018-085/2016 Elektro Maribor, d. d.
Številka: 018-085/2016-10Datum sprejema: 15. 7. 2016
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS,, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »betonske drogovnike« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SGP Kograd IGEM ZOD, d. d., Selovec 83, Šentjanž pri Dravogradu (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor, d. d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 15. 7. 2016
odločila:
1. Zahtevek za revizijo se zavrne.
2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je v postopku oddaje naročila (objava 28. 1. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN634/2016) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2201-19/2016-28 z dne 7. 4. 2016 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Stopar PGM, d. o. o., Lokavec 202 c, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagatelj je z vlogo z dne 13. 4. 2016 med drugim zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik podal (dokument »Odločitev naročnika o vloženem zahtevku za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila« št. 2201-19/2016-35 z dne 19. 4. 2016).
Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 3. 5. 2016 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
- je naročnik kršil 82. člen Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) in temeljna načela, saj je izbral nepopolno ponudbo,
- je izbrani ponudnik deklariral upogibni moment na izjavi o lastnostih, kar pa ni dovoljeno s specifikacijo STS-16-2015, zato je že zaradi tega njegova ponudba neprimerna,
- izjava po metodi 1 ne sme predpisovati minimalnega upogibnega momenta,
- predloženi certifikat ne obsega naročnikovih zahtev za življenjsko dobo drogovnikov, minimalnega upogibnega momenta in zaščitnega sloja,
- se izdelek, predstavljen na fotografiji, ki se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, ne nanaša na drogovnike, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, hkrati pa fotografirani izdelek ne ustreza tehnični specifikaciji STS-16-2015,
- je ponujeni izdelek izbranega ponudnika označen z oznako CE, kar pomeni, da ni izdelan skladno s STS-16-2015, sicer pa tega izdelka tudi ni mogoče certificirati,
- je izbrani ponudnik sam določil življenjsko dobo izdelka, čeprav to v okviru certifikata za ta izdelek ni dopustno, sicer pa tudi zahteve o življenjski dobi ni določil tako, da ustreza naročnikovi zahtevi,
- je izbrani ponudnik na naročnikov poziv za predložitev manjkajočih tehničnih podatkov priložil še specifikacijo certifikata STS-16-2016-priloga 4, ki pa ni njegov certifikat, zato se nanj ne bi smel sklicevati,
- dopolnitev in pojasnila izbranega ponudnika so brezpredmetna, saj se izbrani ponudnik sklicuje na tehnično specifikacijo SIST EN 12843:2004, kar je v nasprotju z izjavo o lastnostih, v kateri je navedel, da je skladna s STS-16-2015,
- iz pojasnila izbranega ponudnika z dne 1. 4. 2016 izhaja, da drogovniki, ki jih je ponudil izbrani ponudnik, nimajo zahtevane življenjske dobe, ki je sicer ni mogoče ugotavljati na način, kot je to zapisal izbrani ponudnik, sicer pa je na ta način tudi ni mogoče dokazovati,
- standard SIST EN 12843 obravnava izdelke, ki niso predmet naročila,
- življenjske dobe drogovnika ni mogoče dokazovati po poteku roka za predložitev ponudb,
- dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, ni dopustna, naročnik pa je tudi privilegiral izbranega ponudnika, saj je zahteval še pojasnilo o življenjski dobi drogovnikov, ker očitno ustrezna življenjska doba drogovnikov ni bila razvidna niti iz dopolnitve ponudbe.
Vlagatelj je predlagal postavitev izvedenca tehnične stroke v dokaz, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev, ki jih je določil naročnik.
Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 11. 5. 2016, ki jo je predložil dopisu z dne 12. 5. 2016, izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal, da se zavrne zahtevek za revizijo.
Naročnik je s sklepom št. 2201-19/2016-49 z dne 19. 5. 2016 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil.
Naročnik je kot prilogo dopisoma št. 2201-19/2016-50 z dne 19. 5. 2016 in 2201-19/2016-57 z dne 6. 6. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.
Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 5. 2016 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.
Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljev dokazni predlog za imenovanje izvedenca tehnične stroke, saj je dejansko stanje, ki je bistveno za rešitev zadeve, zadostno razjasnjeno na podlagi dokumentacije, ki so jo predložili naročnik, izbrani ponudnik in vlagatelj. Državna revizijska komisija dodaja, da vlagatelj kljub opozarjanju, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna zaradi neizpolnjevanja tehničnih zahtev, po vsebini izpostavlja reševanje pravnih vprašanj, ki se nanašajo na dopustnost možnosti izbranega ponudnika za dokazovanje zahtev iz tehničnih specifikacij in naročnikovih možnosti po ZJNVETPS za ugotavljanje popolnosti ponudbe. O pravnih vprašanjih pa izvedenec tehnične stroke ne bi mogel pripraviti izvida in mnenja, saj pravna vprašanja (raz)rešuje organ pravnega varstva. Poleg tega pa je treba tudi še upoštevati, da se v konkretni zadevi odpira vprašanje tolmačenja razpisne dokumentacije.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Naročnik je za naročilo, ki ga je oddajal po odprtem postopku (točka IV.1.1 objave; točka I.1 razpisne dokumentacije, str. 3), do 15. 2. 2016 ob 9. uri, ko je potekel rok za predložitev ponudb (točka IV.3.4 objave), prejel ponudbe treh ponudnikov, pri čemer je po merilu najnižja cena (točka IV.2.1 objave; točka I.2 razpisne dokumentacije, str. 3) odločil (dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 2201-19/2016-28 z dne 7. 4. 2016), da izbere ponudbo izbranega ponudnika, kar je utemeljil s tem, da jo je po prejeti dopolnitvi in pojasnilu, označil za popolno. Vlagatelj je izpodbijal naročnikovo odločitev in navedel, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS) in s tem ni popolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), zato bi jo moral naročnik izločiti (prva poved iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS), čemur ta nasprotuje.
Naročnik je pripravil razpisno dokumentacijo, med drugim obrazec ponudbenega predračuna (str. 23–24 razpisne dokumentacije), ki so ga morali ponudniki izpolniti in potrditi (podpis in žig), pri čemer je v njem:
- v 1. točki tabelarično v petih vrsticah (tri vrste drogovnikov in dve vrsti betonskih plošč) in treh stolpcih (stolpci »Naziv materiala (tehnični podatki + dodatni opis)«, »Kol.« in »Enota«) predstavil predmet nabave, v tabelo pa je bilo treba v nadaljnje tri stolpce vpisati še cene za kos in skupno ceno ter podatke za »Tip, proizvajalec (oznaka iz kataloga)«,
- v 2. točki pa je določil, kaj so »Ostali tehnični pogoji: Betonski drogovniki«, pri čemer je med drugim določil:
o v 1. podtočki:
»Ponudnik mora za betonske drogovnike v ponudbi predložiti:
- proizvajalčevo izjavo o lastnostih v skladu z Uredbo 305/2011/EU in
- certifikat o skladnosti kontrole proizvodnje.«,
o v drugi oziroma peti alinei 2. podtočke:
»Betonski drogovniki v ponudbi morajo:
[…]
- biti izdelani iz betona znamke (minimalno: C30/37, XC4, XD1, XF2);
[…]
- biti trajno vidno označeni (tip proizvoda, proizvajalec in datum izdelave).«
o v 3. podtočki:
»Ponudnik mora za vse proizvode v ponudbi priložiti tehnično dokumentacijo (npr. katalog, merske skice, fotografije, izjave, …) iz katerih je razvidno izpolnjevanje posameznih tehničnih pogojev. Priložena tehnična dokumentacija mora biti avtentična (npr. originalni proizvajalčev katalog ali tehnični podatki žigosani s strani proizvajalca). Vsa tehnična dokumentacija se poleg papirnate oblike priloži tudi v digitalni obliki na priloženem CD.«
Naročnik je prek portala javnih naročil odgovoril tudi na posamezna vprašanja, s čimer so ti odgovori postali del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS). Tako je naročnik med drugim na portalu javnih naročil
- na vprašanje
»Življenjska doba izdelka ni predpisana.
Ali se smatra, da je življenjska doba izdelka več kot 35 let?«
4. 2. 2016 ob 11.15 odgovoril
»Projektna življenjska doba drogovnikov mora znašati več kot 30 let. Temu ustrezna mora biti debelina krovnega sloja betona.«,
- na vprašanje
»Kako proizvajalec zagotavlja skladnost betona in armature?
Se kvaliteta dokazuje z izjavo o lastnostih in certifikatom?«
je 4. 2. 2016 ob 11.17 odgovoril
»Da, z proizvajalčevo izjavo o lastnostih in certifikatom o skladnosti kontrole proizvodnje.«,
- na vprašanji
»Zakaj je teža izdelka omejena na 250 kg? Pri dolžini drogovnika 3m to pomeni debelino stene 5cm.
Ali je dovoljeno odstopanje teže?«
je 4. 2. 2016 ob 11.19 in 4. 2. 1026 ob 11.20 odgovoril
»Naročnik dovoljuje odstopanje teže drogovnikov + 20 %.«,
- na vprašanje
»Ali je pri zahtevani stopnji izpostavljenosti betona XF2 prišlo do napake? V preteklih razpisih je bila zahteva XF3.
- XF2 (površinska odpornost na zmrzovanje in tajanje v prisotnosti soli – OPZT-S10, kar pomeni 10 ciklov zmrzovanja)
- XF3 (notranja odpornost betona na zmrzovanje in tajanje – NOZT-150, kar pomeni 150 ciklov zmrzovanja)«
je 4. 2. 2016 ob 11.22 odgovoril
»Naročnik popravlja zahtevano stopnjo izpostavljenosti. Pravilno je minimalno XF3.«,
- na vprašanje
»Kolikšno je dopustno odstopanje maksimalne teže drogovnika od od želene navedene v ponudbenem predračunu.«
je 4. 2. 2016 ob 11.31 odgovoril
»Naročnik dovoljuje odstopanje teže drogovnikov + 20 %.«,
- na vprašanje
»Kakšna so dovoljena odstopanja pri dimenzijah (dolžina)?«
je 9. 2. 2016 ob 9.55 odgovoril
»V tehnični specifikaciji so podane minimalne dolžine drogovnikov. Maksimalna dolžina drogovnikov lahko znaša 3,3 m. Odstopanja ob dobavi so lahko ± 1% (v skladu s SIST EN 12843).« in
- na vprašanje
»Ali je potrebno ustreznost betona in armature dokazovati z izjavo o lastnostih za beton in z izjavo o lastnostih za armaturo?«
je 9. 2. 2016 ob 10.03 odgovoril
»Zadostuje proizvajalčeva izjava o lastnostih za drogovnike v ponudbi in certifikat o skladnosti kontrole proizvodnje.«
Izbrani ponudnik je predložil ponudbo in v njej izpolnjen in potrjen (podpis in žig) ponudbeni predračun, k njej pa posamezna dokazila. Izbrani ponudnik je tako v prilogi D kot »Tehnična dokazila« predložil »Izjavo o lastnostih« št. IOL-073 z dne 13. 2. 2016, »Certifikat kontrole proizvodnje« št. REG2-005-02-ZGPro1-0240 z dne 13. 2. 2016, ki ga je izdal Igmat, d. d., Ljubljana, načrte/skice elementov skupaj s podatki in štiri fotografije.
Naročnik je z dopisom št. 2201-19/2016-17 z dne 25. 2. 2016 izbranega ponudnika pozval, da dopolni ponudbo, med drugim z manjkajočima podatkoma o debelini krovnega sloja betona in projektni življenjski dobi. Naročnik je s tem dopisom »v izogib morebitnim nejasnostim« izbranega ponudnika pozval še na predložitev:
- grafičnega prikaza kotiranega prereza drogovnika z vrisano armaturo,
- analitičnega izračuna krovnega sloja betona z upoštevano zahtevano projektno življenjsko dobo in
- tehnične specifikacije STS-16-2015.
Izbrani ponudnik je odgovoril z dopisom z dne 7. 3. 2016, ki mu je predložil posamezna dokazila, med drugim:
- statični izračun betonskega drogovnika,
- preglednico iz standarda SIST EN 12843:2004 in
- specifikacijo STS-16-2015 in ne STS-16-2016, kot je napačno navedel letnico STS v tem dopisu. Vlagateljevi opozorili, da je družba Cementni izdelki Juhant, d. o. o., Moste 93, Komenda lastnik STS-16-2016 in da se izbrani ponudnik ne more sklicevati na STS-16-2016, zato nista relevantni za rešitev obravnavane zadeve.
Naročnik je z dopisom št. 2201-19/2016-22 z dne 24. 3. 2016 izbranega ponudnika pozval, da pojasni ponudbo v delu, ki se nanaša na projektno življenjsko dobo. Izbrani ponudnik je odgovoril z dopisom z dne 1. 4. 2016 in v njem pojasnil, kako je že iz predloženih dokazil mogoče ugotoviti, da je življenjska doba ponujenih drogovnikov daljša od 30 let.
Vlagatelj je najprej navedel, da bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje zahteve za upogibni moment.
Naročnik je v obrazcu ponudbenega predračuna za vsakega izmed treh vrst drogovnikov, ki jih je nabavljal, določil minimalni upogibni moment (10 kNm, 15 kNm in 20 kNm).
Izbrani ponudnik je predložil obrazec ponudbenega predračuna in v njem navedel podatke za betonske drogovnike, pri čemer je iz predložene »Izjave o lastnostih« št. IOL-073 z dne 13. 2. 2016, ki se sklicuje na STS-16-2015, in načrtov/skic razvidno, da so v njih navedeni podatki za upogibni moment, ki znaša toliko, kolikor je naročnik zahteval minimalno za posamezne drogovnike. Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil tudi certifikat o kontroli proizvodnje št. REG2-005-02-ZGPro1-0240 z dne 13. 2. 2016, ki se nanaša na »armiranobetonske drogovnike (metoda 1)«, med katerimi so tudi ponujeni tipi drogovnikov. Ta certifikat »potrjuje, da so bila upoštevana vsa določila o potrjevanju kontrole proizvodnje, opisana v Slovenskem tehničnem soglasju (STS) STS-16-2015 Armiranobetonski drogovniki«. Izbrani ponudnik je k dopisu z dne 7. 3. 2016 predložil tudi STS-15-2015, iz katerega je s str. 5/15 razvidno, da so v tabeli 1 »Spisek proizvodov« navedeni tipi betonskih drogovnikov skupaj z njihovimi lastnostmi, pri čemer je tudi predstavljeno, koliko znaša njihov upogibni moment. Za tipe betonskih drogovnikov, ki jih je izbrani ponudnik navedel v ponudbenem predračunu, so navedeni upogibni momenti, ki znašajo toliko, kolikor je naročnik zahteval minimalno zanje, te vrednosti pa so tudi enake vrednostim, ki so navedene v »Izjavi o lastnostih« št. IOL-073 z dne 13. 2. 2016. Izhajajoč iz navedenega je mogoče ugotoviti, da je izbrani ponudnik predložil dokazila, v katerih se nahajajo podatki za tehnične zahteve, ki jih je določil naročnik. Vendar je vlagatelj navedel, da je izjava o lastnostih v nasprotju s STS-16-2015 in ni dovoljena, saj se po metodi 1 ne sme deklarirati upogibnega momenta.
Vlagatelj torej smiselno uveljavlja, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS), ker izbrani ponudnik s predloženimi dokazili ni dokazal, da ponujeni predmet izpolnjuje tehnične zahteve. Vendar Državna revizijska komisija ni sledila vlagatelju. Državna revizijska komisija namreč kot ključno izpostavlja, da je naročnik v 1. podtočki 2. točke obrazca predračuna sicer zahteval predložitev proizvajalčeve izjave o lastnostih in certifikata o skladnosti kontrole proizvodnje, vendar je v 3. podtočki 2. točke obrazca ponudbenega predračuna zahteval še predložitev primeroma naštete tehnične dokumentacije, iz katere je (oziroma mora biti) razvidno izpolnjevanje posameznih tehničnih zahtev. Tudi v primeru, če bi bilo treba pritrditi vlagatelju, da naročnik ne bi smel upoštevati izjave o lastnostih in certifikata o skladnosti kontrole proizvodnje kot dokazil, s katerima bi izbrani ponudnik smel dokazati nekatere izmed tehničnih zahtev, med drugim upogibni moment, to ne spremeni dejstva, da je dokazovanje tehničnih zahtev betonskih drogovnikov mogoče z dokazili iz 3. podtočke 2. točke obrazca ponudbenega predračuna. Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je izbrani ponudnik proizvajalec betonskih drogovnikov in je zanje v ponudbi predložil tudi posamezne načrte/skice, ki vsebujejo podatek o upogibnem momentu. Izbrani ponudnik je na dopis št. 2201-19/2016-22 z dne 24. 3. 2016 odgovoril z dopisom z dne 1. 4. 2016, ki mu je predložil tudi statični izračun betonskih drogovnikov, iz slednjega dokazila pa so razvidni zahtevani podatki o minimalnem upogibnem momentu. Enako je razvidno iz STS-15-2015. Zato ni mogoče slediti vlagatelju, da bi moral naročnik ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika v tem delu neprimerna. Vsaj eno izmed dokazil, ki jih kot možne določa razpisna dokumentacija, je namreč naročniku omogočalo ugotovitev, ali je izbrani ponudnik dokazal izpolnjevanje tehnične zahteve za upogibni moment. S predložitvijo dodatnih dokazil tudi ni mogoče ugotoviti, da gre za spreminjanje ponudbe v delu, v katerega izbrani ponudnik ne sme poseči (druga alinea tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS), saj je izbrani ponudnik predložil dokazilo, iz katerega (upoštevajoč še nadaljnje ugotovitve iz obrazložitve tega sklepa v zvezi s sporno fotografijo, ki prikazuje izdelek z oznako CE) ni mogoče ugotoviti, da se nanaša na drug predmet. Glede življenjske dobe in debeline zaščitnega sloja, ki sta nadaljnji tehnični zahtevi, za kateri vlagatelj izpostavlja, da ju izbrani ponudnik ne bi smel dokazovati z izjavo o lastnostih in certifikatom o skladnosti kontrole proizvodnje, se je Državna revizijska komisija opredelila v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.
Ob predstavljenem zaključku Državna revizijska komisija ni posebej ugotavljala, ali bi bile vlagateljeve navedbe sploh lahko take, da bi omogočale ugotovitev kršitve, če bi izhajali iz dejstva, da je naročnik v prvi alinei 2. podtočke 1. točke obrazca ponudbenega predračuna zahteval predložitev izjave o lastnostih v skladu z Uredbo (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88/5 z dne 4. 4. 2011; v nadaljevanju: Uredba 305/2011). Proizvajalec pripravi izjavo o lastnostih v skladu z Uredbo 305/2011, če je gradbeni proizvod, ko je dan na trg, zajet v harmoniziranem standardu ali ustreza evropski tehnični oceni, ki je bila zanj izdana (prvi odstavek 4. člena Uredbe 305/2011), za betonske drogovnike pa vlagatelj zatrjuje (str. 7 zahtevka za revizijo), da niso zajeti v harmoniziranem standardu in da betonskih drogovnikov ni mogoče certificirati po nobenem (harmoniziranem) standardu. Za gradbene proizvode, ki niso zajeti v harmonizirani tehnični specifikaciji, proizvajalec namreč pripravi izjavo o lastnostih v skladu s 6. členom Zakona o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 82/2013; v nadaljevanju: ZGPro-1). Na slednji način je izjavo o lastnostih pripravil ne le izbrani ponudnik, temveč tudi vlagatelj, saj iz v ponudbi predložene »Izjave o lastnostih« z dne 10. 2. 2016 (str. 39 ponudbe) izhaja, da temelji na 6. členu ZGPro-1 in ne na Uredbi 305/2011.
Vlagatelj je nadalje navedel, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil fotografijo izdelka, ki se ne nanaša na ponujene drogovnike, saj je izbrani ponudnik predložil del dokumentacije skladno s slovenskim tehničnim soglasjem (STS), del dokumentacije pa izkazuje označevanje po harmoniziranem standardu. Vlagatelj je tudi navedel, da betonski drogovnik, prikazan na sporni fotografiji, zaradi oznake CE tudi ni izdelan v skladu s priloženim STS-16-2015.
Izbrani ponudnik je, sledeč 3. podtočki 2. točke obrazca ponudbenega predračuna, v ponudbo predložil tudi štiri fotografije, pri čemer je na četrti zaporedni fotografiji prikazana oznaka v pravokotniku, ki jo sestavljajo v zgornji vrstici črka S v kvadratu, zraven tega kvadrata pa še črka D, v spodnji vrstici pa oznaka CE, številka 15, nestični vezaj in številka 20.
Oznaka CE se namesti na gradbene proizvode skladno s pravili, ki jih določa 8. člen Uredbe 305/2011. Oznaka gradbenega proizvoda z oznako CE je odvisna od tega, ali je gradbeni proizvod zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji. Če je vanjo vključen, se oznako CE nanj namesti (prim. 1. podtočka 2. točke 8. člena Uredbe 305/2011), sicer pa ne (2. podtočka 2. točke 8. člena Uredbe 305/2011).
Vlagatelju ni sporno, da je izdelek na sporni fotografiji izdelek izbranega ponudnika. Vlagatelj je namreč v vlogi z dne 26. 5. 2016, II. točka, str. 3, navedel, da je iz nje razvidno, da »gre za proizvod proizvajalca Stopar PGM d.o.o.«
Ob upoštevanju druge točke 9. člena Uredbe 305/2011 številka 15, ki je razvidna iz sporne fotografije, pomeni leto 2015. To ni sporno niti vlagatelju (vloga z dne 26. 5. 2016, II. točka, str. 3).
Ob upoštevanju druge točke 9. člena Uredbe 305/2011 črka D in številka 20, ki sta razvidni iz sporne fotografije, pomeni oznako proizvoda (tj. tip D20). To ni sporno niti vlagatelju (vloga z dne 26. 5. 2016, II. točka, str. 3).
Iz navedenih podatkov je tako treba ugotoviti, da je na fotografiji prikazan gradbeni proizvod izbranega ponudnika tip D20, ki je bil izdelan v letu 2015.
Vendar je vlagatelj pravilno opozoril, da gradbeni proizvod, na katerega se nanaša STS, ker ne obstaja harmonizirani standard (oziroma harmonizirana tehnična specifikacija), ne more nositi oznake CE. Vendar to še ne pomeni, da je treba ugotoviti naročnikovo kršitev, ker je na sporni fotografiji prikazan gradbeni proizvod z oznako CE. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da fotografija prikazuje gradbeni proizvod, ki je bil narejen leta 2015, tako »Izjava o lastnostih« št. IOL-073 kot »Certifikat kontrole proizvodnje« št. REG2-005-02-ZGPro1-0240 pa sta bila izdana 13. 2. 2016, kar je kasneje, kot je bil izdelan fotografirani gradbeni proizvod. Iz priloge 2 k izjasnitvi izbranega ponudnika z dne 11. 5. 2016 je razvidno, da je izbrani ponudnik razpolagal s certifikatom o skladnosti kontrole proizvodnje št. 1373-CPR-0211 z dne 9. 1. 2015, ki se je skliceval na standard EN 12843:2004, v družino proizvodov, na katere se je ta certifikat nanašal, pa so bili vključeni tudi armiranobetonski drogovniki (tretja alinea točke 1). Naročnik je navedel (str. 5 sklepa št. 2201-19/2016-49 z dne 19. 5. 2016), da je bilo vlagatelju znano, da je izbrani ponudnik razpolagal s certifikatom o skladnosti kontrole proizvodnje št. 1373-CPR-0211 z dne 9. 1. 2015. To je naročnik tudi dokazal, saj je kot dokaz 3 k sklepu št. 2201-19/2016-49 z dne 19. 5. 2016 predložil zahtevek za revizijo z dne 17. 3. 2015, v katerem je vlagatelj (ki je bil tudi takrat vlagatelj) navedel, da ima izbrani ponudnik slednji certifikat. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 11. 5. 2016 pojasnil, da je do 13. 2. 2016, ki je datum novega certifikata o skladnosti kontrole proizvodnje, proizvajal betonske drogovnike po standardu EN 12843:2004, po 13. 2. 2016 pa upoštevajoč »Certifikat kontrole proizvodnje« št. REG2-005-02-ZGPro1-0240. Rok za predložitev ponudb je potekel 15. 2. 2016, tj. v ponedeljek, ki je neposredno sledil prejemu »Certifikata kontrole proizvodnje« št. REG2-005-02-ZGPro1-0240 z dne 13. 2. 2016, med tema datumoma pa ni bilo niti enega delovnega dne, zato je izbrani ponudnik v vlogi z dne 11. 5. 2016 navedel, da niti fizično ni bilo mogoče spremeniti oznak betonskih drogovnikov in je ponudbi predložil fotografijo s staro oznako.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne glede na morebitno napačno oznako betonskih drogovnikov zaradi namestitve oznake CE pred 13. 2. 2016, kot izhaja iz sporne fotografije, ker bi se standard EN 12843:2004 ne uporabljal tudi za betonske drogovnike, je iz pojasnil izbranega ponudnika (vloga z dne 11. 5. 2016, 2. točka, str. 2) razvidno, da se proizvodni proces ni spremenil, temveč se je spremenila le oznaka na betonskem drogovniku. Izbrani ponudnik torej uveljavlja, da so betonski drogovniki, narejeni »po starem« (tj. upoštevaje standard SIST EN 12843:2004), in betonski drogovniki, narejeni »po novem« (tj. upoštevaje STS-16-2015) vsebinsko enaki. Vlagatelj je izpostavil le neprimernost ponudbe izbranega ponudnika zaradi oznake CE na betonskih drogovnikih iz ponudbe, čeprav zanje velja STS-16-2015, ni pa navedel, da bi bila oznaka, kot izhaja s sporne fotografije, napačna v tistih elementih, za katere je naročnik zahteval dokazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij (peta alinea 2. podtočke 2. točke obrazca predračuna). Državna revizijska komisija tako ni našla podlage, da bi lahko zaključila, da bi moral naročnik ugotoviti, da je izbrani ponudnik ponudil betonske drogovnike, ki so glede podatkov, potrebnih za označitev izdelka, neskladni s tehničnimi specifikacijami, kot jih je naročnik določil v obrazcu predračuna. Na podlagi vlagateljevih navedb Državna revizijska komisija tudi ni mogla ugotoviti, da bi moral naročnik ugotoviti, da ponujeni betonski drogovniki niso (oziroma ne bodo) izdelani skladno s STS-16-2015. Tega ne more ovreči dejstvo, da je izbrani ponudnik predložil sporno fotografijo. Morebitne kršitve v zvezi z izdelavo betonskih drogovnikov oziroma z izdelanimi betonskimi drogovniki je treba upoštevati kot vprašanje iz izvedbene faze, saj bi se šele v izvedbeni fazi lahko preverilo, ali je izbrani ponudnik betonski drogovnik izdelal v celoti na način in v vsebini, kot to določa STS-15-2016. Morebitne neskladnosti o tem bi bile predmet ugotavljanja kršitve pogodbenih obveznosti. Državna revizijska komisija pa tudi ugotavlja, da je iz opombe k peti alinei 2. podtočke 2. točke ponudbenega predračuna izbranega ponudnika, razvidno, da je pri njej navedeno »fotografija«, kar dodatno utrjuje ugotovitev, da je bila sporna fotografija namenjena dokazovanju označitve betonskega drogovnika v vsebini, ki jo je določil naročnik v peti alinei 2. podtočke 2. točke obrazca ponudbenega predračuna.
Vlagatelj je tudi navedel, da je izbrani ponudnik sam določil življenjsko dobo betonskega drogovnika, čeprav to »v okviru njegovega certifikata za izdelek, ki ga ponuja,« ni dopustno, sicer pa iz dopolnitve in pojasnila ponudbe tudi izhaja, da izbrani ponudnik življenjske dobe tudi ni določil tako, da bi bila skladna s tehničnimi zahtevami. Vlagatelj je še izpostavil, da dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije izrecno ni dopustna, poleg tega pa je naročnik privilegiral izbranega ponudnika, saj je poleg dopolnitve ponudbe zahteval še pojasnilo, ker niti iz dopolnitve ponudbe ni bila vidna življenjska doba drogovnika, da bi ustrezala tehničnim zahtevam.
Iz dokumenta »Izjava o lastnostih« št. IOL-073 z dne 13. 2. 2016 je razvidno, da so v njej navedeni posamezne »bistvene značilnosti«, med drugim »Dolžina [mm]«, »Premer [mm]«, »Masa [kg]«, »Beton – Karakteristična tlačna trdnost« in »Stopnja izpostavljenosti«, ne pa tudi življenjska doba betonskih drogovnikov. Slednji podatek ni neposredno razviden niti iz »Certifikata kontrole proizvodnje« št. REG2-005-02-ZGPro1-0240 z dne 13. 2. 2016, pa niti iz načrtov/skic ali fotografij, priloženih k ponudbi, saj v nobenem izmed navedenih dokazil življenjska doba ni določena s konkretno številko, sicer pa niti ne izhaja, da bi bil kateri izmed podatkov označen kot »življenjska doba« ali kaj podobnega. Enako je mogoče zaključiti za zaščitni sloj. Ne iz dokumenta »Izjava o lastnostih« št. IOL-073 z dne 13. 2. 2016 ne iz »Certifikata kontrole proizvodnje« št. REG2-005-02-ZGPro1-0240 z dne 13. 2. 2016 namreč ni mogoče neposredno ugotoviti podatka o debelini zaščitnega sloja, saj ta v njiju ni naveden izrecno. Je pa iz dokumenta »Izjava o lastnostih« št. IOL-073 z dne 13. 2. 2016 razvidno, da je v njej naveden podatek za »Premer [mm]« betonskih drogovnikov, ki je enaka vrednosti, ki izhaja iz načrta »rez A - A , 1:5« v dokumentu – načrtu »AB drogovniki«, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi neposredno za »Certifikatom kontrole proizvodnje« št. REG2-005-02-ZGPro1-0240 z dne 13. 2. 2016. Iz slednjega načrta sta namreč razvidna zunanji in notranji premer, poleg tega pa še nekateri drugi podatki, za katere sicer ni izrecno navedeno, da se kateri nanaša na zaščitni sloj, a je eden izmed podatkov številčno enak tistemu podatku, ki ga je izbrani ponudnik posredoval naročniku z dopisom z dne 1. 4. 2016, in je tudi enak podatku, ki izhaja iz načrtov k statičnemu izračunu betonskega drogovnika, ki ga je izbrani ponudnik predložil k dopisu z dne 7. 3. 2016.
Izbrani ponudnik je odgovoril na dopis št. 2201-19/2016-17 z dne 25. 2. 2016 in kot prilogo dopisu z dne 7. 3. 2016 posredoval še drugo dokumentacijo, v samem dopisu z dne 7. 3. 2016 pa je tudi navedel: »hkrati vam pošiljamo tudi preglednico iz standarda SIST EN 12843:2004 na podlagi katere smo opravili izračun življenjske dobe izdelka. Iz preglednice in izračuna je razvidno, da je življenjska doba ponujenega izdelka za uporabljeno karakteristično tlačno trdnost betona in zaščitni sloj nad vzdolžno ter spiralno armaturo, minimalno 30 let pri najzahtevnejših pogojih okolja deklariranih s stopnjo »F« (XD2); priloga 3« (druga alinea iz točke »Dopolnitev 2«). Na to navedbo izbranega ponudnika se sklicuje tudi vlagatelj (str. 10 zahtevka za revizijo, drugi odstavek), kar pomeni, da se je z njo seznanil še pred vložitvijo zahtevka za revizijo. Iz statičnega izračuna betonskega drogovnika z dne 19. 6. 2015 je neposredno razviden podatek o debelini zaščitnega sloja betona nad armaturo (do spirale in do vzdolžne armature), saj je ta podatek predstavljen v načrtih/skicah, glede na številčne podatke pa je nanj mogoče sklepati tudi iz četrte alinee tretjega odstavka pod naslovom »Statični izračun« (šesta zaporedna stran). Iz predloženih dokumentov pa ni neposredno razvidna življenjska doba betonskega drogovnika, saj številčnega podatka o tej značilnosti ni. Iz aneksa B k standardu EN 12843:2014 je razvidno, da prikazuje podatke za stebre in drogove z načrtovano življenjsko dobo, ki ne presega 30 let (»This annex applies to masts and poles with a design working life not exceeding 30 years.«). Izbrani ponudnik je v tem dokumentu obarval podatek o letih, naveden v prvi vrstici, in pet podatkov iz tabele B.1 – Minimum concrete cover. Izbrani ponudnik je k dopisu z dne 7. 3. 2016 predložil tudi STS-16-2015, iz katerega, kot že navedeno, ni razviden podatek o življenjski dobi betonskega drogovnika, iz besedila pa tudi ni razviden podatek o debelini zaščitnega sloja betona nad armaturo. Le iz sklepanja iz podatkov iz načrta »rez A - A , 1:5« v dokumentu – načrtu »AB drogovniki«, ki je glede na seznam prilog STS-16-2015 (str. 13/15) priloga 1 k STS-16-2015, je mogoče šteti, da je eden izmed številčnih podatkov podatek o debelini zaščitnega sloja betona nad armaturo. Dokument – načrt »AB drogovniki«, ki ga je izbrani ponudnik predložil k dopisu z dne 7. 3. 2016, se razlikuje od dokumenta – načrt »AB drogovniki«, ki ga je izbrani ponudnik predložil že v ponudbi, po tem, da je na dokumentu, ki ga je izbrani ponudnik predložil k dopisu z dne 7. 3. 2016, navedeno, da je priloga 1 in da predstavlja str. 14/15 STS-16-2015. Iz dokumenta – načrt »AB drogovniki«, ki ga je izbrani ponudnik predložil že v ponudbi, ni bilo iz ničesar razvidno, da bi bil del STS-15-2016. Iz predstavljenega je razvidno, da je izbrani ponudnik v dopisu z dne 7. 3. 2016 izjavil, da minimalna življenjska doba betonskega drogovnika vsaj dosega naročnikovo zahtevo, vendar pa dokazilo, na katerega se je skliceval v dopisu z dne 7. 3. 2016, tega neposredno ni že potrjevalo, saj se to dokazilo nanaša na življenjsko dobo za gradbene proizvode, na katere se nanaša, ki ne presega 30 let, druga dokazila k dopisu z dne 7. 3. 2016 pa tudi niso že omogočala neposredne ugotovitve, da je življenjska doba betonskih drogovnikov izbranega ponudnika minimalno 30 let. Hkrati pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokument – načrt »AB drogovniki«, ki ga je izbrani ponudnik predložil že v ponudbi, ki je po elementih in podatkih enak dokumentu – načrtu »AB drogovniki«, ki ga je izbrani ponudnik predložil k dopisu z dne 7. 3. 2016, ta pa je označen kot ena izmed prilog STS-16-2015, kaže na to, da je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe dokazoval tehnične lastnosti istega predmeta in ne drugega predmeta, zato Državna revizijska komisija ni mogla zaključiti, da bi moral naročnik ugotoviti, da je šlo v dopisu z dne 7. 3. 2016 za položaj, ki ga prepoveduje druga alinea tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS. Tega zaključka ne spremeni niti dejstvo, da je izbrani ponudnik življenjsko dobo navedel v dopisu z dne 7. 3. 2016, saj je šlo za tehnično lastnost gradbenih proizvodov, za katere ni mogoče ugotoviti, da jih je izbrani ponudnik z dopisom z dne 7. 3. 2016 zamenjal z novimi predmeti.
Naročnik je izbranemu ponudniku poslal še dopis št. 2201-19/2016-22 z dne 24. 3. 2016 in ga ob ugotovitvi, da se je izbrani ponudnik za izračun življenjske dobe skliceval na preglednico iz aneksa B k standardu SIST EN 12843:2014, ki ne dokazuje, da ponuja betonske drogovnike z zahtevano življenjsko dobo več kot 30 let, hkrati pa je predložil statični izračun betonskega drogovnika, iz katerega je razvidna primerna debelina krovnega zaščitnega sloja betona nad armaturo, pozval, da pojasni ponudbo, pri tem pa ga je še opozoril, da ponovna dopolnitev ponudbe ni dovoljena. Izbrani ponudnik je odgovoril z dopisom z dne 1. 4. 2016 in navedel, da ponujeni betonski drogovoniki izpolnjujejo zahtevo o stopnji izpostavljenosti XD2, imajo pa tudi debelejši zaščitni sloj, kot je zahtevan s tehničnimi pogoji, ta debelejši zaščitni sloj tako vzdolžne kot spiralne armature »pomeni za 20% debelejši zaščitni sloj, kar predstavlja življenjsko dobo večjo od 30 let«.
Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da se dokument »Izjava o lastnostih« št. IOL-073 z dne 13. 2. 2016 izrecno sklicuje le na STS-16-2015, ne pa tudi izrecno na standard SIST EN 12843:2004. Vendar se na standard SIST EN 12843:2004 sklicuje posredno. V tretjem odstavku točke 1.3.2 Mehanska odpornost in stabilnost STS-16-2015, ki se nanaša na trajnost betonskih drogovnikov, je namreč opozorjeno, da je pomembna debelina zaščitnega sloja betona, ki se jo izbere v skladu z zahtevami standarda SIST EN 12843:2004. V 5. točki STS-16-2015 je standard SIST EN 12843:2004 izrecno naveden kot referenčna dokumentacija oziroma vir. Državna revizijska komisija zato ni mogla šteti, da za tolmačenje dokumenta »Izjava o lastnostih« št. IOL-073 z dne 13. 2. 2016 ni mogoče upoštevati standarda SIST EN 12843:2004, čeprav se dokument »Izjava o lastnostih« št. IOL-073 z dne 13. 2. 2016 nanj ne sklicuje izrecno.
Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da tretji odstavek točke 1.3.2 Mehanska odpornost in stabilnost STS-15-2015, ki se nanaša na trajnost betonskih drogovnikov, določa še druge zahteve pri dimenzioniranju betonskih drogovnikov in se sklicuje še na upoštevanje zahtev dveh drugih standardov. V STS-15-2015 sicer ni izrecno določena življenjska doba betonskih drogovnikov izbranega ponudnika, vendar pa so določena izhodišča, kako je podatek možno ugotoviti. Navedenemu pritrjuje tudi dopis z dne 11. 5. 2016, ki ga je izdal IGMAT, d. o. o., Ljubljana in v katerem je med drugim navedel: »Prav tako je v sklopu STS-16-2015 tudi točka 1.3.2, tretji odstavek, ki posebej poudarja trajnost gradbenega proizvoda. Določitev trajnosti je naloga proizvajalca, oziroma nosilca STS-a, orodje pa je opisano v slovenskem tehničnem soglasju.« Naročnik je vlagatelju posredoval tudi ta dopis, saj ga je predložil sklepu št. 2201-19/2016-49 z dne 19. 5. 2016 kot dokaz 1, vlagatelj pa se je z njim seznanil, kar dokazuje druga priloga k dopisu z dne 26. 5. 2016.
Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem, da je naročnik privilegiral izbranega ponudnika, ko ga je pozval še na pojasnilo ponudbe. Iz dokumentacije, ki jo je naročnik prejel od izbranega ponudnika k dopisu z dne 7. 3. 2016 namreč ni mogoče razbrati, da bi izbrani ponudnik zamenjal predmet, ki ga je ponudil v ponudbi (gl. ugotovitve v zvezi z dokumentom – načrtom »AB drogovniki«), podatek o življenjski dobi pa je izbrani ponudnik naročniku podal v dopisu z dne 7. 3. 2016. Poziv št. 2201-19/2016-22 z dne 24. 3. 2016 je tako treba razumeti le kot poziv na pojasnilo že predloženega podatka, ne pa za vnovično pozivanje na predložitev manjkajočega podatka, kar bi bilo glede na tretjo poved iz prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS nedovoljeno, saj mora naročnik v primeru neustrezne dopolnitve ponudbe, tako (neustrezno dopolnjeno) ponudbo izločiti. ZJNVETPS naročniku tudi ne onemogoča, da bi ponudnika pozval na pojasnilo ponudbe, vendar pa je treba upoštevati, da pojasnjevanje ponudbe ne sme postati sredstvo, s katerim bi naročnik ponudniku omogočal položaj, ki bi ga ZJNVETPS onemogočal (npr. da bi ponudnik s pojasnjevanjem ponudbe spremenil tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja).
Državna revizijska komisija znova izpostavlja, da je naročnik v 1. podtočki 2. točke obrazca predračuna sicer zahteval predložitev proizvajalčeve izjave o lastnostih in certifikata o skladnosti kontrole proizvodnje, vendar je v 3. podtočki 2. točke obrazca ponudbenega predračuna zahteval še predložitev primeroma naštete tehnične dokumentacije, iz katere je (oziroma mora biti) razvidno izpolnjevanje posameznih tehničnih zahtev. Naročnik ni določil zahtev za življenjsko dobo in debelino zaščitnega sloja betona že v obrazcu ponudbenega predračuna, temveč je ti lastnosti dodal šele z odgovorom na vprašanje, objavljenim 4. 2. 2016 ob 11.15 na portalu javnih naročil, pri čemer ni posebej določil, iz katerega dokazila morata biti razvidni ti tehnični lastnosti. Zato ni mogoče šteti, da izbrani ponudnik, ki je sicer proizvajalec ponujenih betonskih drogov, v smislu zahtev za dokazila iz 3. podtočke 2. točke obrazca ponudbenega predračuna ne bi mogel dokazovati teh tehničnih lastnosti s katerimkoli dokazilom, ki bi izviral iz njegove sfere. Še posebej je to mogoče upoštevati, če bi upoštevali dejstvo, da je naročnik v prvi alinei 2. podtočke 1. točke obrazca ponudbenega predračuna zahteval predložitev izjave o lastnostih v skladu z Uredbo 305/2011, a vlagatelj zatrjuje (str. 7 zahtevka za revizijo), da betonski drogovniki niso zajeti v harmoniziranem standardu in da betonskih drogovnikov ni mogoče certificirati po nobenem (harmoniziranem) standardu, kar bi pomenilo pripravo izjave o lastnostih v skladu s 6. členom ZGPro-1, ki pa je naročnik nikjer ni zahteval izrecno. Podatek o debelini zaščitnega sloja betona izhaja iz statičnega izračuna betonskega drogovnika z dne 19. 6. 2015, podatek o življenjski dobi pa iz lastne izjave v dopisu z dne 7. 3. 2016. V tem smislu zato Državna revizijska komisija tudi ni mogla šteti, da bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik teh tehničnih lastnosti ni dokazal.
Državna revizijska komisija pa tudi ni sledila vlagatelju, da bi moral naročnik ugotoviti, da ponujeni betonski drogovniki izbranega ponudnika ne izpolnjujejo zahteve za življenjsko dobo. Naročnik je od izbranega ponudnika prejel pojasnilo (dopis z dne 1. 4. 2016), kako je utemeljil svojo navedbo iz dopisa z dne 7. 3. 2016 o minimalni življenjski dobi. Naročnik je v sklepu št. 2201-19/2016-49 z dne 19. 5. 2016 natančno in dokazno podprto predstavil, zakaj je štel, da je navedba izbranega ponudnika iz dopisa z dne 7. 3. 2016 o minimalni življenjski dobi ponujenih betonskih drogovnikov, izpolnjena, ki ji vlagatelj v vlogi z dne 26. 5. 2016 z ničimer konkretnim ne oporeka. Vlagatelj ni niti navedel, da bi bil kateri številčni podatek iz sklepa št. 2201-19/2016-49 z dne 19. 5. 2016 predstavljen napačno. Glede na izračun, ki ga je pripravil naročnik v sklepu št. 2201-19/2016-49 z dne 19. 5. 2016, ob hkratnem upoštevanju vsaj dejstva, da je naročnik izpostavil (sklep št. 2201-19/2016-49 z dne 19. 5. 2016, str. 8), da »imajo drogovniki v ponudbi izbranega ponudnika enako tlačno trdnost betona ter tudi enako debelino zaščitnega sloja betona (dokaz 9), kot drogovniki v vlagateljevi ponudbi. Ob istih pogojih izpostavljenosti v okolju imata zato enako projektno življenjsko dobo.«, čemur vlagatelj v vlogi z dne 26. 5. 2016 z ničimer konkretnim ne oporeka, Državna revizijska komisija pa je iz vpogleda v vlagateljevo ponudbo ugotovila, da je v točki 1.1.2.2 STS-08/080 z dne 6. 2. 2014 naveden podatek, da minimalna krovna plast betona znaša ravno toliko, kot je zaščitna plast betona pri betonskih drogovnikih izbranega ponudnika, pri čemer je iz točke 1.2 STS-08/080 z dne 6. 2. 2014 razvidna življenjska doba drogovnikov, ki je bistveno daljša od 30 let, ni mogla šteti, da naročnik ni imel zadostne dejstvene podlage v postopku javnega naročanja, da zaključi, da je izbrani ponudnik izpolnil tudi tehnično zahtevo za minimalno življenjsko dobo betonskega drogovnika. Državna revizijska komisija tako tudi ni mogla šteti, da bi naročnik očitno malomarno in samovoljno pregledal ponudbo izbranega ponudnika ter štel, da je popolna. Vlagatelj je sicer predlagal postavitev izvedenca, ki bi pregledal tehnični del ponudbe izbranega ponudnika in se izjavil, ali so izpolnjene tehnične zahteve, vendar Državna revizijska komisija temu dokaznemu predlogu ni sledila še iz drugih razlogov poleg tistih, ki jih je že predhodno navedla v obrazložitvi tega sklepa pri zavrnitvi dokaznega predloga. Vlagatelj je bil namreč vsaj s prejemom sklepa št. 2201-19/2016-49 z dne 19. 5. 2016 seznanjen s tehničnimi podatki iz ponudbe izbranega ponudnika, ki jim z ničimer konkretnim ne oporeka, niti z ničimer konkretnim ne oporeka, kot že izpostavljeno, izračunu, ki ga je predstavil naročnik.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.
Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, 15. 7. 2016
Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Elektro Maribor, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
- Stopar PGM, d. o. o., Lokavec 202 c, 5270 Ajdovščina,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.