018-112/2016 Osnovno zdravstvo Gorenjske

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »NADGRADNJA OBSTOJEČEGA RTG APARATA V DIGITALNI RTG APARAT (izvedba in vzdrževanje)« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj INTEREXPORT, d. o. o., Potok pri Komendi 12, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, Gosposvetska ulica 9, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 7. 2016

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 9. 6. 2016 se ugodi in se naročniku naloži odprava kršitve na način, da se mu nalaga, da
– jasno odgovori na zaprosilo z »Datum[om] objave: 10.05.2016 23:39« v delu, v katerem je zahtevano, naj »jasno navede ali se mora referenčno potrdilo vsebinsko zajemati poleg digitalnih detektorjev tudi postavitev RIS/PACS sistema ter teleradioloških povezav«;
– jasno odgovori na vprašanje z »Datum[om] objave: 03.06.2016 10:31«, ki se glasi: »Naročnik zahteva istočasen dostop za 5 uporabnikov na eni delovni postaji? Ali je naročnik s to zahtevo mislil, da mora sistem omogočati konfiguracijo različnih uporabnikov in ustreznih profilov, ki pa se ne prijavljajo istočasno?«;
– v nadaljnjih dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije odgovori na zaprosilo, da razpisno dokumentacijo ustrezno dopolni, saj v njej »ni navedenih števila letnih preiskav«, pa tudi, ker naročnik v njej »ne navaja kakšne in koliko uporabniških licenc potrebuje«;
– odgovori na vprašanje, ali »zahteva dodatno programsko opremo, ki bo omogočala sprejem HL7 sporočil za sprejem napotitve na slikanje« na diagnostični »modaliteti?«;
– poda ustrezno bolj konkretizirano opredelitev do zatrjevanj, kot izhajajo iz prvega odstavka 1. vprašanja z »Datum[om] objave: 03.06.2016 10:31«, kakor jo je podal doslej.

Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 9. 6. 2016 se v preostali vsebini zavrne.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.750,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 25. 1. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za digitalizacijo »RTG APARATA V ZD ŠKOFJA LOKA« (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 31. 3. 2016 (s številko objave JN2432/2016) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 5. 4. 2016 pa (s številko dokumenta 114570) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2016/S 066.

Vlagatelj je dne 9. 6. 2016 na pošto priporočeno oddal Zahtevek za revizijo, z dne 9. 6. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da zahtevek za revizijo vlaga zaradi »popolnih opustitev naročnika v fazi podajanja odgovorov oziroma pojasnil v zvezi z razpisno dokumentacijo«, v posledici česar mu je naročnik »z ustvarjanjem negotovih in nejasnih pogojev za oddajo javnega naročila onemogočil oddajo popolne« […] »in konkurenčne ponudbe«. Glede na to vlagatelj zahteva, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti, obenem pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je dne 15. 6. 2016 sprejel sklep, številka JN_11/2016_5, o zadržanju izvajanja postopka oddaje zadevnega javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije.

Naročnik je dne 22. 6. 2016 sprejel sklep, številka JN_11/2016, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V utemeljitev odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je razpisna dokumentacije postopka oddaje tega javnega naročila »dovolj jasna«, podane pa so bile tudi »vse potrebne dodatne informacije, da bi potencialni ponudniki lahko pripravili popolno ponudbo«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kot zatrjuje) prejel dne 23. 6. 2016, naročnik pa je z dopisom, z dne 24. 6. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela istega dne, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je dne 28. 6. 2016 na pošto priporočeno oddal vlogo, imenovano »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 28. 6. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in jih (v pretežnem delu) zavrača.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja in naročnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo na pošto priporočeno oddal dne 9. 6. 2016, to je pred dnem, določenim za prejem ponudb (10. 6. 2016; glej točko VII.1.2 objavljenega popravka obvestila o naročilu), v njem pa zatrjuje kršitve naročnika, povezane z določbami razpisne dokumentacije in informacijami, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje zadevnega javnega naročila, katere se na podlagi tretje povedi drugega odstavka 71. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) štejejo za del razpisne dokumentacije.

Upoštevaje izpostavljeno uvodno ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v povzetku navaja, da »vlaga ta zahtevek za revizijo zaradi (v nadaljevanju podrobno navedenih) popolnih opustitev naročnika v fazi podajanja odgovorov oziroma pojasnil v zvezi z razpisno dokumentacijo«, v posledici česar mu je naročnik »z ustvarjanjem negotovih in nejasnih pogojev za oddajo javnega naročila onemogočil oddajo popolne« […] »in konkurenčne ponudbe« (drugi odstavek 3. točke na strani 3, v povezavi s četrtim odstavkom na strani 4).

Vlagatelj v vsebini povzetih zatrjevanj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje, da naročnik na njegovo »vprašanje«, po katerem naj »jasno navede ali se mora referenčno potrdilo vsebinsko zajemati poleg digitalnih detektorjev tudi postavitev RIS/PACS sistema ter teleradioloških povezav«, ni odgovoril (tretji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na Portalu javnih naročil na 1. vprašanje (»Datum objave: 10.05.2016 23:39«), katerega del je tudi citirano zaprosilo vlagatelja, ni podal jasnega odgovora kot dodatnega pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo postopka oddaje tega javnega naročila. Naročnik je namreč odgovoril (s pojasnilom), da »v razpisni dokumentaciji ni opredelil zahteve, da se mora referenčno potrdilo nanašati na dobave v Sloveniji, referenčni posli se lahko nanašajo na Slovenijo ali EU«. Citirani odgovor (kljub drugačnemu stališču naročnika) po vsebini ne predstavlja odgovora na vprašanje, ali »mora referenčno potrdilo vsebinsko zajemati poleg digitalnih detektorjev tudi postavitev RIS/PACS sistema ter teleradioloških povezav«. Z opustitvijo podaje odgovora na citirano vprašanje je naročnik kršil 81. člen ZJN-2, uvrščen med posebne določbe za odprti postopek (katerega v konkretnem primeru izvaja naročnik), saj je bil v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja »dolž[an] na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo« (zahteva je bila namreč posredovana pravočasno). V povezavi z navedenim členom je naročnik kršil tudi prvi odstavek 8. člena ZJN-2. Državna revizijska komisija je že v več odločitvah zapisala, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, iz načela transparentnosti javnega naročanja pa izhaja tudi zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako (v zvezi s tem primerjati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111).

Predstavljenega zaključka v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika, da »je po ponovni preučitvi vseh postavljenih vprašanj ugotovil, da se ponudnikovo vprašanje lahko razume tudi kot poziv naročniku, k omilitvi referenčnih pogojev« (zadnji odstavek na strani 5 odločitve o zahtevku za revizijo). Takšna je namreč le vsebina prvega dela 1. vprašanja (»Datum objave: 10.05.2016 23:39«), ne pa tudi drugega dela tega vprašanja (v njegovi zadnji povedi), ki se glasi: »Poleg tega naj naročnik jasno navede ali se mora referenčno potrdilo vsebinsko zajemati poleg digitalnih detektorjev tudi postavitev RIS/PACS sistema ter teleradioloških povezav«. V 1. točki vsebine z »Datum[om] objave: 27.05.2016 10:26« je namreč naročnik zgolj ponovil del 2. podtočke točke »3.4 TEHNIČNA IN KADROVSKA SPOSOBNOST PONUDNIKA«, ni pa jasno odgovoril na zaprosilo, citirano v prejšnjem stavku. Naročnik se v izpostavljeni vsebini tako tudi ne sklicuje, da z njo odgovarja na zaprosilo, kot izhaja iz drugega dela 1. vprašanja (»Datum objave: 10.05.2016 23:39«), v njem pa niti po vsebini ni jasno odgovoril, ali »mora referenčno potrdilo vsebinsko zajemati poleg digitalnih detektorjev tudi postavitev RIS/PACS sistema ter teleradioloških povezav«. Na podlagi vsebine zadevnega odgovora naročnika ni mogoče prepričljivo in z gotovostjo zaključiti, da bo vsak razumno obveščen in povprečno skrben ponudnik razumel, da je naročnik z njim »dovolil tudi, da ponudnik za veljavnost ponudbe priloži tri (3) referenčna potrdila za samo dobavo digitalnega RTG aparata« (prvi odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo). V posledici ni slediti zaključku naročnika, da je »[n]avedeno« […] »zelo jasno in ne omogoča nikakršnih drugačnih razlag« (prvi odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo).

Na dosedanje zaključke v ničemer ne vpliva (sicer nedokazano) zatrjevanje naročnika, da »vlagatelj ta pogoj izpolnjuje« (drugi odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo), saj to naročnika ne odvezuje dolžnosti »na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo« (81. člen ZJN-2). Ob tem prav tako ni prezreti zatrjevanja vlagatelja, da »nikakor ne more predložiti ustrezne reference, če sploh ne ve, kaj ta referenčni pogoj vsebinsko obsega« (prvi odstavek na četrti strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 vlagateljevemu zahtevku za revizijo v navedenem delu ugodila, naročniku pa nalaga odpravo kršitve na način, da mu nalaga, da jasno odgovori na zaprosilo z »Datum[om] objave: 10.05.2016 23:39« v delu, v katerem je zahtevano, naj »jasno navede ali se mora referenčno potrdilo vsebinsko zajemati poleg digitalnih detektorjev tudi postavitev RIS/PACS sistema ter teleradioloških povezav«.

Državna revizijska komisija ob tem pritrjuje vlagatelju v njegovem zatrjevanju, po katerem »v zahtevku za revizijo sploh ne zatrjuje, da so bili odgovori, ki jih je naročnik objavil, objavljeni prepozno« (prvi odstavek 3. točke na tretji strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Vlagateljeva zatrjevanja, kot izhajajo iz (prvega odstavka 4. točke na strani 4) zahtevka za revizijo, je namreč razumeti v neločljivi povezavi s preostalo vsebino zahtevka za revizijo, torej na način, da vlagatelj v njih »zatrjuje, da so bili« naročnikovi odgovori »vsebinsko neustrezni in prazni ter da naročnik na« nekatera vprašanja »sploh ni odgovoril« (prvi odstavek 3. točke na tretji strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

Vlagatelju je pritrditi tudi v njegovem zatrjevanju, da naročnik na »vprašanje št. 6« sprva »vsebinsko ni (zadostno) odgovoril« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Odgovor v vsebini »Zahtevano je, da ponudnik ponudi navedene lastnosti. Želimo, da se prijavi čim več ponudnikov, ki imajo različne rešitve za povezovanje PACS in RIS sistema« namreč ne predstavlja popolnega, jasnega in vsebinsko zadostnega odgovora na vsebino, ki se glasi: »Naročnika prosimo, da definira, ali želi tudi ponudbo za RIS in PACS sistem? Prosimo za vsebinski opis RIS in PACS sistemov, prav tako, ali naročnik naroča povezavo RIS sistema z obstoječim sistemom HIS. Prav tako prosimo naročnika, da natančno specificira tehnične podrobnosti strežnika, katerega zagotavlja. Namreč trenutne zahteve ne omogočajo priprave kvalitetne ponudbe saj ni navedenih osnovnih zahtev glede delovnih procesov, ki nam jih sistem podpiral, ni navedenih števila letnih preiskav. Poleg tega ne navaja kakšne in koliko uporabniških licenc potrebuje. Prosimo, da naročnik ta del ustrezno vsebinsko konkretno dopolni ali pa ga izvzame iz predmeta javnega naročila«. V posledici je razumeti vlagatelja, da je bilo potrebno v zvezi s tem zastaviti novo vprašanje »(objava na portalu dne 3.6.2016 ob 10:31 – vprašanje št. 1)« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz naročnikovega 1. odgovora »Datum objave: 03.06.2016 10:31«, v povezavi z ostalimi določbami razpisne dokumentacije (tudi v zvezi z vsebino obrazca »Obr- T1«), dovolj jasno razbrati, da naročnik »izrecno ne zahteva PACS/RIS sistema« (tretji odstavek na strani 8 odločitve o zahtevku za revizijo). Naročnik tega sicer v določbah razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila in v informacijah, ki jih je posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje tega javnega naročila, ni zapisal prav s citiranimi besedami, je pa to po vsebini razumeti iz celotnega konteksta določb razpisne dokumentacije in informacij, posredovanih gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje tega javnega naročila. Pri tem ne gre prezreti niti zadnjega odstavka naročnikovega 1. odgovora »Datum objave: 03.06.2016 10:31«, da »je opisal minimalne zahteve glede omogočenih funkcionalnosti RIS in PACS«, […] ponudniki pa »lahko ponudijo lastne rešitve«. Vprašanje, kakšne bodo te lastne rešitve oziroma na kakšen način bo posamezni ponudnik zagotovil zahtevane funkcionalnosti, pa je vprašanje, ki izvira iz sfere ponudnikov, njihove ponudbe, znanja in sposobnosti njihovih razpoložljivih kadrov, pa tudi njihovih konkurenčnih prednosti. Tako tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik navedel, da »morajo biti izpolnjene navedene funkcionalnosti in da mora obstajati možnost nadgradnje za priklop na ta sistema« (tretji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo).

V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da si ne predstavlja popolnoma »izvedb[e] navedenih funkcionalnosti brez teh sistemov« […] »RIS in PACS« (zadnji odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki 1.4 razpisne dokumentacije dopustil »ogled aparature, ki je predmet nadgradnje, in sicer v času 10 dni od dneva objave v predhodno dogovorjenem terminu«. Iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik, ne izhaja, da bi vlagatelj naročnika zaprosil za »ogled aparature, ki je predmet nadgradnje«, ali, da bi se navedenega ogleda udeležil (in na njem naročniku zastavil vprašanja glede funkcionalnosti, ki jih je potrebno zagotoviti, naročnik pa mu morebiti na zastavljena vprašanja ne bi želel odgovoriti). Glede na navedeno ni slediti pavšalnemu predvidevanju vlagatelja, da »nikakor ni mogoče pričakovati, da bi naročnik na ogledu ponudnikom podal odgovore na vprašanja, ki jih prej ni bil pripravljen objaviti na portalu« (drugi odstavek na sedmi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Ob tem ne gre prezreti dejstva, da vlagatelj po drugi strani tudi sam dopušča možnost, da »bi naročnik« […] »na ogledu podal zahtevane odgovore« (drugi odstavek na sedmi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V določbah ZJN-2 tudi ni najti pravne podlage za zaključek vlagatelja, da se »na ogledu lahko posredujejo le informacije, ki jih ni mogoče posredovati na drug način« (drugi odstavek na sedmi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Ogled je potrebno izvesti ob upoštevanju določb ZJN-2, zlasti še načel, na katerih temelji javno naročanje. Ker je zahtevek za revizijo v nekaterih delih utemeljen in mu je potrebno ugoditi, bo vlagatelj lahko v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila naročniku zastavil dodatna vprašanja glede tega, kako »si predstavlja izvedbo navedenih funkcionalnosti brez teh sistemov« […] »RIS in PACS«. Vlagatelj sicer navaja, da »je v zahtevku za revizijo utemeljil, zakaj teh funkcionalnosti ni mogoče zagotoviti, če ponudnik ne ponudi tudi sistemov RIS in PACS« (tretji odstavek na peti strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), vendar pa utemeljitev (v smislu opozorila na očitano kršitev) v vsebini, kot izhaja iz vlagateljevega zahtevka za revizijo, ni razvidna iz vprašanj, objavljenih na Portalu javnih naročil (peti odstavek 5. člena ZPVPJN).

Navedenih dejstev, ugotovitev in zaključkov iz razlogov, predstavljenih doslej, v ničemer ne spreminja zatrjevanje naročnika, da je »[n]a šesto vprašanje, postavljeno na portalu javnih naročil dne 6. 5. 2016, o RIS in PACS sistemu« odgovoril dne 10. 5. 2016 (tretji odstavek na strani 6 odločitve o zahtevku za revizijo).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenih delih kot neutemeljen zavrnila.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo kot naslednje zatrjuje, da »zaradi odsotnosti naročnikovega odgovora na portalu še vedno ne ve, kaj z« […] »zahtev[o] istočasnega dostopa za 5 uporabnikov na delovni konzoli« […] »sploh zahteva naročnik« (drugi odstavek na strani 6).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni povsem jasno odgovoril na prvi del 1. vprašanja »Datum objave: 03.06.2016 10:31«, ki se glasi: »Naročnik zahteva istočasen dostop za 5 uporabnikov na eni delovni postaji? Ali je naročnik s to zahtevo mislil, da mora sistem omogočati konfiguracijo različnih uporabnikov in ustreznih profilov, ki pa se ne prijavljajo istočasno?«. Naročnik je v delu 1. odgovora »Datum objave: 03.06.2016 10:31« sicer zapisal, da je zahteva naročnika, da
– »programska oprema omogoča dostop do slik (shranjenih na konzoli operaterja ali na samostojnem ali skupnem strežniku, pri čemer se z razpisom zagotovi konzola, na katero se bo shranilo do 20.000 slik) najmanj iz petih delovnih mest istočasno in sicer: iz delovnega mesta inženirja radiologije, iz delovnega mesta zdravnika specialista radiologije, iz nujne medicinske pomoči in iz dveh delovnih mest zdravnika«
– se mora »[i]z vsakega delovnega mesa« […] »omogočiti najmanj sledeče aktivnosti: iskanje in pregledovanje slika pacienta na podlagi osnovnih parametrov iskanja (identifikacijske številke, imena in priimka, datuma rojstva), možnost prikaza slike na ekranu zdravnika«,
vendar pa na podlagi vsebine citiranega odgovora naročnika ni mogoče prepričljivo in z gotovostjo zaključiti, da bo vsak razumno obveščen in povprečno skrben ponudnik razumel, da z njim »ni zahtevana sočasna uporaba konzole« (prvi odstavek na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo). Iz odgovora tako izhaja med drugim, da mora »programska oprema omogoča[ti] dostop do slik«, […] »shranjenih na konzoli operaterja« […] »najmanj iz petih delovnih mest istočasno«, termina »sočasen« in »istočasen« pa sta v bistvu sopomenki (glej Slovar slovenskega knjižnega jezika – izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, založila DZS, d. d., natisnila Tiskarna Mladinska knjiga, Ljubljana 1997). V predstavljenem smislu je pritrditi tudi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo zatrjuje, da »iz ničesar, zapisanega v razpisni dokumentaciji oziroma na portalu javnih naročil ne izhaja, da« […] »ni zahtevana sočasna uporaba konzole« (zadnji odstavek na četrti strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Z opustitvijo posredovanja jasnega odgovora na citirano vprašanje je naročnik kršil 81. člen ZJN-2, uvrščen med posebne določbe za odprti postopek (katerega v konkretnem primeru izvaja naročnik), saj je bil v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja »dolž[an] na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo«. Zahteva je bila namreč posredovana pravočasno.

Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje tudi v njegovem zatrjevanju, po katerem »[z]a presojanje utemeljenosti zahtevka za revizijo« ni upoštevno naročnikovo »sklicevanje na opis delovanja« delovne konzole, ki je »dostopen na spletni strani www.carestream.com«, saj so »te informacije« […] »za vlagatelja novost in jih ni mogel upoštevati v trenutku, ko je poskušal pripraviti popolno in konkurenčno ponudbo za predmetno javno naročilo, saj z njimi ni razpolagal« (drugi odstavek na peti strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 vlagateljevemu zahtevku za revizijo v navedenem delu ugodila, naročniku pa nalaga odpravo kršitve na način, da mu nalaga, da jasno odgovori na vprašanje z »Datum[om] objave: 03.06.2016 10:31«, ki se glasi: »Naročnik zahteva istočasen dostop za 5 uporabnikov na eni delovni postaji? Ali je naročnik s to zahtevo mislil, da mora sistem omogočati konfiguracijo različnih uporabnikov in ustreznih profilov, ki pa se ne prijavljajo istočasno?«.

V zvezi z zatrjevanji vlagatelja, po katerih je naročnik »na portalu javnih naročil navedel, da zagotavlja strežnik, glede tega strežnika pa ni jasno, kakšno ima sploh zvezo s predmetnim naročilom« (drugi odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz določb razpisne dokumentacije razvidno, da »strežnik zagotovi naročnik« (»Zap.« 32 obrazca »Obr- T1«). Prav tako iz drugega odstavka 1. odgovora »Datum objave: 03.06.2016 10:31« naročnika izhaja, da »[p]redmet javnega naročila ni nakup strežnika, prav tako predmet javnega naročila ni urejanje arhiva na strežniku naročnika«. Predstavljene informacije torej niso »popoln[a] novot[a]« (glej tretji odstavek na sedmi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V posledici je slediti vsebinsko primerljivim zatrjevanjem naročnika, kot izhajajo iz drugega odstavka na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo. Tako tudi navedba naročnika, da »je strežnik v razpisni dokumentaciji naročnika omenjen zgolj in samo kot informacija, da bo postal arhiv za RTG slike šele, ko bo obseg slik dosegel mejno velikost 20.000 slik« (drugi odstavek na strani 9 odločitve o zahtevku za revizijo), predstavlja zgolj z drugimi besedami podano utemeljitev tega, kar izhaja že iz zaključka, da »[p]redmet javnega naročila ni nakup strežnika, prav tako predmet javnega naročila ni urejanje arhiva na strežniku naročnika«.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu kot neutemeljen zavrnila.

V nadaljevanju gre pritrditi vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da »[v] zvezi s ponudbenim predračunom« […] »ne zatrjuje in ne graja nezakonitosti sestave predračuna kot takega, temveč« navaja, da nekaterih »informacij ni mogel pridobiti niti iz ponudbenega predračuna« (četrti odstavek na sedmi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Vlagatelju gre prav tako pritrditi v njegovem zatrjevanju, da »v zahtevku za revizijo ni izpodbijal meril za ocenjevanje ponudb« (5. točka na deseti strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, po katerih naročnik »ni navedel osnovnih zahtev glede delovnih procesov, ki naj jih sistem podpira« (zadnji odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi s tem odgovoril na vprašanja »Datum objave: 03.06.2016 10:31«, kasneje pa v tem smislu naročniku ni bilo zastavljeno kakšno dodatno vprašanje. Iz zahtev po dodatnih pojasnilih, na Portalu javnih naročil zastavljenih naročniku, tudi ne izhaja, da bi gospodarski subjekt, ki je zahtevo po dodatnih pojasnilih zastavil, v smislu opozorila na očitano kršitev (primerjaj peti odstavek 5. člena ZPVPJN) v njej konkretizirano, izrecno in jasno zaprosil naročnika, da »razmej[i] zahtevane funkcionalnosti po različnih sistemih« (zadnji odstavek na strani 7 zahtevka za revizijo), niti ga ni konkretizirano, izrecno in jasno zaprosil, da ustrezno obrazloži zatrjevane »popolnoma kontradiktorne« […] »navedbe v predmetni razpisni dokumentaciji in v izjavi DICOM z dne 7.3.2014«, ki »jasno navaja, da mora biti povezava DICOM naprav (torej modalitetnih postaj) izvedena preko sistemov RIS/PACS« (drugi odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo). Ker je zahtevek za revizijo v nekaterih delih utemeljen in mu je potrebno ugoditi, bo vlagatelj lahko v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila naročniku zastavil dodatna vprašanja oziroma zahteve za pojasnila v zvezi s tem.

V zvezi z zatrjevanji vlagatelja, po katerih naročnik »ni navedel števila letnih preiskav, kar je bistveno pri pripravi ponudbe v delu, ki se nanaša na zagotovitev licenc za uporabo programske opreme«, saj »[m]nogi proizvajalci programske opreme (poslovni partnerji vlagatelja) uporabljajo model licenciranja na način, da je odvisen od števila letnih preiskav« (tretji odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik na zaprosilo, da razpisno dokumentacijo ustrezno dopolni, saj v njej »ni navedenih števila letnih preiskav«, pa tudi, ker naročnik v njej »ne navaja kakšne in koliko uporabniških licenc potrebuje« (citirani zaprosili sta del 6. vprašanja »Datum objave: 10.05.2016 23:39« in del 1. vprašanja »Datum objave: 03.06.2016 10:31«), ni navedel »števila letnih preiskav« ne »kakšne in koliko uporabniških licenc potrebuje«. Naročnik tako v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da »podatki o številu letnih posnetkov niso relevantni za oddajo popolne ponudbe, ker je« […] »opredelil, da potrebuje delovno konzolo, na katero bo shranil 20.000 posnetkov« (zadnji odstavek na strani 8), vendar pa na predstavljeni zaprosili na Portalu javnih naročil ni podal tako konkretiziranega odgovora. V delu 1. odgovora »Datum objave: 03.06.2016 10:31« je naročnik sicer res zapisal, da »se z razpisom zagotovi konzola, na katero se bo shranilo do 20.000 slik«, vendar pa pri tem ni izrecno zapisal, da ta podatek morebiti predstavlja »števil[o] letnih preiskav«. Naročnik tudi ni navedel, da z zahtevanim podatkom morebiti ne razpolaga. Naročnikovo pojasnilo, da to, da »je navedel, da mora ponudnik zagotoviti možnost delovanja istočasno 5 uporabnikom« […] »pomeni število licenc« (prvi odstavek na strani 9), pa je podano šele v odločitvi o zahtevku za revizijo in tudi sicer ni prepričljivo, saj je naročnik v razpisni dokumentaciji (vključno z dodatnimi pojasnili) zapisal zahtevo, po kateri naj »programska oprema omogoča dostop do slik« […] »najmanj iz petih delovnih mest istočasno«, ne pa, da naj »programska oprema omogoča dostop do slik« iz natanko »petih delovnih mest istočasno«. Z opustitvijo podaje izpostavljenih informacij je naročnik kršil 81. člen ZJN-2, uvrščen med posebne določbe za odprti postopek (katerega v konkretnem primeru izvaja naročnik), saj je bil v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja »dolž[an] na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo«. Zahteva je bila namreč posredovana pravočasno.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 vlagateljevemu zahtevku za revizijo v navedenem delu ugodila, naročniku pa nalaga odpravo kršitve na način, da mu nalaga, da v nadaljnjih dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije odgovori na zaprosilo, da razpisno dokumentacijo ustrezno dopolni, saj v njej »ni navedenih števila letnih preiskav«, pa tudi, ker naročnik v njej »ne navaja kakšne in koliko uporabniških licenc potrebuje«.

Državna revizijska komisija vlagatelju pritrjuje tudi v njegovem zaključku (zadnji odstavek na strani 8 zahtevka za revizijo), da naročnik ni jasno odgovoril na »na vprašanje o tem, ali zahteva dodatno programsko opremo, ki bo omogočala sprejem HL7 sporočil za sprejem napotitve na slikanje na diagnostični modaliteti«. Z opustitvijo podaje jasnega odgovora na citirano vprašanje je naročnik kršil 81. člen ZJN-2, uvrščen med posebne določbe za odprti postopek (katerega izvaja naročnik), saj je bil v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja »dolž[an] na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo«. Zahteva je bila namreč posredovana pravočasno.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 vlagateljevemu zahtevku za revizijo v navedenem delu ugodila, naročniku pa nalaga odpravo kršitve na način, da mu nalaga, da odgovori na vprašanje, »[a]li naročnik zahteva dodatno programsko opremo, ki bo omogočala sprejem HL7 sporočil za sprejem napotitve na slikanje« na diagnostični »modaliteti?«.

V zvezi z vlagateljevimi zatrjevanji, da je rešitev v zvezi z modalitetno (konzolno) postajo, ki jo v določbah razpisne dokumentacije zahteva naročnik, neizvedljiva, nestrokovna, tehnično nevzdržna in v nasprotju z veljavnimi predpisi in standardi v stroki (5. točka na straneh 11 in 12, pa tudi tretji odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v pretežnem delu omenjenih navedb zatrjuje domnevne kršitve drugih predpisov, ne pa določb ZJN-2. Zatrjevanje vlagatelja, po katerem naj bi mu naročnik »onemogočil, da bi ponudil ustrezno certificirano opremo« (tretji odstavek 5. točke na strani 11 zahtevka za revizijo), samo po sebi tako še ne pomeni, da vlagatelj svoje ponudbe v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne bi mogel predložiti, zatrjevanje, po katerem je zahtevana rešitev »nestandardizirana, necertificirana ter tvegana tako za paciente, kot tudi za ostale uporabnike« (tretji odstavek 5. točke na strani 11 zahtevka za revizijo), pa predstavlja tudi zatrjevanje kršitve v smislu pravnega varstva javnega interesa, za katerega pa vlagatelj ni aktivno legitimiran (6. člen ZPVPJN, v povezavi s 14. členom ZPVPJN). Vlagatelj prav tako ni ustrezno dokazal svojega zatrjevanja, po katerem naročnik »od t.i. modalitetne konzolne postaje zahteva funkcionalnosti, ki jih noben proizvajalec in prav tako tudi standard ne omogoča« (drugi odstavek 5. točke na strani 11 zahtevka za revizijo).

Zadevna zatrjevanja vlagatelja je po vsebini razumeti tudi kot zatrjevanja, da se naročnik na Portalu javnih naročil ni dovolj konkretizirano opredelil do zatrjevanj, po katerih »[v] zahtevah pod skupino 23 (zahteve od 23a do 23k) « […] »opisuje zahteve za delo s strokovno nejasno definirano in nestadardizirano programsko opremo, kar jasno dokazuje, da naročnik nima jasne slike in poznavanja delovanja sistemov s področja DICOM standardov. Naročnik od t.i. modalitetne konzolne postaje zahteva funkcionalnosti, ki jih noben proizvajalec in prav tako tudi standard ne omogoča. Namreč naročnik pričakuje od konzolne postaje, da opravlja med drugim funkcijo RIS in PACS sistema in pri tem celo navaja, da bodo na tej postaji delovalo 5 uporabnikov različnih strokovnih profilov«. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (zlasti zadnji odstavek na strani 10 in prva dva odstavka na strani 11) predstavil konkretne razloge, ki po vsebini predstavljajo opredelitev do citiranih zatrjevanj. Ker naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, je naročnik s svojim ravnanjem kršil tretji odstavek 71. člena ZJN-2, z opustitvijo ustrezno konkretiziranih opredelitev do citiranih zatrjevanj pa je kršil tudi 81. člen ZJN-2, saj je bil v okoliščinah konkretnega dejanskega stanja dolžan na ali preko portala javnih naročil posredovati ustrezno konkretizirane opredelitve do citiranih zatrjevanj.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 vlagateljevemu zahtevku za revizijo v navedenem delu ugodila, naročniku pa nalaga odpravo kršitve na način, da mu nalaga, da poda ustrezno bolj konkretizirano opredelitev do zatrjevanj, kot izhajajo iz prvega odstavka 1. vprašanja z »Datum[om] objave: 03.06.2016 10:31«, kakor jo je podal doslej.

V navezavi na zatrjevanja vlagatelja, ki se nanašajo na zahtevo naročnika na obrazcu »Obr- T1«, po kateri mora ponudnik »za veljavnost ponudbe k vsaki postavki obkroži DA, če zagotavlja popolnoma enake lastnosti opreme, kot jo zahteva naročnik, oziroma obkroži NE, če lastnosti opreme niso enake opisanim. Kadar ponudnik obkroži NE, mora navesti ponujene lastnosti oziroma jasno označiti v priloženi tehnični dokumentaciji ponujene lastnosti« (6. točka na straneh od 12 do 14, vsebinsko primerljivo pa tudi zadnji odstavek na strani 3 in prvi odstavek na strani 4 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahteva za pravno varstvo v izpostavljenem delu ni dopustna, saj bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko Portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil (prva poved petega odstavka 5. člena ZPVPJN). V predstavljenem smislu je tako pritrditi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 11) zatrjuje, da »[v] zvezi z navedenim očitkom vlagatelja« […] »na portalu javnih naročil ni bilo postavljenega nikakršnega vprašanja oziroma zahteve po dodatnih pojasnilih«. Po drugi strani Državna revizijska komisija zavrača zatrjevanja vlagatelja, po katerih »[n]avedeno nikakor ne drži«. Naročnikov »odgovor na vprašanje 6« (oboje drugi odstavek 4. točke na osmi strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo) tako ne zadosti zakonskemu dejanskemu stanu petega odstavka 5. člena ZPVPJN, saj ta zahteva opozorilo na očitano kršitev, preko portala javnih naročil podano po vlagatelju ali drugem morebitnem ponudniku. Neodvisno od navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsebina »odgovor[a] na vprašanje 6« tudi sicer ni takšna, da bi lahko kakorkoli predstavljala zadostno pravno relevantno povezavo z zahtevo naročnika, citirano v prvem stavku tega odstavka.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenem delu kot neutemeljen zavrnila.

Neodvisno od navedenega Državna revizijska komisija (zgolj v izogib morebitnega novega zahtevka za revizijo) še izpostavlja, da je naročnik (kljub zahtevi, citirani v prvem stavku prejšnjega odstavka) v točki 2.5 razpisne dokumentacije (prvi odstavek) zapisal, da morajo ponudbe »izpolnjevati vse pogoje iz te razpisne dokumentacije in v celoti ustrezati zahtevam naročnika«, prav tako pa ni pojasnil, kaj v besedilu »Ponudnik obkroži DA če zagotavlja popolnoma enake lastnosti kot jih zahteva naročnik oz. NE, če jih ne zagotavlja *«, ki predstavlja naslov tretjega stolpca tabele na strani 1 obrazca »Obr- T1«, pomeni »znak zvezdica« (*).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (7. točka na straneh od 14 do 16) kot slednje zatrjuje, da naročnik »znotraj tega predmeta med drugim naroča opremo, ki z obstoječim sistemom ni skladna (kompatibilna)« (zadnji odstavek na strani 14 zahtevka za revizijo).

Vlagatelj v zvezi s tem tako najprej zatrjuje, da je naročnika »na portalu javnih naročila kar dvakrat, dne 10.5.2016 in dne 3.6.2016« […] »opozoril, da nikdar doslej v svoji praksi ni uporabljal RTG filma dimenzije 43 x 43 cm, da je iz pregleda javnih nabav RTG filmov v zadnjih 10 letih za ustanovo ZD Škofja Loka ni razvidno, da bi sploh izrazili zahtevo po tej dimenziji filma ali da so ga nabavili« (drugi odstavek na strani 15 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija ugotavlja, da citirana vsebina zahtevka za revizijo (sama po sebi) ne predstavlja kršitve določb ZJN-2. Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali naročnik res »nikdar doslej v svoji praksi ni uporabljal RTG filma dimenzije 43 x 43 cm«, ter neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je »ZD Škofja Loka« […] »v zadnjih 10 letih« […] »sploh izrazi[l] zahtevo po tej dimenziji filma« ali ga je nabavil, namreč zadostuje poudariti, da se potrebe naročnikov (v posameznih obdobjih lahko) spreminjajo.

Glede vlagateljevih zatrjevanj, po katerih »je naročnik tudi prezrl, da brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm ni v popolnosti kompatibilen z njegovim obstoječim RTG aparatom« (tretji odstavek na strani 15 zahtevka za revizijo), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil v vprašanjih »Datum objave: 10.05.2016 23:39« (3. vprašanje) in v vprašanjih »Datum objave: 03.06.2016 10:31« (2. vprašanje) zgolj »izraž[en] dvom, da to zahtevano dimenzijo podpira tudi RTG aparat« naročnika, ni pa bilo zatrjevano (opozorjeno na to), da »brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm ni v popolnosti kompatibilen z njegovim obstoječim RTG aparatom«. Kljub temu pa sta v omenjenih vprašanjih dovolj jasno predstavljeni domnevna problematika domnevne nekompatibilnosti »brezžičn[ega] detektor[ja] dimenzije 43 x 43 cm« z »obstoječim RTG aparatom« naročnika in domnevni zaključek, da »[o]menjeno dimenzijo lahko ponudi samo en ponudnik oz. proizvajalec«, oziroma, da »sedanji zahtevi ustreza le en proizvajalec«. Naročnik je v odgovoru na 3. vprašanje »Datum objave: 10.05.2016 23:39« zapisal zgolj (brez utemeljitve), da »razpisne dokumentacije ne bo spreminjal«. Naročnik je vsebinsko enako odgovoril v odgovoru na 2. vprašanje »Datum objave: 03.06.2016 10:31«, pri čemer je v zadevnem odgovoru še pojasnil, da »razpisuje dimenzije detektorjev zaradi strokovno utemeljenih zahtev, ker pri delu s tem ni potrebno obračanje detektorjev, ni potrebno premeščanje in prenašanje detektorjev, s čimer se zmanjša obremenitev kadra, zmanjša se možnost poškodb detektorjev in predvsem se zmanjša število ponavljanj slikanj in s tem količina sevanj za paciente«. V omenjenem odgovoru je naročnik še zapisal, da »ugotavlja, da v svetovnem merilu obstaja več proizvajalcev detektorjev, ki ponujajo različne dimenzije«.

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, so naročniki upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje, vendar morajo imeti za takšno omejevanje oziroma razlikovanje objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila, vlagatelj pa v zahtevku za revizijo ne nasprotuje razlogom (ne izpodbija razlogov), katere naročnik navaja kot objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila, zaradi katerih naroča »brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm«.

Naročnik je na opozorilo na to, da »brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm ni v popolnosti kompatibilen z njegovim obstoječim RTG aparatom«, v odgovoru na 2. vprašanje »Datum objave: 03.06.2016 10:31« odgovoril na način, da je zapisal, da »v svetovnem merilu obstaja več proizvajalcev detektorjev, ki ponujajo različne dimenzije«, vlagatelj, na katerem je trditveno in dokazno breme (primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), pa v konkretnem primeru v zahtevku za revizijo ni ustrezno dokazal, da »brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm« dejansko lahko ponudi en sam ponudnik na trgu, niti, da »sedanji zahtevi ustreza le en proizvajalec«. Vlagatelj bi to lahko dokazal na primer z izjavami več proizvajalcev brezžičnih detektorjev, da »brezžičn[ega] detektor[ja] dimenzije 43 x 43 cm« ne proizvajajo, oziroma na kak drug ustrezen način. Nasprotno temu v zahtevku za revizijo vlagatelj celo sam ugotavlja, da »ni sporno, da na trgu obstaja brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm (ki ga Siemens Healthcare ne proizvaja)«. Posledično v konkretnem primeru ni pravno relevantno zatrjevanje vlagatelja, da »Siemens Healthcare« […] »ne zagotavlja« […] »brezžičnega detektorja« […] »dimenzije 43 x 43 cm« (četrti odstavek na strani 15 zahtevka za revizijo), niti izvedba dokaznih predlogov, povezana s tem.

Vendar pa vlagatelj, na katerem je trditveno in dokazno breme (primerjaj 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN), ni ustrezno dokazal svojega poudarjanja in opozarjanja, da »brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm«, ki ga na trgu proizvajajo (oziroma ponujajo) drugi proizvajalci, ni »kompatibilen z RTG aparatom« naročnika (prvi odstavek na strani 16 zahtevka za revizijo), niti v zahtevku za revizijo ni podal ustrezne trditvene podlage v smislu, da bi konkretizirano navedel tiste elemente, v katerih po njegovem stališču »brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm«, ki ga na trgu proizvajajo (oziroma ponujajo) drugi proizvajalci, ni »kompatibilen z RTG aparatom« naročnika (torej, v čem »brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm ni v popolnosti kompatibilen z njegovim obstoječim RTG aparatom«). V posledici tudi ni (poenostavljeno) zaključiti, da iz razloga, ker mu »naročnik sploh ne nasprotuje«, »šteje za priznano« dejstvo, da »zahtevana dimenzija brezžičnega detektorja ni v popolnosti kompatibilna z njegovim obstoječim RTG aparatom«. Ker je zahtevek za revizijo v nekaterih delih utemeljen in mu je potrebno ugoditi, bo vlagatelj lahko v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila naročniku zastavil dodatna vprašanja v zvezi s tem.

Vprašanje dolžine dobe (v letih), v kateri bo proizvajalec zagotavljal rezervne dele za obstoječ RTG aparat naročnika, pa predstavlja zatrjevanje kršitve v smislu pravnega varstva javnega interesa, za katerega vlagatelj (kot je bilo to ugotovljeno že doslej) ni aktivno legitimiran (6. člen ZPVPJN, v povezavi s 14. členom ZPVPJN). Ob tem ne gre prezreti dejstva, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni pojasnil niti, katero določbo ZJN-2 naj bi naročnik kršil s tem, da je (če je) zgolj domnevno napačno seznanjen s podatkom o tem, do katerega leta bo proizvajalec naročniku zagotavljal rezervne dele za obstoječ RTG aparat.

Ker v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (pravno relevantni del petega odstavka 29. člena ZPVPJN), vlagatelj pa ni dokazal, da zatrjevane kršitve, po kateri bi lahko naročnik »brezžični detektor dimenzije 43 x 43 cm« […] »enostavno izločil iz tega postopka javnega naročanja in ga naročal posebej (ali na način oblikovanja naročila v sklopu)« (drugi odstavek na 13 strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), brez svoje krivde ni mogel navesti v predrevizijskem postopku, Državna revizijska komisija o citiranem zatrjevanju vlagatelja, podanem šele v revizijskem postopku, ni vsebinsko odločala.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZJN-2 vlagateljev zahtevek za revizijo v izpostavljenih delih kot neutemeljen zavrnila.

Iz razloga, ker je mogoče nezakonitosti naročnikovih ravnanj (in njegove posledice) odpraviti že z delno razveljavijo postopka oddaje tega javnega naročila, Državna revizijska komisija ni sledila pravovarstvenemu predlogu vlagatelja, po katerem naj odloči, da se postopek oddaje javnega naročila razveljavi v celoti (1. alinea 8. točke na strani 17 zahtevka za revizijo). V posledici predmetne odločitve Državne revizijske komisije se namreč postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo priprave razpisne dokumentacije (4. alinea prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delih, v katerih je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v postopku oddaje tega javnega naročila (če bo s postopkom oddaje javnega naročila nadaljeval) upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, po pripravi dopolnjene razpisne dokumentacije in po objavi obvestila o dodatnih informacijah pa določi nov rok za prejem ponudb, ki bo skladen z določbami ZJN-2.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne stroške postopka (»taksa za postopek revizije v višini 3.500,00 EUR«), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot priglašen, potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 3.500,00 EUR.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v sorazmerju z doseženim uspehom v tem postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN (drugi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem. – v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN), ki ga Državna revizijska komisija ocenjuje na eno polovico, upravičen do povračila stroškov v znesku 1.750,00 EUR.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.750,00 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 18. 7. 2016


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije











































Vročiti:
– OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj
– INTEREXPORT, d. o. o., Potok pri Komendi 12, 1218 Komenda
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran