018-086/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve projektnega vodenja pri projektu prestrukturiranja Centrov za socialno delo Republike Slovenije ter storitve priprave in izvedbe komunikacijske strategije v podporo reorganizaciji CSD-jev za notranje in zunanje deležnike« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba IPMIT d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova 28, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.06.2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi točka e.2 točke E Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer v delu, ki se nanaša na referenčno zahtevo s področja projektnega vodenja.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.500,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 31.03.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 2435/2016.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 12.05.2016 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi ter zahteva povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj nasprotuje referenčni zahtevi, v skladu s katero mora ponudnik predložiti najmanj pet referenc s področja vodenja projektov reorganizacije in uvajanja sprememb, ki so bile (uspešno) izvedene v zadnjih sedmih letih, v skupni vrednosti najmanj 1.000.000,00 EUR brez DDV. Navaja, da je projektni menedžment način vodenja kompleksnih in obsežnih nalog - projektov, kjer se uporabljajo namenska znanja, veščine, orodja in tehnike. Stroka definira projekt kot enega ali več vsebinsko povezanih poslov, pri čemer gre za skupek vsebinsko medsebojno povezanih in odvisnih aktivnosti, ki se izvajajo za realizacijo določenega materialnega ali nematerialnega cilja (izdelka, rezultata, projekta), kadar so za njegovo realizacijo določeni viri ter organizacijska struktura z opredeljenimi odgovornostmi. Trajanje takšnih projektov je praviloma omejeno, pri čemer se lahko izvajajo interno ali v sodelovanju z eno ali več organizacij (javnega ali zasebnega sektorja).Vlagatelj zatrjuje, da vrednost referenčnega projekta za razpisan tip storitve neposredno ne vpliva na uspešnost izvedenega projekta, oziroma nima neposredne povezave s konkretnim naporom izvajalca. Vsebinsko istovrstni projekt v vrednosti (npr.) 100.000,00 EUR se (v skladu s pravili projektne stroke) izvaja praktično na enak način, kot (npr.) projekt v vrednosti 500.000,00 EUR ali 1.000.000,00 EUR. Cenovna vrednost konkretnih storitev izvajalca projektnega menedžmenta je lahko zelo majhna, kljub temu imajo te storitve lahko odločilen pomen na uspešnost izvedbe posameznega projekta, saj dajejo neposrednim izvajalcem prave impulze v pravih trenutkih. Prav tako je vrednost teh storitev lahko zelo majhna v primerjavi z vrednostjo instalirane opreme projekt (na primer elektro turbine). Vrednost teh storitev torej sama zase ni glavna značilnost posameznega projekta in praviloma ne odraža njegove kompleksnosti. Pač pa projekt opredeljuje njegova vsebina, ki se odraža skozi povezave tako znotraj projekta, kakor tudi navzven. S povezavami so mišljene tehnične in postopkovne odvisnosti med aktivnostmi, ki se odražajo kot zaporedje izdelkov ter v sodelovanju med delom strokovnjakov različnih strok. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZJN-2) v 10. členu (načelo sorazmernosti) določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom javnega naročanja. Naročnik se je v obravnavanem primeru odločil, da bo uporabil le vrednostno komponento projektov. Vendar tudi pri tem ni ravnal sorazmerno. Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik pred tem postopkom storitev razpisal v treh sklopih (A - prestrukturiranje CSD, B - informativni izračun in C - socialna aktivacija). Ta postopek je naročnik ustavil, pri čemer je navedeno naročilo skrčil le na prvi sklop. Kljub temu so zahteve, ki se nanašajo na reference, ostale enake - naročnik zahteva od ponudnikov najmanj pet referenc s področja vodenja projektov reorganizacije in uvajanja sprememb v zadnjih sedmih letih, v skupni vrednosti 1.000.000,00 EUR. Vlagatelj zatrjuje, da sta sporni tako število zahtevanih referenc, kakor tudi njihova vrednost. Navaja, da je smisel izkazovanja referenc v tem, da ponudnik z uspešno opravljenim podobnim projektom dokazuje, da je sposoben uspešno izvesti tudi razpisanega. Načeloma bi torej zadoščala ena referenca uspešno opravljenega projekta. Tudi dva uspešno opravljena podobna projekta predstavljata dovolj veliko verjetnost, da bo ponudnik uspešno izvedel tudi razpisanega. Vsaka nadaljnja referenca je v tem smislu irelevantna. Naročnik mora zagotoviti konkurenco med ponudniki, zato mora določiti pogoje, ki so minimalni in ne maksimalni, oziroma sorazmerni in smiselno povezani s predmetom javnega naročanja. Vlagatelj poudarja, da je naročnik z sporno referenčno zahtevo kršil temeljno načelo sorazmernosti, saj ni smiselno povezana s predmetom javnega naročila, opisano ravnanje pa je tudi arbitrarno, saj ga ni mogoče preizkusiti.

Naročnik je dne 23.05.2016 sprejel sklep št. 4300-4/2016/15, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma navaja, da vlagatelj ni podal relevantnih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi izkazal nesorazmernost referenčnih zahtev, in sicer niti po vsebini niti po obliki. Ne glede na navedeno, zatrjuje naročnik, je zahteval minimalno število referenc. Pri tem je upošteval predmet javnega naročila, ki vključuje širok nabor storitev, katerih zaradi njihove specifičnosti ter obsega ni mogoče definirati v obliki postavk (ki bi bile opredeljene za vsako aktivnost, vsak sestanek, vsak izdelan dokument, vsako navodilo, vsako uro svetovanja, itd.). Specifika projektnega vodenja terja drugačen pristop, in sicer se opredli končni cilj z opisom (zgolj) glavnih postavk. Ker zato predstavljajo razpisane storitve večje tveganje za naročnika, ga je mogoče objektivno uravnotežiti le z ustrezno referenčno zahtevo. Ker je tudi sicer projektno vodenje v izjemni korelaciji s pridobljenimi izkušnjami na (vrednostno, vsebinsko in zahtevnostno) čim bolj različnih projektih, s čimer si ponudniki izgradijo širši vpogled na izvajanje projekta in posledično na usposobljenost, je naročnik zaključil, da manjše število referenc zanj ni sprejemljivo., saj je povezano s prevelikim tveganjem. Razpisan projekt je eden izmed najpomembnejših projektov ministrstva z daljnosežnimi posledicami za sistem socialnega varstva kot celote, kakor tudi na številne uporabnike pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, državna štipendija, subvencija za vrtce, malice, najemnine, itd.) in drugih socialnovarstvenih programov CSD (socialna preventiva, prva socialna pomoč, osebna pomoč, varstvo otrok in družine, varstvo odraslih, materialne pomoči, starševsko varstvo itd.), med katerimi so tudi najbolj ranljive skupine prebivalstva. Morebitne napake bi lahko prizadele več 100.000 oseb, med njimi mnogo socialno ogroženih, ki so odvisni od rednega izvajanja storitev socialnega varstva in pravic iz javnih sredstev. Za obvladovanje navedenega tveganja je naročnik dolžan javno naročilo oddati visoko usposobljenemu ponudniku. Naročnik še navaja, da je vrednostna zahteva referenc opredeljena kot skupna vrednost za najmanj 5 referenčnih projektov v zadnjih sedmih letih. Naročnik je dopustil, da ponudniki predložijo tudi večje število referenčnih projektov od minimalno zahtevanega, torej več kot 5, kar pomeni, da naročnik bistvene teže ni osredotočil na vrednost posamičnega referenčnega projekta. Naročnik tako ni postavil vrednostnih omejitev za posamezne referenčne projekte, zato bo dolžan (kot ustrezne referenčne projekte vodenja) upoštevati vse referenčne posle ne glede na njihovo posamično vrednost, skupna vrednost pa mora doseči minimalno višino 1.000.000,00 EUR. Tudi ob upoštevanju vrednostno enakovrednega delilnika za vsako izmed petih referenc, bi bila takšna zahteva še vedno sorazmerna s predmetom, čigar ocenjena vrednost znaša 220.000 EUR brez DDV. Naročnik pojasnjuje, da je v konkretnem primeru pridobil dve ponudbi, kar kaže na dejstvo, da je zagotovil ustrezno razmerje med obvladovanjem tveganja in zagotavljanjem konkurence. Navaja še, da je bil predhodno vodeni postopek ustavljen iz razloga, ker je bilo ugotovljeno, da izvajalci razpisanih storitev v predvidenem obsegu ur ne bi mogli izvesti skladno z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacijo. Navaja še, da je tudi v (predhodno ustavljenem) postopku zahteval visoko stopnjo usposobljenosti, in sicer iz enakih razlogov kot veljajo v konkretnem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 26.05.2016, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da naročnik očitno dodaja še nove pogoje (ali celo merila), ki jih ni določil v razpisni dokumentaciji. Zatrjuje, da ni jasno, kako bo naročnik vrednotil posamezno referenco, saj ni določil njene vsebine (vsake aktivnosti, vsakega sestanka, vsakega izdelanega dokumenta, itd.). Kako bo torej razlikoval reference - bo tiste, ki vsebujejo večje število dokumentov upošteval, ostalih pa ne? Reference tako ne bodo primerljive. Ene bodo torej imele več »posameznih sestavin«, druge manj, pri tretjih pa jih sploh ne bo. Večje število zahtevanih referenc torej problema ne morejo rešiti, z naročnikovimi navedbami pa se še dodatno potrjuje, da je takšen pristop napačen. Naročnik potrjuje tisto, kar je v revizijskem zahtevku zatrjeval vlagatelj, ko je izpostavil, da sama vrednost referenčnega projekta za konkretni tip storitev ni pomembna. Referenčne projekte je potrebno opredeliti vsebinsko in ne vrednostno. Vlagatelj se tudi ne strinja z naročnikom v tem, da njegov zahtevek ni dovolj konkretiziran. Poudarja, da je strokovnjak na področju projektnega menedžmenta, in je zato natančno razložil, kakšne reference so primerne. Vlagatelj na koncu še sprašuje, zakaj se je naročnik ustavil pri vrednosti 1.000.000,00 EUR oziroma 1.100.000,00 EUR in v kakšnem razmerju je ta znesek z ocenjeno vrednostjo.

Državna revizijska komisija je dne 06.06.2016 prejela naročnikovo vlogo (Posredovanje odgovora naročnika na opredelitve vlagatelja). Naročnik v njej navaja, da v sklepu o zavrnitvi revizijskega zahtevka ni uvedel novih meril in pogojev. Obrazložitev se nanaša na korelacijo s predmetom javnega naročila, s čimer se izkazuje sorazmernost podanih referenčnih zahtev. Naročnik ugotavlja, da minimalnemu številu referenc izrecno ne oporeka niti vlagatelj. Naročnik še opozarja, da vlagatelj v okviru zastavljenih vprašanj ni izpostavil morebitnih nejasnosti referenčnih zahtev. Zato vlagateljevih očitkov v zvezi s tem ni mogoče vsebinsko obravnavati. Poleg tega so te navedbe tudi preuranjene, saj se nanašajo na fazo ocenjevanja ponudb. Naročnik še navaja, da je referenčne zahteve jasno artikuliral v razpisni dokumentaciji, kjer je navedel, da morajo biti referenčni projekti izvedeni pravočasno in kakovostno. Zatrjuje še, da v kolikor bi referenčno zahtevo znižal v delu, ki se nanaša na vrednost referenc, bi s tem bistveno posegel v zahtevan nivo izkazovanja tehnične sposobnosti. Naročnik še poudarja, da sodi oblikovanje pogojev za priznanje usposobljenosti v njegovo pristojnost, saj te zahteve predstavljajo ključno sito za pridobitev ustrezno usposobljenih ponudnikov (in izvajalca). V konkretnem primeru je usposobljenost ponudnikov še toliko pomembnejša, saj gre za vsebinsko zelo kompleksen projekt, ki bo vplival na veliko število neposrednih in posrednih uporabnikov ter upravičencev.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je referenčna zahteva (v skladu s katero mora ponudnik predložiti najmanj pet referenc s področja vodenja projektov reorganizacije in uvajanja sprememb, ki morajo biti izvedeni v zadnjih sedmih letih, v skupni vrednosti najmanj 1.000.000,00 EUR brez DDV), pretirana in nesorazmerna z razpisanim predmetom.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na reference (ki so določene kot pogoj), je potrebno obravnavati z vidika osmega odstavka 41. člena in 45. člena ZJN-2. Osmi odstavek 41. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. 45. člen ZJN-2 v 1. in 2. alineji točke a) drugega odstavka določa, da lahko gospodarski subjekt izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti (ob upoštevanju narave, količine ali pomembnosti predmeta javnega naročila) med drugim tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu. Pogoji za priznanje usposobljenosti predstavljajo kvalifikacijski prag, ki jih mora ponudnik v celoti izpolniti, če hoče konkurirati za pridobitev naročila.

ZJN-2 v 45. členu členu določa le posamezna možna dokazila za izkazovanje tehnične in kadrovske sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje pri tem kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti. Naročnik pri tem ni povsem avtonomen, saj ga omejujejo pravila javnega naročanja, primarno izražena skozi temeljna načela. V skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila, pri čemer ne sme ustvarjati okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo. 10. člen ZJN-2 (načelo sorazmernosti) določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev in meril, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom javnega naročila.

Pogoji (tudi referenčni) morajo biti torej oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila ter mora biti povezani in sorazmerni s predmetom naročila. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, zagotavljanje enakopravne obravnave ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih pogojev ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in lahko zato kot usposobljeni ponudniki sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje. Takšno omejevanje potencialnih ponudnikov pa je dopustno le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni ter so z njim povezani in sorazmerni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki jih je mogoče vsebinsko objektivno utemeljiti.

Naročnik je referenčne zahteve postavil v točki e.2 točke E Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, in sicer:

»Spisek zahtevanih (obveznih) referenc ponudnika oz. ponudnikov v skupnem nastopu (Razpisni obrazec št. 7 in 7a):

Projektno vodenje:

Ponudnik mora predložiti najmanj 5 referenc s področja vodenja projektov reorganizacije in uvajanja sprememb v zadnjih sedmih letih, v skupni vrednosti najmanj 1.000.000,00 EUR brez DDV

Komuniciranje z javnostmi:

Ponudnik mora predložiti vsaj 5 referenc s področja komunikacijske podpore pri uvajanju sprememb v organizaciji v zadnjih treh letih, v skupni vrednosti najmanj 100.000,00 EUR brez DDV.

Obrazcu morajo biti priložena potrdila naročnikov, in sicer za vsako primerljivo izvedeno delo, ki ga ponudnik navaja v obrazcu (Razpisni obrazec št. 7b), sicer reference ne bodo priznane. Naročnik, ki potrdi referenčno potrdila je tretja pravna oseba, kar pomeni, da navedenega potrdila ne more potrditi ponudnik sam sebi oziroma izvajalcu v skupnem nastopu, sicer reference ne bodo priznane.«

Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, vlagatelj nasprotuje tako zahtevanemu številu referenc (naročnik je zahteval najmanj pet referenc), kakor tudi skupni vrednosti, ki jo morajo doseči vse reference skupaj (naročnik je zahteval, da morajo vse reference skupaj doseči vrednost v višini najmanj 1.000.000,00 EUR brez DDV). Državna revizijska komisija se zato ne strinja z naročnikovo ugotovitvijo (ki jo je navedel sicer šele v vlogi, s katero se je opredelil do vlagateljeve izjasnitvene vloge), da vlagatelj ne nasprotuje tudi številu zahtevanih referenčnih poslov. Vlagatelj v zahtevku za revizijo namreč zatrjuje, da naj bi že dva uspešno opravljena podobna projekta predstavljata dovolj veliko verjetnost, da bo ponudnik uspešno izvedel tudi razpisanega.

Prav tako se Državna revizijska komisija ne strinja z naročnikom v tem, da vlagateljeve navedbe niso konkretizirane oziroma podkrepljene z relevantnimi dejstvi, ter da jih zato ni mogoče obravnavati. Vlagatelj je namreč prepričljivo pojasnil, zakaj pri spornih referencah ni bistvena njihova vrednost. Kot je navedel vlagatelj, projekte iz navedenega področja opredeljuje njegova vsebina, ki se odraža skozi povezave tako znotraj projekta, kakor tudi navzven, ter da se pri takšnih projektih uporabljajo namenska znanja, veščine, orodja in tehnike. Gre za skupek vsebinsko medsebojno povezanih in odvisnih aktivnosti, ki se izvajajo za realizacijo določenega materialnega ali nematerialnega cilja. S povezavami so mišljene tehnične in postopkovne odvisnosti med aktivnostmi, ki se odražajo kot zaporedje izdelkov in povezave med delom strokovnjakov različnih strok. Vlagatelj zato meni, da vrednost referenčnega projekta za razpisan tip storitve ne vpliva na uspešnost izvedenega projekta in nima neposredne povezave s konkretnim naporom izvajalca oziroma navaja, da se vsebinsko istovrstni projekt v vrednosti npr. 100.000,00 EUR izvaja praktično na enak način, kot na primer projekt v vrednosti 500.000 EUR ali 1.000.000,00 EUR. Kot poudarja vlagatelj, je lahko cenovna vrednost storitev projektnega menedžmenta lahko zelo majhna, pa ima takšna storitev kljub temu lahko odločilen pomen na uspešnost izvedbe posameznega projekta, saj dajejo takšni (uspešno izvedeni) projekti neposrednim izvajalcem v pravih trenutkih prave impulze. Iz navedenih razlogov, zatrjuje vlagatelj, bi že dva uspešno izvedena projekta zagotavljala, da bo uspešno izveden tudi razpisan projekt.

Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da gre v obravnavanem primeru za (intelektualno) storitev, ki je odvisna od individualnega pristopa vsakega posameznega ponudnika, in da zato naročnik ne more vnaprej podrobno definirati vseh aktivnosti, oziroma da obsega razpisanega posla ni mogoče definirati v obliki vsebinsko točno določenih postavk (oziroma kot navaja naročnik, »da ni mogoče natančno opredeliti vsake aktivnosti, vsakega sestanka, vsakega izdelanega dokumenta, vsakega navodila, vsake ure svetovanja …«). Ravno tako je potrebno pritrditi naročniku tudi v tem, da je razpisana storitev del pomembnega projekta, ki bo vplival tako na sam sistem socialnega varstva, kakor tudi na številne uporabnike, med katerimi so tudi najbolj ranljive skupine prebivalstva. Iz obravnavanih razlogov je razumljivo, da naročnik išče visoko usposobljene ponudnike, ki bodo kos razpisani storitvi oziroma jo bodo izvedli strokovno in brez napak.

Kljub temu naročnik referenčne zahteve v obeh spornih delih ni uspel vsebinsko utemeljiti, oziroma so njegove navedbe v zvezi s tem neprepričljive in celo kontradiktorne. Čeprav naročnik navaja, da vrednost opravljenih referenčnih poslov ne predstavlja prioritete, ter da je referenčna zahteva sorazmerna z ocenjeno vrednostjo, pa temu ni tako. V obravnavanem primeru je potrebno upoštevati, da mora ponudnik izkazati vsaj pet uspešno zaključenih referenčnih poslov v višini 1.000.000,00 EUR brez DDV, ali pa jih mora izkazati (celo) več kot pet, oziroma vsaj toliko, da skupaj dosežejo vrednost v višini 1.000.000,00 EUR brez DDV. Pet (uspešno izvedenih) referenc torej zadostuje zgolj v primeru, če so te izkazane v dovolj visoki vrednosti (v skupni višini 1.000.000,00 EUR brez DDV). V nasprotnem primeru jih morajo ponudniki izkazati še več, oziroma vsaj toliko, da vse reference skupaj dosežejo 1.000.000,00 EUR brez DDV. Čeprav se torej naročnik v obravnavanemu primeru strinja z vlagateljem v tem, da vrednost opravljenih storitev ni bistvena in kljub temu, da naročnik sam navaja, da za uspešno izdelavo razpisane storitve zadostuje že pet (uspešno) izvedenih referenčnih projektov, pa je referenčna zahteva oblikovana drugače oziroma tako, da jo je možno izpolnili le s petimi posli v visoki(h) vrednosti(h), ali pa morajo ponudniki izkazati več kot pet referenc, oziroma vsaj toliko (uspešno izvedenih) referenčnih poslov, da zadostijo postavljenemu pragu v višini 1.000.000,00 EUR brez DDV. Poleg tega naročnik referenčno zahtevo argumentira tudi s primerjavo višine referenčne zahteve z ocenjeno vrednostjo razpisanih storitev. Naročnik tako ocenjeno vrednost razpisane storitve deli s petimi referencami in ugotavlja, da je v tem primeru vsaka izmed njih vredna 200.000,00 EUR brez DDV, in kot takšna sorazmerna z razpisanim predmetom oziroma z njegovo ocenjeno vrednostjo, ki znaša 220.000,00 EUR brez DDV. Pri tem pa je naročnik spregledal, da predmet razpisanih del niso zgolj storitve projektnega vodenja, pač pa tudi storitve priprave in izvedbe komunikacijske strategije (tudi s tega področja je naročnik, kot izhaja iz zgoraj citiranih zahtev, zahteval vsaj pet referenc, ta referenčna zahteva pa med naročnikom in vlagateljem ni sporna), na katere količinsko odpade vsaj 40 % razpisanega posla oziroma (ob upoštevanju, da projektno vodenje predvideva več svetovalnih ur z oznako A) vrednostno vsaj 1/3 razpisanega posla. Ti podatki so razvidni iz obrazca št. 17 - Predračun, v katerem so navedene predvidene količine svetovalnih ur (ki so razdeljene na svetovalne ure A, kamor sodijo izjemno zahtevna dela, svetovalne ure B, v katere sodijo srednje zahtevna dela in svetovalne ure C, kamor so uvrščena pomožna dela) za vsako izmed obeh storitev, skupna cena vseh svetovalnih ur pa v obravnavanem primeru predstavlja edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika. Čeprav se vsak javni razpis vodi kot celota in je zato izključno na naročniku, da vsakokrat znova (upoštevaje določbe ZJN-2) določi oziroma pripravi razpisno dokumentacijo (in s tem tudi referenčne zahteve), pa primerjava konkretnega postopka s predhodno ustavljenim postopkom, ki je po vsebini vključeval še dva sklopa storitev več, pokaže, da je naročnik v njem, čeprav je bil po vsebini bistveno obsežnejši, zahteval (le) štiri reference v enaki vrednosti (v višini 1.000.000,00 EUR brez DDV). Navedeno pa govori v prid sprejeti odločitvi, oziroma kaže na to, da so referenčne zahteve v tem postopku vendarle pretirane.

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da je naročnik s postavitvijo zahtev razpisne dokumentacije v omenjenem delu ravnal neskladno z določbami ZJN-2, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila, kot to izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v primeru, če bo s postopkom oddaje zadevnega javnega naročila nadaljeval, ravna v skladu z ugotovitvami Državne revizijske komisije iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v predmetnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala priglašen strošek plačane takse v višini 3.500,00 EUR. Stroškov, ki naj bi vlagatelju nastali s kopiranjem in poštnino, Državna revizijska komisija ni priznala, saj vlagatelj nastanka teh stroškov, njihove višine ali upravičenosti do njihove povrnitve, ni izkazal.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 3.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke tega sklepa.

V Ljubljani, dne 22.06.2016

predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
Kotnikova 28, Ljubljana,
- IPMIT d.o.o., Kotnikova 30, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran