018-122/2016 Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, in mag. Mateje Škabar ter Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nenujni reševalni prevozi s spremljevalcem«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Medicross, d.o.o., Poljanski nasip 42, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, Novi trg 26, Kamnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.7.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je na Portalu javnih naročil pod štev. objave JN2481/2016 ter v Uradnem listu EU pod štev. objave 2016/S 066-115312 objavil javni razpis za sklenitev okvirnega sporazuma po odprtem postopku za obdobje treh let za nenujne reševalne prevoze s spremljevalcem. Naročnik je dne 26.5.2016 sprejel odločitev štev. JN 3/2016, s katero je predmetno naročilo oddal ponudniku Meri-Impex, d.o.o., Livarska ulica 5, Kamnik (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 9.6.2016 vložil zahtevek za revizijo, s katerim zahteva razveljavitev odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. V zahtevku navaja, da naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ni upošteval 4. člena Pravilnika o prevozih pacientov (Uradni list RS, štev. 107/2009 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik), ki med drugim navaja, da morajo pravne in fizične osebe za izvajanje nenujnih reševalnih prevozov pridobiti dovoljenje Ministrstva za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). Vlagatelj navaja, da sta oba z izbranim ponudnikom ob ocenjevanju ponudb prejela enako število točk (zaradi česar je bilo uporabljeno dodatno merilo, predvideno za takšen primer, ki upošteva dolžino obdobja izvajanja prevozov). Iz obrazložitve izpodbijane odločitve naročnika je razvidno, da je bila kot ugodnejša izbrana ponudba izbranega ponudnika, ki dlje časa izvaja prevoze pacientov. Vlagatelj navaja, da se je prijavil na razpis z veljavnim dovoljenjem za izvajanje nenujnih reševalnih prevozov, ki ga je izdalo ministrstvo dne 17.2.2011 pod štev. 301-4/20121/2. Po poizvedbah, ki jih je vlagatelj opravil pri ministrstvu, ima izbrani ponudnik izdano dovoljenje za izvajanje nenujnih reševalnih prevozov z dne 22.4.2013, vodeno pod štev. 301-2/20121/11. Na podlagi Pravilnika so prevozi pacientov razdeljeni na izvajanje nujnih, nenujnih in sanitetnih prevozov, pri čemer je v 4. členu določeno, da morajo pravne in fizične osebe za izvajanje nenujnih prevozov pridobiti dovoljenje ministrstva. Vlagatelj že vrsto let izvaja nenujne in sanitetne prevoze, izbrani ponudnik pa očitno nenujne prevoze izvaja šele od leta 2013, ko je pridobil dovoljenje ministrstva. Ker naročnik v (dodatni) obrazložitvi vztraja, da je izbrani ponudnik pravni naslednik Avtotaxi Bejtič, s.p., ki je izvajal prevoze od 1.7.1989, vlagatelj navaja, da ni sprejemljivo, da se taksi prevozi iz časa SFRJ izenačijo z izpolnjevanjem zahtevnejših pogojev za izvajanje nenujnih prevozov, saj to predstavlja diskriminatorno obravnavo drugih pravnih oseb, ki imajo za prevoze ustrezna dovoljenja. Vlagatelj poudarja, da se na naročnikov razpis za izvajanje sanitetnih prevozov dializnih in drugih pacientov ni prijavil ravno iz razloga, ker se zaveda, da se izbrani ponudnik s tovrstnimi prevozi ukvarja dalj časa kot on, vendar obenem opozarja tudi na možnost monopola, če bi se upoštevalo tolmačenje naročnika, da so taksi prevozi iz SFRJ enakovredni in zadostni za izpolnjevanje pogoja nenujnih prevozov, čeprav se za slednje zahteva soglasje ministrstva. Izbrani ponudnik namreč pred pridobitvijo soglasje dne 22.4.2013 takšnih prevozov ni opravljal. Vprašanje je tudi, zakaj ministrstvo razlikuje tri vrste prevozov in izdaja tri vrste dovoljenj, če jih naročnik ne spoštuje. Po vlagateljevem mnenju je dodatno merilo (dolžina obdobja opravljanja prevozov) absolutno povezano s konkretnim dovoljenjem za izvajanje tega dela (brez dovoljenja ministrstva se ne more izvajati). Poleg tega je iz razpisnih pogojev in meril za izbiro po vlagateljevem mnenju opaziti utemeljen sum na prirejanje razpisnih pogojev za izvajalca, ki je trenutni partner naročnika, saj je na podlagi tolmačenja naročnika na osnovi priznanih prevozov iz časa SFRJ on edini, ki lahko izpolni pogoje za izvajanje del naročnika. Na koncu vlagatelj še enkrat opozarja na dejstvo, da Pravilnik pozna tri različne vrste prevozov pacientov, da je naročnik razpisal dva ločena razpisa za sanitetne prevoze dializnih in drugih pacientov ter nenujne reševalne prevoze s spremljevalcem in da navedeno kaže tudi na to, da naročnik razume razlike in specifike pogojev, ki urejajo obe vrsti prevozov, vključno s soglasjem ministrstva. Zato ni mogoče razumeti, zakaj je naročnik izbral ponudnika, ki ima za izvajanje nenujnih reševalnih prevozov s spremljevalcem dovoljenje ministrstva krajše obdobje kot vlagatelj.

Izbrani ponudnik se je o vloženem zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 23.6.2016. V vlogi najprej navaja, da je napačna trditev vlagatelja o tem, da je naročnik izbranemu ponudniku nepravilno priznal prednost na podlagi tega, da je dalj časa izvajal prevoz pacientov. Takšna trditev po mnenju izbranega ponudnika tudi nima pravne podlage v razpisni dokumentaciji, kjer je naročnik nedvoumno zapisal, da bo v primeru, če bosta dve ponudbi ocenjeni enako, upošteval dodatno merilo in izbral ponudnika, ki je dalj časa izvajal prevoze pacientov. Pravilnik v 2. členu prevoze deli na reševalne, nenjune reševalne, pogodbene in sanitetne prevoze. Naročnik je torej ravnal pravilno, če je upošteval celotno obdobje, ko je nek ponudnik izvajal prevoze pacientov, ne glede na vrsto prevoza. Če bi naročnik želel upoštevati le nenujne prevoze, bi moral tako napisati v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik navaja še, da je naročniku preložil vsa zahtevana dokazila, vključno s tistimi iz obdobja SFRJ. Izbrani ponudnik je tako naročniku predložil tudi dokazila o tem, da je pravni naslednik taksi službe Bejtič s.p., ki je izvajala prevoze pacientov. Po prepričanju izbranega ponudnika je naročnik pri uporabi meril ravnal pravilno in v skladu z razpisno dokumentacijo. Če je vlagatelj menil, da so merila diskriminatorna ali drugače nezakonita, bi moral pravočasno vložiti zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo.

Naročnik je dne 4.7.2016 sprejel Sklep štev. 04072016, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi najprej navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da tako vlagatelj kot izbrani ponudnik izpolnjujeta pogoj iz tč. 6 poglavja B.3.2. razpisne dokumentacije, ki je vezan na opravljanje predmeta javnega naročila, to je izvajanje nenujnih prevozov. Oba ponudnika sta namreč predložila ustrezni soglasji ministrstva, ki ju je to izdalo na podlagi Pravilnika. Naročniku zato ni razumljiv vlagateljev očitek o diskriminatornem ravnanju, saj v razpisni dokumentaciji ni dopustil možnosti, da bi ponudniki dokazovali sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti drugače, kot zgolj in samo s predložitvijo veljavnih dokazil, torej s predložitvijo dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti. Kar zadeva vlagateljev očitek o tem, da dodatno merilo ni skladno s Pravilnikom, naročnik ugotavlja, da meril ni mogoče oblikovati na podlagi Pravilnika in da jih je sam v celoti oblikoval na način zagotovitve ekonomsko najugodnejše ponudbe tako, da so skladna s predmetom naročila, to je izvajanjem storitev prevozov pacientov. Takšni prevozi (tako nujni reševalni prevozi kot medicinsko utemeljeni nenujni prevozi) so se izvajali tudi pred uveljavitvijo Pravilnika, pri čemer je bilo treba upoštevati tedaj veljavne predpise (Področne in Splošne dogovore za zdravstvene domove, ki so bili objavljeni pri ZZZS), prevozniki pa so morali imeti veljavno licenco za izvajanje taksi prevozov ali prevozov oseb ali dejavnost reševalnih postaj ali prevozov z reševalnimi avtomobili. V vseh primerih gre torej za prevoze pacientov, spreminjali so se le pravno formalni pogoji za izvajalce. Naročnik poudarja, da je dosledno sledil zahtevam Pravilnika pri postavljanju pogojev v točki B.3.2. razpisne dokumentacije in da oba ponudnika navedeni pogoj izpolnjujeta. V točki B.4. pa je naročnik določil (dodatno) merilo za izbiro, kjer je napovedal, da bo v primeru več enako ocenjenih ponudb najugodnejšo med njimi izbral tako, da bo izbran ponudnik, ki je dalj časa opravljal storitve prevoza pacientov. Predlog vlagatelja, da bi moral naročnik kot dodatno merilo upoštevati čas izdaje dovoljenja ministrstva, je zato po naročnikovem mnenju neutemeljen in nezakonit, saj spremembe razpisne dokumentacije (še posebej pri merilih) po roku za oddajo ponudb niso dopustne.

Naročnik je z vlogo z dne 5.7.2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavani zadevi je med strankama spor o tem, ali je naročnik ravnal pravilno in zakonito s tem, ko je v položaju, v katerem sta bili tako ponudba vlagatelja kot tudi ponudba izbranega ponudnika ocenjeni z enakim številom točk, na podlagi (dodatnega) merila iz razpisne dokumentacije dal prednost ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč naročniku očita, da je napačno uporabil dodatno merilo, saj bi pri tem moral po njegovem mnenju upoštevati določbo 4. člena Pravilnika, ki (ob tem, ko pod točko II razlikuje različne vrste prevozov) določa, da morajo pravne in fizične osebe za izvajanje nenujnih reševalnih prevozov pridobiti dovoljenje ministrstva, ki pa ga je (kar med strankama sicer ni sporno) izbrani ponudnik pridobil kasneje kot vlagatelj.

Naročnik nasprotno trdi, da je dodatno merilo uporabil tako, kot je napovedal v razpisni dokumentaciji v točki B.4, ter da za interpretacijo dodatnega merila, kot jo ponuja vlagatelj, ni ne dejanskih ne pravnih podlag. Pri tem poudarja, da je zahtevam Pravilnika dosledno sledil pri postavljanju pogojev v točki B.3.2. razpisne dokumentacije, kjer je od ponudnikov zahteval predložitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti (kar sta oba ponudnika izpolnila s predložitvijo ustreznih dovoljenj ministrstva za opravljanje nenujnih reševalnih prevozov).

Naročniku je treba pritrditi v tem, da je proces izbire najugodnejše ponudbe v postopku oddaje javnega naročila sestavljen iz dveh med seboj ločenih in neodvisnih sklopov dejanj, ki ju urejajo različna pravna pravila, in sicer iz faze preverjanje sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila in faze ocenjevanja prejetih ponudb (prim. npr. sodbe Sodišča EU C-31/87, Gebroeders Beentjes BV proti državi Nizozemski, tč. 15-16; C-532/06, Lianakis et al. proti Dimos Alexandroupolis et al., tč. 26; C-199/07, Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki, tč. 51-53). Čeprav je teoretično možno, da obe fazi potekata sočasno, gre vedno za dve različni in med seboj ločeni operaciji, ki se izvajata na podlagi različnih sklopov pravil, od katerih so ena usmerjena na preverjanje ponudnikove osebe, druga pa na vrednotenje njegove ponudbe. Sodišče EU poudarja, da morajo javni naročniki sposobnost ponudnikov za izvedbo javnega naročila preverjati na podlagi tistih pravnih pravil, ki urejajo pogoje za sodelovanje ponudnikov v konkretnem postopku oddaje javnega naročila (»ugotavljanje sposobnosti«), medtem ko morajo v fazi ocenjevanja ponudb in izbire najugodnejše ponudbe uporabljati pravila, ki so namenjena primerjavi in vrednotenju ponudb z namenom, da se ugotovi, kateri od (usposobljenih) ponudnikov je v konkretnem primeru oddal (ekonomsko) najugodnejšo ponudbo (»izbira najugodnejše ponudbe«). Pravila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za izvedbo javnega naročila so torej namenjena preverjanju konkretnih zahtev, povezanih z osebo ponudnika. Drugače od meril za izbiro, ki so podlaga za primerjalno oceno (relativnih prednosti) prejetih ponudb, pogoji ugotavljanje usposobljenosti za izvedbo javnega naročila pomenijo določene objektivne zahteve, ki nimajo nobenega vpliva na oceno ponudb.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji (dokument štev. JN3/2016 z dne 29.3.2016) pravila, ki urejajo pogoje za sodelovanje ponudnikov v konkretnem postopku oddaje javnega naročila (ugotavljanje sposobnosti), določil v poglavju B.3. (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti), kjer je pod 6. točko podpoglavja B.3.1. (Osnovna sposobnost) zahteval, da mora imeti ponudnik veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljaje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila. Med strankami ni sporno, da sta vlagatelj in izbrani ponudnik s predložitvijo ustreznih dovoljenj ministrstva zahtevani pogoj izpolnila.

Pravila, ki urejajo ocenjevanje ponudb, je v obravnavanem primeru naročnik določil v poglavju B.4. razpisne dokumentacije (Merilo za izbor), kjer je napovedal, da bo predmetno javno naročilo oddal z uporabo merila »ekonomsko najugodnejša ponudba«, pri čemer bo upošteval naslednja merila
- cena storitve po točki 90 točk
- standard voznega parka 5 točk
- kadrovski viri 5 točk
ter izbral tisto ponudbo, ki bo na podlagi vseh treh meril dosegla najvišje število točk. Za primer, če bi več ponudnikov prejelo enako oceno, je naročnik na koncu poglavja razpisne dokumentacije, ki ureja merila za izbiro najugodnejše ponudb, (na strani 9) vnaprej napovedal še dve dodatni pravili, ki sta zapisani, kot sledi:

»V primeru, da več ponudnikov doseže enako najvišje število točk, se izbere ponudnik, ki bo ponudil nižjo ceno.
Če tudi v tem primeru ne bo možno določiti najugodnejšega ponudnika, se izbere ponudnik, ki je dalj časa opravljal storitve prevozov pacientov. Pri tem se upoštevajo tudi meseci in dnevi.«

Med strankama ni spora o tem, da sta bili v konkretnem primeru ob ocenjevanju obe ponudbi ocenjeni kot enakovredni, in sicer tako na podlagi seštevka (vsote) točk, ki sta ga dosegli na podlagi posameznih meril, kot tudi s stališča prvo-navedenega pravila, ki v takšnem primeru daje prednost ponudniku, ki je ponudil nižjo ceno. Ob navedenem je moral naročnik uporabiti (prej citirano) drugo-navedeno pravilo (v nadaljevanju: dodatno merilo), pri čemer je odločil, da uporaba tega dodatnega merila narekuje izbiro ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem je za vlagatelja sporno dejstvo, da je naročnik pri presoji »časa opravljanja storitve prevozov pacientov« upošteval tudi obdobje pred 22.4.2013, ko je bilo izbranemu ponudniku izdano dovoljenje ministrstva, vodeno pod štev. 301-2/20121/11, kar je po vlagateljem prepričanju diskriminatorno do drugih pravnih oseb, ki imajo za prevoze ustrezna dovoljenja.

Pri presoji vlagateljevih očitkov je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pregledala predloženo dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila v delu, ki se nanaša na uporabo dodatnega merila.

Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je naročnik na podlagi dopisa (zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o izbiri), ki jo je od vlagatelja prejel dne 30.6.2016, izbranega ponudnika pozval (dopis štev. JN 3/2016 z dne 31.5.2016), naj mu zaradi preveritve verodostojnosti, pravilnosti in zakonitosti v ponudbi predloženih dokazil ponovno dostavi obrazložitev, vezano na izpolnjevanje dodatnega merila, in mu predloži fotokopije uradnih dokazil, na podlagi katerih je izvajal prevoze, pri tem pa naj kronološko navede najmanj naslednje podatke: datum ustanovitve, dejavnost, vse morebitne spremembe, datum pričetka izvajanja prevozov pacientov, naročnika, za katerega so se prevozi izvajali, vključno s kopijo pogodbe, vsa izdana dovoljenja za izvajanje prevozov in vse spremembe, vezane na ta dovoljenja. Izbrani ponudnik se je na naročnikovo zahtevo odzval (dopis z dne 31.5.2016, ki ga je naročnik prejel 1.6.2016) s predložitvijo naslednjih dokumentov:
- Izpis iz Poslovnega registra Slovenije z dne 11.4.2016 (iz katerega je razviden datum vpisa izbranega ponudnika pri registrskem organu 13.4.1993),
- Potrdilo o preizkusu znanja za opravljanje obrti za osebo B.R. z dne 26.11.1987,
- Obrtno dovoljenje za osebi B.R. štev. 313-45/89-4/31 z dne 25.4.1989 za ustanovitev samostojne obratovalnice – izvrševanje javnega prevoza oseb z lastnim avtomobilom (vključno s spremembami),
- Pogodba (dogovor) med zasebnim avto taksistom B.R. in Občinsko zdravstveno skupnostjo Kamnik o prevozu pacientov na dializo in nazaj z dne 10.7.1989,
- Pogodba med zasebnim avto taksistom B.R. in Republiško upravo za zdravstveno varstvo, Območna enota Ljubljana, Izpostava Kamnik o prevozih uporabnikov naročnika v času njihovega zdravljenja do Centra za dializo v UKC in nazaj z dne 1.4.1990,
- Pogodba med zasebnim avto taksistom B.R. in Republiško upravo za zdravstveno varstvo, Območna enota Ljubljana o prevozih zavarovancev naročnika v času njihovega zdravljenja do Centra za dializo v UKC in nazaj z dne 1.5.1991,
- Aneks štev. 11 z dne 19.4.1994 k (zgoraj navedeni) pogodbi o prevozih zavarovancev naročnika v času njihovega zdravljenja do Centra za dializo v UKC in nazaj z dne 1.5.1991 o prenosu pravnega nasledstva te pogodbe (tj. vseh pravic in obveznosti) na firmo MERI-IMPEX d.o.o., Livarska 5, Kamnik,
- Pogodba med MERI-IMPEX d.o.o. in ZZZS o izvajanju programa zdravstvenih storitev v zvezi s prevozi zavarovanih oseb od zavarovančevega prebivališča do Centra za dializo v UKC in nazaj z dne 30.12.1994 (v pogodbi je določeno, da se uporablja od 1.10.1994 dalje) in
- Aneks štev. 1 z dne 22.3.1995 k (zgoraj navedeni) pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev z ZZZS o prevozih zavarovanih oseb od zavarovančevega prebivališča do Centra za dializo v UKC in nazaj ter Onkološkega inštituta in nazaj.
Pregled vseh naštetih dokumentov pokaže, da je izbrani ponudnik – celo, če zanemarimo obdobje, ki sega v čas obstoja SFRJ, kot tudi obdobje, ki se nanaša na čas, ko je izbrani ponudnik izvajal prevoze pacientov kot samostojni obrtnik oziroma podjetnik – opravljal storitve prevoza pacientov vsaj od dne 19.4.1994, ko je stopil v veljavo Aneks štev. 11 z dne 19.4.1994 k pogodbi z dne 1.5.1991 med zasebnim avto taksistom B.R. in Republiško upravo za zdravstveno varstvo, Območna enota Ljubljana o prevozih zavarovancev naročnika v času njihovega zdravljenja do Centra za dializo v UKC in nazaj, s katerim je prevoznik prenesel pravno nasledstvo omenjene pogodbe (tj. vse iz nje izvirajoče pravice in obveznosti) iz okvira dejavnosti, ki jo je pred tem opravljal kot samostojni obrtnik oz. s.p., na lastno podjetje MERI-IMPEX d.o.o. (tj. firmo, pod katero na tem razpisu nastopa izbrani ponudnik). Navedeno brez slehernega dvoma narekuje zaključek, da je izbrani ponudnik opravljal prevoze pacientov daljše časovno obdobje kot vlagatelj, ki je (kar med strankami ni sporno) prevoze pacientov začel opravljati 1.11.2011 oziroma (njegov podizvajalec) 15.6.1998. Ob navedenem ni mogoče trditi, da je naročnik dodatno merilo uporabil na način, ki ni bil predviden v razpisni dokumentaciji in/ali je diskriminatoren do vlagatelja.

Prav tako ni mogoče sprejeti interpretacije dodatnega pogoja, ki jo ponuja vlagatelj in po kateri bi bilo treba besedno zvezo »čas opravljanja storitve prevoza pacientov« razumeti izključno kot obdobje po izdaji dovoljenja ministrstva za izvajanje nenujnih prevozov. V skladu s 3. točko prvega odstavka 2. člena Pravilnika je namreč izraz »nenujni prevoz« opredeljen kot prevoz pacienta, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje spremstvo ali zdravstveno oskrbo zdravstvenega delavca in se opravi z reševalnim vozilom ali sanitetnim vozilom. Izraza »storitve prevoza pacientov«, ki je uporabljen v dodatnem pogoju, na podlagi besedne analize torej ni mogoče enačiti z izrazom »nenujni prevoz«, kot ga uporablja Pravilnik. Takšna interpretacija bi bila strožja od zapisane in bi pomenila nedopustno spreminjanje (pomena) dodatnega merila.


Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati nezakonitosti izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato vlagateljev zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je njegov zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 14.7.2016


predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije


Vročiti:

- Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik, Novi trg 26, Kamnik,
- Medicross, d.o.o., Poljanski nasip 42, Ljubljana,
- Meri-Impex, d.o.o., Livarska ulica 5, Kamnik ,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:

- v spis zadeve.

Natisni stran