018-101/2016 Občina Trbovlje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Rekonstrukcija ceste Trg revolucije – Opekarna – Ribnik 2. etapa«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika CGP, d. d., Ljubljanska cesta 36, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Vesna Sodja, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Trbovlje, Mestni trg 4, Trbovlje (v nadaljevanju: naročnik), dne 5. 7. 2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 23. 3. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN2026/2016. Dne 11. 5. 2016 je naročnik izdal dokument št. 430-10/2016-24 »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika«, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3, Laško (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka kot nepopolno, in sicer z obrazložitvijo, da vlagatelj v ponudbi ni upošteval popravka, objavljenega dne 7. 4. 2016..

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 24. 5. 2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik ne bi smel izločiti njegove ponudbe, temveč bi jo moral oceniti kot popolno ter jo izbrati kot najugodnejšo. Vlagatelj navaja, da zaradi netransparentnega ravnanja naročnika pri pripravi ponudbe ni upošteval popravka št. 2, ki ga je naročnik objavil le na svoji spletni strani, upošteval pa je popravek št. 1. Neupoštevanje popravka št. 2 pa po mnenju vlagatelja ne vpliva na popolnost njegove ponudbe, saj sprememba v popisu del ni takšne narave, ki bi lahko vplivala na popolnost njegove ponudbe, saj je ponudil vse, kar je bilo zahtevano. Naročnik je s popravkom št. 2 korigiral popis del, tako da je zmanjšal zahtevano količino pri posameznih postavkah oz. je posamezne postavke črtal s popisa del, kar pomeni, da je vlagatelj s tem, ko je ponudil količino blaga in storitev v prvotno zahtevani količini, izpolnil vse naročnikove zahteve in ponudil izvedbo razpisanih storitev v celoti. Vlagatelj je ponudil celo več, kot je bilo zahtevano, zato ni mogoče govoriti o nepopolnosti ponudbe. Vlagatelj našteva spremembe popisa del, ki jih je naročnik izvedel s popravkom št. 2, in navaja, da je iz sprememb razvidno, da vlagateljeva ponudba zajema vse, kar je bilo zahtevano. Kljub temu, da je vlagatelj ponudil tudi storitve, ki so bile s popravkom št. 2 črtane iz popisa del, oz. da je določene postavke ponudil v večjih količinah, je njegova ponudba še vedno najugodnejša. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni določil, da bi imelo neupoštevanje pojasnil ali popravkov za posledico avtomatično izločitev ponudbe. Če že, bi to pomanjkljivost lahko šteli za formalno nepopolnost, ki je niti ni treba odpravljati.

Vlagatelj v nadaljevanju naročniku očita tudi kršitev načela transparentnosti javnega naročanja, saj ni objavil vseh popravkov razpisne dokumentacije na portalu javnih naročil, kot to določa 63.a člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). V zvezi z razpisno dokumentacijo je naročnik na portalu javnih naročil dne 7. 4. 2016 objavil popravek št. 1, s katerim je spremenil pogoj, ki se nanaša na tehnično in kadrovsko sposobnost, ter objavil popravek obrazca OBR-7 Izjava o kadru, ki ga je vlagatelj upošteval pri pripravi ponudbe. Pri odgovoru na vprašanje, ki ga je dne 11. 4. 2016 objavil na portalu javnih naročil, pa je naročnik zapisal, da bo tekom dneva na svoji spletni strani objavil korigiran popis del. Na portalu javnih naročil vse do izteka roka za oddajo ponudb ni objavil napovedanega popravka, kot je utemeljeno pričakoval vlagatelj, temveč je popravek št. 2 objavil le na svoji spletni strani, pri čemer čas objave popravka vlagatelju ni znan. Vlagatelj domneva, da je bil popravek objavljen šele po 22. 4. 2016 (pri čemer se je rok za oddajo ponudb iztekel 26. 4. 2016). Zato je vlagatelj utemeljeno pričakoval, da popravek št. 2 ne bo objavljen in da bo ponudbo pripravil na podlagi razpoložljive dokumentacije. Skladno s 83. členom ZJN-2 je naročnik dolžan na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb, zato vlagatelj ni pričakoval novega popravka. Zaradi naročnikove netransparentne objave popravka št. 2, ki ga je naročnik objavil le na svoji spletni strani in še to po roku, v katerem je dopustno posredovati dodatna pojasnila, je vlagatelj spregledal popravek št. 2 in ga zato ni mogel upoštevati pri pripravi ponudbe. Neupoštevanje popravka št. 2 ne more iti v škodo ponudniku, saj ga naročnik ni objavil skladno z ZJN-2, ravnal pa je tudi v nasprotju s 63.a členom ZJN-2, saj je ponudnike o popravku št. 2 obvestil le v odgovoru na vprašanje z dne 11. 4. 2016 ter ga objavil le na svoji spletni strani, ne pa tudi na portalu javnih naročil.

Vlagatelj naročniku še očita, da ni ustrezno obrazložil izbire izbranega ponudnika oz. izločitve njegove ponudbe. Naročnik navaja napačne razloge za izločitev vlagateljeve ponudbe, saj navaja, da vlagatelj ni upošteval spremembe razpisne dokumentacije z dne 7. 4. 2016, kljub temu, da je spremembo popisa del napovedal šele v odgovoru z dne 11. 4. 2016.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 31. 5. 2016 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da je vlagateljeva ponudba neprimerna in nepopolna. V tretjem odstavku 6. člena razpisne dokumentacije je bilo določeno, da ponudba ne sme vsebovati nobenih sprememb in dodatkov, ki niso v skladu z razpisno dokumentacijo, ali ki niso potrebni zaradi odprave napak gospodarskega subjekta. Naročnik opozarja, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavk, skupne vrednosti ponudbe ali ponudbe v okviru meril ter tistih elementov ponudbe, ki vplivajo na drugačno razvrstitev ponudb. Če bi naročnik dopustil, da vlagatelj ponudbo prilagodi popisu del in ustrezno zmanjša količine, bi kršil ZJN-2.

Naročnik nadaljuje, da je spoštoval načelo transparentnosti, saj je javno naročilo objavil na portalu javnih naročil, na portalu pa je objavil tudi popravek št. 1 z dne 7. 4. 2016. Prav tako je na portalu javnih naročil dne 11. 4. 2016 objavil odgovor na vprašanje enega izmed ponudnikov, v okviru katerega je naročnik pojasnil, da bo tekom dneva na svoji spletni strani objavil korigiran popis del z dodatnimi situacijami. S temi objavami je bilo zadoščeno določilom 63.a člena in 83. člena ZJN-2, saj je bila informacija o spremembi razpisne dokumentacije posredovana več kot štiri dni pred oddajo ponudbe. Ponudniki so dolžni spremljati vse objave v zvezi z javnim naročilom, in to ne le na portalu javnih naročil, temveč tudi na spletni strani naročnika.

Naročnik se v nadaljevanju strinja z vlagateljem, da obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni bila ustrezna oziroma je bila napačna, zato je pripravil novo obvestilo, kjer odločitev glede izbire ni bila spremenjena, popravljena pa je bila obrazložitev.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 8. 6. 2016 opredelil do trditev naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V vlogi navaja, da naročnik ni konkretiziral, katerih pogojev, vezanih na predmet naročila, vlagatelj ne izpolnjuje. Vlagatelj poudarja, da ni spreminjal ali dopolnjeval naročnikove razpisne dokumentacije, temveč je le sledil naročnikovim zahtevam in ponudbo oddal na razpisnih obrazcih. Ob tem ponavlja, da ni zmanjševal količin, temveč je ponudil vse, kar je bilo zahtevano, pri čemer se cena na enoto ni spreminjala. Vlagatelj vztraja tudi pri navedbah o kršitvi transparentnosti, saj ne drži, da so ponudniki dolžni spremljati tudi spletne strani naročnika, sploh v primeru, ko naročnik ostale spremembe objavlja na portalu javnih naročil. Vlagatelj opozarja tudi na 81. člen ZJN-2, v skladu s katerim morajo naročniki na ali preko portala javnih naročil posredovati dodatna pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pod pogojem, da je bila zahteva posredovana pravočasno. Vlagatelj še navaja, da naročnik tudi s popravkom obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika ni konkretiziral svoje prvotne odločitve o izbiri, ter opozarja, da naročnik svoje odločitve ne more spreminjati ali popravljati med revizijskim postopkom.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 13. 6. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je med vlagateljem in naročnikom spor glede vprašanja, ali je naročnik pravilno objavil spremembo popisa del iz razpisne dokumentacije in posledično ali je mogoče ponudbo vlagatelja, ki spremenjenega popisa del ni upošteval, kljub temu oceniti kot primerno in popolno.

Glede vprašanja, ali je bila sprememba popisa del objavljena v skladu z določbami ZJN-2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik obvestilo o predmetnem naročilu objavil na portalu javnih naročil dne 23. 3. 2016, pod številko objave JN2026/2016. V zvezi s to objavo je naročnik na portalu javnih naročil dne 7. 4. 2016 prejel vprašanje o kadrovskem pogoju, ki se je nanašalo na zahteve za odgovornega vodjo del, na katerega je odgovoril: »Tekom dneva bo na portalu objavljen popravek razpisne dokumentacije in objavljen na spletni strani Občine Trbovlje«. Na podlagi navedenega je naročnik dne 7. 4. 2016 objavil popravek št. JN000106/2016-K01, v katerem je navedel, da bo popravek št. 1 k razpisni dokumentaciji objavljen na spletni strani Občine Trbovlje, in sicer pri razpisanih delih.

Nadalje je naročnik dne 11. 4. 2016 na portalu javnih naročil prejel vprašanje, ki se je nanašalo na razlago posameznih postavk iz popisa del:

»Naročnika prosimo za dodatna pojasnila in objave, in sicer:

- ali gre pri postavki 22 112a in 24 476 ter 24 477 za dobavo materiala ali zasip z izkopanim?
- prosimo za specifikacijo raznih drevesnih in grmovnih vrst (tip - ime ter višino)
- Postavka 63 412 je dvoumno napisana. Ali Vam pri postavki navedemo dve ceni, eno za dobavo novih zapornih elementov in eno z montažo obstoječih? V kolikor gre za dobavo novih objavite tudi sliko oziroma detalj predvidenih. (postavka je tako v cestnem delu kot v parkirišču, se mogoče podavaja?)
- prosimo za objavo detajla ograje predvidene v sklopu popisa za zid (5.8 kjučavničarska dela)
- V sklopu VODOVOD pod tujimi storitvami navajate postavko Gradbeni nadzor. Ali ni to običajno izbira in strošek investitorja kdo bo nadzornik?
- Prosimo za objavo detajla cevnega razbremenilnika premera fi 110 kot to navaja postavka 4.22 (sklop KOLEKTORJA)
- Prosimo za objavo načrta predvidenih del na Javni razsvetljavi, TK omrežju, NN omrežju ter KKS vodih, saj je popis zelo neobičajen in ponuja premalo podatkov za izdelavo korektne ponudbe.«

Na navedeno vprašanje je naročnik odgovoril z naslednjim pojasnilom:

»Pojasnilo glede na vprašanje:

- pri postavkah 24 112a, 24 476 in 24 477 je potrebno vključiti v ceno tudi dobavo materiala-popravljen bo popis del,
- v popisu del bo objavljen razčlenjen popis raznih drevesnih in grmovnih vrst,
- pri postavkah 63 412 pri cesti in parkirišču gre za dobavo in postavitev novih zapornih elementov – parkirnih ovir- podobne kot je objavljena slika,
- V sklopu Vodovod bo popravljen popis del v postavki 8. Tuje storitve,
- detajl cevnega razbremenilnika premera fi 110 pod postavko 4.22 bo objavljen,
- objavljeni bodo deli načrta predvidenih del na javni razsvetljavi, TK omrežju, NN omrežju ter KKS vodih.

Tekom dneva bo na spletni strani občine kjer je objavljena razpisna dokumentacija, objavljen korigiran popis del z dodatnimi situacijami, detajli in slikami«.

Iz citiranega odgovora na vprašanje o vsebini posameznih postavk iz popisa del je na eni strani razvidno, da je naročnik v vprašanju izpostavljene postavke že na portalu javnih naročil spremenil oz. napovedal njihovo dodatno razčlenitev, po drugi strani pa je razvidno, da je ponudnike napotil na svojo spletno stran, kjer je predvidel objavo spremenjenega obrazca popisa del v vsebini, kot jo je napovedal na portalu. Iz citiranega odgovora je hkrati tudi razvidno, da naročnik spremenjenega popisa del ni nameraval objaviti v obliki popravka razpisne dokumentacije, kot ga predvideva 63.a člen ZJN-2 (in kot ga je pred tem izrecno napovedal v odgovoru na vprašanje z dne 7. 4. 2016), temveč je predvidel le objavo spremembe popisa del na svojih spletnih straneh. Navedeno pomeni, da se je vlagatelj z dejstvom, da naročnik ne bo objavil posebnega popravka v smislu 63.a člena ZJN-2 oz. da bo popravljen popis del objavil le na svojih spletnih straneh, seznanil že ob objavi naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil z dne 11. 4. 2016.

Četrti odstavek 25. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ker je bil vlagatelj s tem, da naročnik ne bo objavil popravka razpisne dokumentacije v obliki, ki jo predvideva 63.a člen ZJN-2, seznanjen že 11. 4. 2016, ko je naročnik navedel, da bo popravek objavljen le na njegovih spletnih straneh, bi moral zahtevek za revizijo zoper navedeno naročnikovo ravnanje vložiti pravočasno, vsekakor pred potekom roka za predložitev ponudb. V tej fazi, po sprejemu odločitve o oddaji naročila, zato vlagateljevih revizijskih navedb v tem delu ni več mogoče vsebinsko presojati.

Tudi sicer je treba ugotoviti, da ne drži vlagateljeva navedba, da je naročnik na portalu javnih naročil dne 11. 4. 2016 ponudnike le napotil na svojo spletno stran in da je na podlagi tega pojasnila vlagatelj pričakoval objavo spremembe, ki pa je ni bilo, zaradi česar je ponudbo pripravil na podlagi obstoječe dokumentacije. Kot je bilo že zapisano, je naročnik že v odgovoru na vprašanje z dne 11. 4. 2016 spremenil popis del oz. je že v odgovoru specificiral, do kakšnih sprememb bo prišlo pri posameznih postavkah popisa del. Iz odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil, je namreč razvidno, da je naročnik:

- spremenil postavke 24 112a, 24 476 in 24 477, s tem, ko je določil, da je treba poleg vgradnje v ceno vključiti tudi dobavo materiala,
- napovedal razčlenitev popisa raznih drevesnih in grmovnih vrst,
- pojasnil, da gre pri postavkah 63 412 pri cesti in parkirišču za dobavo in postavitev novih zapornih elementov – parkirnih ovir,
- napovedal, da bo v sklopu Vodovod popravil popis del v postavki 8. Tuje storitve,
- napovedal, da bo objavil detajl cevnega razbremenilnika premera fi 110 pod postavko 4.22,
- napovedal, da bodo objavljeni deli načrta predvidenih del na javni razsvetljavi, TK omrežju, NN omrežju ter KKS vodih.

Naročnik je 11. 4. 2016, torej 15 dni pred rokom za predložitev ponudb, že spremenil popis del, hkrati pa je ponudnike opozoril, da bo na svoji spletni strani objavil obrazec popisa del z na portalu javnih naročil specificiranimi in napovedanimi spremembami. Na podlagi navedenega ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik kršil določbo drugega odstavka 71. člena oz. določbo 81. člen ZJN-2, v skladu s katerima mora naročnik spremembe, dopolnitve ali pojasnila razpisne dokumentacije ponudnikom posredovati na ali preko portala javnih naročil. Državna revizijska komisija je, kot navaja tudi vlagatelj, že večkrat zapisala, da se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji (drugi odstavek 71. člena ZJN-2). To pomeni, da postanejo vse spremembe, dopolnitve in pojasnila del razpisne dokumentacije in da jih je naročnik dolžan objaviti na ali preko portala javnih naročil. Naročnik je dolžan obveščati ponudnike na za to točno določenem mestu, ponudniki pa morajo pozorno spremljati portal javnih naročil in pri pripravi ponudb upoštevati tudi vse morebitne dodatne zahteve naročnika, objavljene na ali preko portala javnih naročil. Navsezadnje je treba opozoriti, da naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila razpisne dokumentacije ni objavil na portalu javnih naročil, temveč je ponudnike preko portala obvestil, da lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo na njegovi spletni strani, kjer je bila tudi v celoti dostopna (točka VI.3 objave št. JN2026/2016).

Ker je naročnik že na portalu javnih naročil, ob odgovoru na vprašanje, spremenil nekatere konkretne postavke popisa del, v zvezi z nekaterimi pa je jasno napovedal njihovo podrobnejšo razčlenitev, Državna revizijska komisija ne more slediti vlagatelju, ki navaja, da je zgolj čakal na objavo popravka in da je, ko je ugotovil, da naročnik popravka v obliki, kot jo predvideva 63.a člen ZJN-2, ni objavil, upošteval pač obstoječi (nespremenjeni) popis del. Vlagatelj je bil z odgovorom na vprašanje z dne 11. 4. 2016 na pregleden način obveščen o konkretnih spremembah, ki jih je naročnik izvedel pri popisu del, hkrati pa je bil tudi obveščen o spremenjenem obrazcu popisa delu, ki je bil objavljen na spletnih straneh naročnika, zato je bil dolžan upoštevati navedene spremembe in ponudbo predložiti v skladu z navodili naročnika, objavljenimi na oz. preko portala javnih naročil.

Na tem mestu je treba opozoriti, da Državna revizijska komisija v nobeni izmed zadev, ki jih v zahtevku za revizijo citira vlagatelj, ni zavzela stališča, da mora naročnik v vsakem primeru, ko spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo, objaviti obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kot ga predvideva 63.a člen ZJN-2, ali da spremembe razpisne dokumentacije, ki jih naročnik objavi le v obliki odgovora na vprašanje oz. na katere naročnik ponudnike opozori na portalu javnih naročil in jih ob tem napoti na svojo spletno stran, za ponudnike ne bi bile zavezujoče. Kot je bilo že zapisano, je Državna revizijska komisija večkrat zapisala, da se informacije, ki jih posreduje naročnik na ali preko portala javnih naročil, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije in da postanejo vse spremembe, dopolnitve in pojasnila del razpisne dokumentacije, ki jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe, pod pogojem, da so bili o njih obveščeni na pregleden in jasen način. V zadevi, št. 018-118/2015, ki jo omenja vlagatelj, je bilo dejansko stanje popolnoma neprimerljivo predmetnemu (šlo je za vprašanje dopolnjevanja ponudb ter razlage določbe razpisne dokumentacije v povezavi s pojasnili, objavljenimi na portalu javnih naročil). Prav tako je bilo dejansko stanje neprimerljivo v zadevi, št. 018-336/2013, saj je tedanji naročnik spremembe popisa del objavil izključno le na svojih spletnih straneh, ne da bi ponudnike o tem obvestil na portalu javnih naročil in jih s portala napotil na spremembe, objavljene na lastnih spletnih straneh. V predmetnem postopku pa je naročnik, kot je bilo že ugotovljeno, spremembe objavil na portalu javnih naročil v okviru odgovora na vprašanje, hkrati pa je ponudnike preko portala napotil na spremenjene obrazce, objavljene na svojih spletnih straneh, ki so vsebovali na portalu javnih naročil napovedane in specificirane spremembe.

Glede na ugotovitev, da naročniku ni mogoče očitati kršitve drugega odstavka 71. člena ZJN-2 oz. kršitve 81. člena ZJN-2, ko je spremembe popisa del dne 11. 4. 2016 objavil na portalu javnih naročil in ponudnike preko portala napotil na prevzem spremenjenih obrazcev na svoji spletni strani, je treba v nadaljevanju odgovoriti na vprašanje, ali je vlagateljevo ponudbo, ki ni vsebovala popisa del, kot je bil spremenjen s popravkom z dne 11. 4. 2016 (o čemer med vlagateljem in naročnikom ni spora), kljub temu mogoče šteti za popolno. Revizijske navedbe v tem delu je treba presojati z vidika 20. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, ki določa, da je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, neprimerna. Neprimerne ponudbe glede na določilo 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ni mogoče označiti kot popolne, nepopolno ponudbo pa je naročnik dolžan na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka. Po drugi strani ponudbe, ki ji ni mogoče očitati neizpolnjevanja posameznih zahtev ali pogojev iz razpisne dokumentacije (in ki tudi nima kakšnih drugih pomanjkljivosti) in iz vsebine katere izhaja, da je ponudnik izpolnil vse zahteve glede predmeta javnega naročila, naročnik ne sme označiti za nepopolno, pač pa jo mora uvrstiti v ocenjevanje in jo oceniti v skladu z vnaprej določenimi merili.

Vlagatelj v zahtevku navaja, da je naročnik popis del spremenil na način, da je pri posameznih postavkah zmanjšal zahtevane količine, posamezne postavke pa je črtal iz popisa. Posledično naj bi to pomenilo, da je vlagatelj, ki je ponudbo oddal na nespremenjenih (prvotnih) obrazcih popisa del, ponudil vse tisto, kar je po spremembi zahteval naročnik, ob tem pa je ponudil tudi več, in sicer v okviru tistih postavk, ki jih je naročnik bodisi črtal bodisi zmanjšal naročene količine.

Z vlagateljem se ni mogoče strinjati. Kot je razvidno iz odgovora naročnika na portalu javnih naročil z dne 11. 4. 2016, je naročnik pri postavkah 24 112a, 24 476 in 24 477, v katerih sta bili sprva predvideni le vgraditev nasipa iz zrnate kamnine in izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn, dodal tudi dobavo materiala (in s tem določil, da nasip in posteljica ne smeta biti izdelana iz izkopanega materiala), pri postavki drevesnih in grmovnih vrst pa je napovedal njeno razčlenitev. Iz primerjave starega in novega popisa del je tako razvidno, da je naročnik postavkam 24 112a, 24 476 in 24 477 dodal dobavo materiala (ponudniki pa so bili dolžni material vključiti v ponudbeno ceno), postavko 25 188 (Zasaditev raznih drevesnih in grmovnih vrst na zelenici) je črtal, postavki 25 151 (Doplačilo za zatravitev s semenom) pa je dodal nove podpostavke, in sicer:

Rastline opekarna od 7 do 36 drevesa
Catalpa bignonoides »Nana« obseg 12/14 kontejner min viš cepljenega mesta 220 cm
Substrat za drevesa mix 60 (humko)
količki impregnirani 250 cm 3x na drevo, namestitev
Priprava sadilne jame (1 x 1 x 0,8 m), odvoz, založno gnojilo, drenažne cevi za zračenje
Rastline opekarna od 7 do 36 grmovnice
Prunus laurocerasus »Etna« 80 – 100 tri razvite veje
Substrat za grmovnice (vulkanski pesek vsaj 30 %)
Priprava sadilne jame (0,5 x 0,5 x 0,5 m), odvoz, založno gnojilo, drenažne cevi za zračenje

Podobno kot pri postavki 25 151 je naročnik popis del spremenil tudi pri postavki 21 404 Zasaditev raznih drevesnih in grmovnih vrst na brežini, kjer je specificiral, katero grmovno vrsto mora izvajalec zasaditi in katere ostale elemente mora ob tem zagotoviti.

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da v postavkah 24 112a, 24 476 in 24 477 ne ponuja dobave nasipa iz zrnate kamnine ter dobave posteljice iz drobljenih kamnitih zrn, temveč ponuja le izdelavo teh postavk, na podlagi česar je treba ugotoviti, da dobave materiala ni vključil v ponudbeno ceno, tako kot je to zahteval naročnik. Hkrati je iz vlagateljeve ponudbe razvidno, da pri postavkah 25 151 in 21 404 ne ponuja podpostavk z vsemi elementi, ki jih je zahteval naročnik, temveč ponuja zgolj zatravitev s semenom oz. zasaditev raznih drevesnih in grmovnih vrst. Vlagatelj sicer ponuja zasaditev raznih drevesnih in grmovnih vrst na zelenici v postavki 25 188 (ki jo je naročnik črtal) in postavki 21 404, vendar njegova ponudba ne obsega predmeta naročila na način, kot ga je specificiral naročnik v spremenjenih postavkah 25 151 in 21 404. Z drugimi besedami to pomeni, da vlagatelj v teh postavkah ni ponudil predmeta naročila v obsegu, kot ga je zahteval naročnik, saj ponuja manj oz. drugače, kot je zahteval naročnik. Z naročnikom se je mogoče strinjati, da bi odprava teh pomanjkljivosti pomenila nedopustno spremembo ponudbe, saj v skladu s 17. členom ZJN-2 kot formalno nepopolne ponudbe ni mogoče obravnavati tiste, ki vsebuje napake v delih, ki se vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Ob tem tudi tretji odstavek 78. člena ZJN-2 izrecno prepoveduje spremembo tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Odprava ugotovljenih pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi bi pomenila spremembo tehničnih specifikacij oz. spremembo predmeta naročila, zato v tem primeru ne bi bila dopustna.

Ker že pregled navedenih postavk v vlagateljevi ponudbi pokaže, da vlagatelj ni ponudil tistega, kar je v spremenjenih popisih del zahteval naročnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni v celoti izpolnil pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila, zato njegove ponudbe ni mogoče obravnavati kot primerne in popolne v smislu 20. in 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2. Pri tem se Državna revizijska komisija ni opredeljevala do vprašanja, ali je tudi pri postavkah, ki jih je naročnik črtal, vlagatelj pa jih je kljub temu ponudil (npr. postavka 89 331 Gradbeni nadzor), res mogoče govoriti zgolj o tem, da ponudnik ponuja več, kot je bilo zahtevano, in da ima naročnik vedno možnost, da v takem primeru ne naroča tistega, kar obsega ponudba, ki jo je sprejel z izdajo obvestila o oddaji naročila.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni navedel pravega razloga za izločitev njegove ponudbe, saj je zapisal, da vlagatelj ni upošteval prvega popravka razpisne dokumentacije z dne 7. 4. 2016, dejansko pa je bil razlog za izločitev neupoštevanje drugega popravka z dne 11. 4. 2016. Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika 79. člena ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejeti odločitev o oddaji naročila ter jo obrazložiti in navesti ugotovitve in razloge zanjo. V odločitvi mora naročnik opozoriti ponudnike o možnem pravnem varstvu ter navesti, kje in v kakšnem roku se vloži zahteva za uveljavitev pravnega varstva ter kolikšna je konkretna višina takse. V skladu s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-2 lahko ponudnik v primeru, če odločitev o oddaji naročila ne vsebuje razlogov za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, in prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudnika, ki ni bil izbran, vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, v kateri mora jasno navesti, o čem mora naročnik podati obrazložitev.

Kot je razvidno iz Obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 11. 5. 2016, je naročnik z njim ponudnike obvestil, katero ponudbo je izbral kot najugodnejšo, hkrati pa je za vlagateljevo ponudbo, ki je bila glede na ponudbeno ceno najugodnejša, zapisal, da jo je izločil kot nepopolno, in sicer zato, ker vlagatelj ni upošteval popravka, št. JN000106/2016-K01 z dne 7. 4. 2016. Iz obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika je torej razvidno, da naročnik ni navedel pravega razloga za izločitev vlagateljeve ponudbe, in sicer neupoštevanja popravka z dne 11. 4. 2016. Naročnik se v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, strinja s tem, da odločitev o oddaji naročila ni bila pravilno obrazložena, kar pomeni, da med strankama ni spora glede navedene kršitve.
Da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel pravega razloga za izločitev vlagateljeve ponudbe, torej ni sporno. Vendar pa je treba ugotoviti, da je namen obrazložitve odločitve o oddaji in v zvezi s tem zlasti obrazložitve razlogov za izločitev določene ponudbe predvsem ta, da se ponudnik, čigar ponudba je bila izločena kot nepopolna, seznani z ugotovitvami naročnika o pomanjkljivostih v njegovi ponudbi, da jih ustrezno preizkusi in da se odloči, ali bo v zvezi s tem uveljavljal pravno varstvo. Ob tem je treba opozoriti, da je podrobnejša obrazložitev razlogov za izločitev ponudbe predvidena v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, ki jo lahko zahteva ponudnik, če meni, da prvotna odločitev teh razlogov ne vsebuje ali pa ti niso dovolj obrazloženi. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj ni zahteval izdaje dodatne obrazložitve, čeprav je imel to možnost, in sicer kljub temu, da mu je bil očitno znan dejanski razlog za izločitev njegove ponudbe. Dejstvo, da mu je bil znan dejanski razlog za izločitev njegove ponudbe, jasno izhaja iz zahtevka za revizijo, v katerem uveljavlja pravno varstvo zoper izločitev njegove ponudbe zaradi neupoštevanja popravka z dne 11. 4. 2016. Vlagatelj je torej kljub napaki, ki jo je naročnik storil v odločitvi o oddaji naročila (in kljub temu, da ni zahteval obrazložitve odločitve o oddaji naročila, do katere je imel pravico), lahko uveljavljal pravno varstvo, to pa mu je bilo v predmetnem revizijskem postopku zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN. Z drugimi besedami: v predmetnem postopku pravnega varstva je bila na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb, ki so se nanašale na dejanski razlog izločitve njegove ponudbe, opravljena vsebinska presoja o obstoju dejanskega razloga za izločitev, v okviru katere je bilo ugotovljeno, da vlagatelj s tem, ko ni upošteval sprememb popisa del, ni oddal primerne ponudbe.

Prvi odstavek 5. člena ZPVPJN določa, da se lahko zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila zoper ravnanje naročnika, ki pomeni kršitev predpisov, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil, ali ZPVPJN ne določa drugače. Za kršitev, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, šteje zlasti:

– odločitev, da se naročilo odda ponudniku, ki ni najugodnejši ali ne izpolnjuje obveznih pogojev iz razpisne dokumentacije ali povabila k oddaji ponudbe;
– dopuščena sprememba tistih delov ponudbe, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, cene ali elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudb;
– oddaja naročila brez objave obvestila o naročilu na portalu javnih naročil, čeprav tega zakon ne dopušča;
– rok za prejem prijav ali ponudb, ki zainteresiranim ponudnikom glede na zahtevnost razpisne dokumentacije onemogoča pripravo popolne ponudbe.


V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo naročnik ne bi sprejel drugačne odločitve ali da naročnikovo ravnanje v postopku oddaje javnega naročila bistveno ne vpliva ali bistveno ne more vplivati na oddajo javnega naročila. Ker je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vlagatelj imel možnost zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki je ni izkoristil, in ker je bil vlagatelj seznanjen z dejanskim razlogom za izločitev njegove ponudbe, na podlagi česar je uveljavljal pravno varstvo, to pa mu je tudi bilo zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, Državna revizijska komisija ocenjuje, da napaka v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ne more predstavljati take kršitve, ki bistveno vpliva ali bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila. Gre za kršitev, ki v tem konkretnem primeru ni vplivala na zakonitost oddaje javnega naročila in tudi njena odprava ne bi mogla več spremeniti presoje o neprimernosti in nepopolnosti vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija je zato v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi, s katero se je opredelil do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je njegov zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, dne 5. 7. 2016

predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

















Vročiti:

- Občina Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje
- Odvetniška pisarna Vesna Sodja, d. o. o., Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana
- AGM Nemec, d. o. o., Sedraž 3, 3270 Laško
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

Natisni stran