijami 10
d) pokritost ozemlja Slovenije s signalom UMTS, HSPA+ 10
e) pokritost ozemlja Slovenije s signalom GSM, LTE 10
Skupno najvišje število točk 100./…/.«

V nadaljevanju navedene določbe razpisne dokumentacije je naročnik določil, da bo javno naročilo oddal tistemu ponudniku, ki bo zbral največji skupni seštevek točk, ter opredelil formule za izračun točk.

Ponudniki so morali podatke, na podlagi katerih je naročnik v okviru meril ocenjeval ponudbe, vpisati na predhodno pripravljeno »Izjavo ponudnika« (OBR16), kamor je bilo pod točko »1. O številu lastnih baznih postaj GSM in UMTS ter notranjih radijskih inštalacij« potrebno vpisati število lastnih baznih postaj GSM in UMTS (oziroma sprejemno-oddajnih enot) ter notranjih radijskih postaj (repetitorjev oziroma notranjih radijskih instalacij).

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja ugotavlja, da je slednji v omenjeni »Izjavi ponudnika« pod točko 1. izjavil, da »/…/imamo kot ponudnik 598 lastnih baznih postaj GSM in UMTS ter notranjih radijskih postaj (repetitorjev)./…/«.


Ker je torej vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji izrecno navedel, da razpolaga s 598 omenjenimi postajami in je naročnik pri ocenjevanju njegove ponudbe v okviru merila »Pokritost ozemlja Slovenije z lastnimi sprejemno-oddajnimi enotami in notranjimi radijskimi instalacijami« upošteval natanko ta, v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja konkretno in nedvoumno navedeni podatek, naročniku ni mogoče očitati ne kršitve določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ne kršitve določil razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da je vlagateljeva trditev o tem, da bi moral naročnik ob pravilni uporabi podatkov pri ocenjevanju njegove ponudbe glede na omenjeno merilo številu enot vlagatelja prišteti še enote drugouvrščenega ponudnika, neutemeljena.

Vlagatelj namreč ob zatrjevanju, da bi moral naročnik k številu njegovih baznih postaj GSM in UMTS oziroma sprejemno-oddajnih enot ter notranjih radijskih postaj oziroma instalacij prišteti še tiste drugouvrščenega ponudnika, ne trdi, da je podatek o številu omenjenih postaj slednjega, ki jih sme uporabljati vlagatelj in ki naj jih zato naročnik prišteje k številu njegovih postaj, (že) navedel v okviru svoje ponudbene dokumentacije. V posledici navedenega ni jasno, kje naj bi naročnik pridobil podatek o številu postaj drugouvrščenega ponudnika, ki bi ga bilo potrebno po zatrjevanju vlagatelja upoštevati pri ocenjevanju njegove ponudbe, omenjenega podatka pa slednji ne navede niti v zahtevku za revizijo. V kolikor vlagatelj meni, da bi moral naročnik k številu 598 lastnih baznih postaj GSM in UMTS ter notranjih radijskih postaj, izrecno navedenih v njegovi ponudbi, prišteti še število postaj, ki ga je v svoji ponudbi navedel drugouvrščeni ponudnik, velja pojasniti, da pravna podlaga za takšno postopanje naročnika ne obstaja.

Državna revizijska komisija pripominja še, da vlagatelj ni navajal formalnih pomanjkljivosti, s katerimi bi morebiti bila v omenjenem delu obremenjena njegova ponudba in ki bi jih bilo v skladu z 78. členom ZJN-2 mogoče odpraviti z uporabo instituta dopustnega dopolnjevanja oziroma spreminjanja ponudbe. Tudi v tem primeru pa naročniku ne bi bilo moč očitati opustitve dolžnega ravnanja po 78. členu ZJN-2, saj je število omenjenih lastnih postaj ponudnikov v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila odločilnega pomena za ocenjevanje ponudb glede na merilo »Pokritost ozemlja Slovenije z lastnimi sprejemno-oddajnimi enotami in notranjimi radijskimi instalacijami«, naročnik pa v skladu z določilom tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (med drugim) ne sme dopustiti dopolnjevanja ali spreminjanja ponudb v okviru meril.

Ne gre prezreti, da je bilo omenjeno merilo v razpisni dokumentaciji določeno jasno in nedvoumno, kot pa je v več svojih odločitvah poudarilo tudi Sodišče Evropske unije, mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (glej v tem smislu npr. sodbo Sodišča Evropske unije, dne 29. 4. 2004 sprejeto v zadevi številka C-496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 10. 2013 sprejeto v zadevi številka C-336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije, dne 6. 11. 2014 sprejeto v zadevi številka C-42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42). Omenjena obveznost naročnika je odraz načela enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) in načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), ki zavezujeta naročnike v postopkih oddaje javnih naročil.

Glede na vse navedeno se vlagateljeva navedba o tem, da za naročnika ni relevanten pravni status lastninske pravice na sprejemno-oddajnih enotah, temveč je zanj kot uporabnika odločilnega pomena pravica do uporabe omenjenih enot, izkaže kot nepomembna za odločitev v obravnavani zadevi, zato je Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala. Iz istega razloga se Državna revizijska komisija ni opredelila do revizijske navedbe o obstoju pogodbenega razmerja med vlagateljem ter drugouvrščenim ponudnikom kot pravne podlage zatrjevane pravice vlagatelja do uporabe omenjenih enot drugouvrščenega ponudnika in je v tej zvezi predlagani dokaz z vpogledom v Pogodbo o zagotavljanju storitev nacionalnega gostovanja kot nepotreben zavrnila.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v postopku pravnega varstva predložil potrdilo o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek, četudi ga naročnik v pravnem pouku, podanem v odločitvi o oddaji naročila, z omenjeno obveznostjo (in posledično z višino takse) ni seznanil. Ker je iz omenjenega potrdila razvidno, da je vlagatelj takso za predrevizijski in revizijski postopek poravnal v znesku 1.576,93, pravilna višina takse pa upoštevaje drugi odstavek 71. člena ZPVPJN znaša 1.411,11 EUR (kar je 2 % od cene ponudbe izbranega ponudnika v skupni višini 70.555,33 EUR z DDV), bo Državna revizijska komisija o povrnitvi preveč plačane takse v znesku 165,82 EUR odločila v skladu s četrtim odstavkom 72. člena ZPVPJN.


V Ljubljani, dne 22.7.2016

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Telemach, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana,
- Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana,
- Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


V vednost:
- finančno-računovodska služba Državne revizijske komisije.


Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran