018-109/2016 Elektro Maribor d.d.
Številka: 018-109/2016-5Datum sprejema: 7. 7. 2016
Sklep
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava DVLM« - sklop B in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Elon d.o.o., Gačnik 82 A, Pesnica pri Mariboru, ki jo zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p. d.o.o., Šestova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.07.2016
odločila:
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Dobava DVLM« - sklop B, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 2201-13/2016-13, z dne 04.05.2016.
2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 2.090,76 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja strokovna zahteva vlagatelja se zavrne.
Obrazložitev:
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 21.03.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 1933/2016. Naročnik je dne 04.05.2016 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 2201-13/2016-13, s katero je javno naročilo v sklopu B oddal v izvedbo ponudniku Gepro Inženiring, Samo Kalač s.p., Radvanjska cesta 47, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika popolna in (ob upoštevanju edinega merila najnižja cena) najugodnejša.
Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 31.05.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se odločitev razveljavi in zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je naročnik postavil zahtevo po dvobitni in daljinski signalizaciji položaja, ter tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije (dne 30.03.2016) še zahtevo po dveh neodvisnih končnih stikalih za signalizacijo položaja odklopnika, za vklop in za izklop. Vlagatelj pojasnjuje, da pri naročnikovi zahtevi po dveh neodvisnih končnih stikalih za signalizacijo položaja odklopnika (za vklop in izklop) ne gre zgolj za zahtevo po dvobitni informaciji, ki se lahko opcijsko tvori tudi iz enobitne informacije, temveč za varnostni element zagotavljanja pravilnega položaja stikala z dvema stikaloma, kot je to zahtevano v točki 2.1 Splošnih tehničnih zahtev ter pojasnilu naročnika. V ponudbi izbranega ponudnika se na 29. strani nahaja kopija električne sheme povezav odklopnika in krmilne omare, presek krmilnega kabla proizvajalca Tavrida. Vlagatelj pojasnjuje, da dve žici lahko enoumno prenašata le enobitno informacijo (ena žica je potrebna za potencial digitalnega vhoda do končnega stikala, končno stikalo pa »potuje« na predviden digitalni vhod), dvobitna informacija pa se lahko prenaša po vsaj treh žicah. Iz sheme je razvidno, da oprema izbranega ponudnika ne izpolnjuje zahteve po dvobitni signalizaciji položaja odklopnika z dvema neodvisnima končnima stikaloma za signalizacijo položaja odklopnika, za vklop in izklop. Iz slike namreč izhajata zgolj dve žici (Aux 1.1 in Aux 1.2), ki naj bi zajemali položaj odklopnika, vsi ostali signali pa so že zasedeni. Shema ne predvideva drugih prostih žic za ožičenje dodatnega stikala. Vlagatelj navaja, da je naročnik vse ponudnike pozval k predložitvi ustreznim dokazil, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje pogoja po dveh neodvisnih končnih stikalih za signalizacijo odklopnika (za vklop in izklop). Izbrani ponudnik je k pojasnilu predložil shemo ožičenja povezave med stikalnim aparatom - OSM modulom in krmilno omarico RS_5, iz katere naj bi bilo razvidno, da je položaj odklopnika signaliziran preko povezav na kontaktih 5 in 7, torej dvobitno. Izbrani ponudnik je v nadaljevanju pojasnila še dodal, da je prepričan, da ponujen odklopnik zaradi svoje napredne zasnove dopušča nadgradnje po meri naročnika in zato izpolnjuje njegove zahteve. Naročnik pa ni postavil zgolj zahteve po dvobitni lokalni in daljinski signalizaciji položaja vklopnika, temveč tudi po dveh neodvisnih končnih stikalih za signalizacijo položaja odklopnika. Vlagatelj navaja, da se enobitnost in dvobitnost lahko tvorita na osnovi enega stikala, za ožičenje dodatnega stikala pa so potrebne vsaj tri žice, tretja (prosta) žica pa iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidna. Digitalno vodeno ločilno mesto, ki je dizajnirano za eno končno stikalo (ki lahko tvori dvobitno informacijo položaja odklopnika), pa nujno terja določeno nadgradnjo, da bi zadostilo zahtevi po dveh končnih stikalih. Iz odgovora izbranega ponudnika (z dne 19.04.2016) izhaja, da ne ponuja dvobitne signalizacije odklopnika z dvema končnima stikaloma za signalizacijo odklopnika, oziroma njegov odgovor (da ponujena oprema dopušča nadgradnje po meri naročnika) potrjuje navedeno stališče vlagatelja. Naročnik je (po prejemu odgovora izbranega ponudnika) izpolnjevanje spornega tehničnega pogoja preveril tudi pri proizvajalcu. Slednji mu je dne 03.05.2016 pojasnil, da je za potrebe izpolnitve naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije pripravljen nadgraditi/modificirati ponujeni produkt, ter da je na naročnikovo zahtevo odklopnik mogoče opcijsko/po izbiri opremiti z dvema mikro stikaloma. Naročnik je po tej potrditvi proizvajalca ponudbo izbranega ponudnika označil kot primerno, s takšnim ravnanjem pa je dopustil nedopustno dopolnitev njegove ponudbe, kar je (skladno s tretjim odstavkom 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev - Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS) izrecno prepovedano. Vlagatelj zatrjuje, da je v konkretnem primeru izbrani ponudnik v svoji ponudbi navedel predmet, ki ga ponuja, opisal pa je tudi njegove tehnične specifikacije. S tem, ko je naročnik dopustil, da sta mu tako izbrani ponudnik, kakor tudi proizvajalec ponujene opreme ponudila možnost modifikacije prvotno ponujene opreme, je naročnik prešel v pogajanja glede predmeta naročila, kar pa ni dopustno. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna tudi v sekundarnem delu - Krmilna omarica. Navaja, da je iz ponudbe izbranega ponudnika (točka 2.3.2 – Sekundarni del) razvidno, da ponuja krmilno omarico z vsemi zahtevanimi karakteristikami, iz ponujene opreme (oziroma slike, ki je priložena v ponudbo - Fig. 5.3 - »Control cubicle. Wiring diagram of installed modules and components« - stran 22) pa je razvidno, da na krmilni omarici nista razvidna vhoda RS-485 in Ethernet. Da ponujena oprema ne ponuja krmilnika z vsemi zahtevanimi karakteristikami potrjuje tudi tabela 5.1. (stran 28). Vlagatelj še dodaja, da tudi iz priloge izbranega ponudnika (na straneh 21, 88 in 90) izhaja, da proizvajalec ponujene opreme ne ponuja opreme z vhodom Ethernet (»RC does not have physical layer setting for Ethernet network connection« - stran 90). Opcijsko je vhod Ethernet predviden zgolj pri določeni vrsti opreme (vendar zgolj kot adapter kabel z USB vhoda na Ethernet vhod), naročnik pa je zahteval vhod na napravi in ne adapter. Ne glede na to, pa bi moral izbrani ponudnik, če bi se odločil ponuditi takšno opremo, to nedvoumno navesti v ponudbi, česar pa ni storil. Da je navedena Ethernet tehnologija zgolj opcijska pa je razvidno tudi iz drugih dokumentov iz ponudbe (NOJA - 5002-05 OSM15 310 OSM27 310 OSM38 300 and RC10 Controller User Manual en - web (004) ter NOJA - RC10-5009 Rev0 - Recloser RC10 Electrical Schematic GA_elon1). Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, naj v primeru, če sama ne more ugotoviti izpolnjevanja spornih tehničnih zahtev, imenuje neodvisnega strokovnjaka. Vlagatelj še zatrjuje, da je naročnik zahteval tudi kosovnico ločilnega mesta s tipskimi oznakami ponujenega materiala. Kosovnica, ki jo je predložil izbrani ponudnik, je zelo skopa, saj v njej niso definirani pomembni elementi, kot na primer NN in SN prenapetostne zaščite. Izbrani ponudnik se v njej sklicuje na »drug material iz zahtev razpisa«. Takšna ponudbena dikcija pa vpliva na zniževanje obstoječih tehničnih standardov, kar je za razpisani predmet lahko usodno.
Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 13.06.2016, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je vprašanje ponudnika na portalu javnih naročil sugestivno - izpostavljena sta varnost in dve končni stikali. Namen postavljenega vprašanja tik pred iztekom roka si je mogoče razlagati tudi tako, da si je s tem ponudnik želel pridobiti konkurenčno prednost, ostalim ponudnikom pa s tem ni bilo več omogočeno zahtevati morebitnih dodatnih pojasnil. Zatrjuje, da je pri odklopnikih, ki so predmet razpisa, govora o sodobni, napredni in zmogljivi tehnologiji. Gre za vakuumsko prekinjevalne komore, ki ne zahtevajo več kot le nekaj milimetrov hoda za vklop in izklop. Pogon je izveden z magnetnimi akumulatorji, ki so bistabilni - vmesni položaj torej ne obstaja. Lahko so le v dveh položajih, to je vklopljeno ali izklopljeno. Celoten sistem je zaprt v ohišje, ki varuje pred vplivi okolja. V primeru naročnikovih zahtev po dveh neodvisnih stikalih za indikacijo je tehnična rešitev temu primerno prilagojena tako, da izpolnjuje tudi ta pogoj. Izbrani ponudnik navaja, da je »tretja žica« za dovodni potencial, ki jo pogreša vlagatelj, skupna žica za krmiljenje magnetnih akumulatorjev. Izbrani ponudnik navaja, da v podkrepitev svojih argumentov prilaga kopijo dela sheme ustroja odklopnika. Iz sheme je razvidno, da ponujen odklopnik izpolnjuje zahteve iz razpisa po dveh končnih stikalih (črtkani simboli prikazujejo predpripravo za dodatna končna stikala), da je dvobitna signalizacija položaja odklopnika zagotovljena že z dvema obstoječima končnima stikaloma, da prilagoditev ni problematična, da je zasnova fleksibilna in prilagodljiva za izpolnjevanje uporabnikovih zahtev, ter da po potrebi omogoča tudi dodatno redundanco. Izbrani ponudnik prilaga tudi fotografijo tiskanega vezja krmilnega modula. Pojasnjuje, da sta na fotografiji jasno vidni dve obstoječi končni stikali in predpriprava za dodatnih pet končnih stikal. Navaja še, da zaradi obilice različnih možnosti prilagoditve niso vnaprej dokumentirane v tehničnem priročniku. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na krmilno omarico. Zatrjuje, da je vlagateljeva ugotovitev o tem, da gre pri vmesniku za »improvizacijsko« Ethernet tehnologijo, nekompetentna sodba. Takšna tehnologija je priznani standard na področju informacijske tehnologije. Zatrjuje, da je ponujeni USB/Ethernet adapter ekvivalent integriranemu in omogoča polno funkcionalnost. Izbrani ponudnik prav tako zavrača očitke, ki se nanašajo na kosovnico. Navaja, da kosovnica ni le zadostna, temveč tudi popolna. Poudarja, da je namenoma, premišljeno in s posebno skrbnostjo uporabil formulacijo »drug material iz razpisa«.
Naročnik je dne 20.06.2016 sprejel sklep št. 2201-13/2016-29, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil in (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma navaja, da so vlagateljevi očitki nejasni in pavšalni, ter da zahtevek za revizijo ne vsebuje ustreznih dokazov. Kljub temu, navaja naročnik, se je opredelil tudi do očitanih kršitev. Navaja, da so bili vsi ponudniki pozvani k obrazložitvi ponudbe, vlagatelj pa je moral svojo ponudbo tudi dopolniti, saj v ponudbi ni predložil vseh zahtevanih izjav. Naročnik pojasnjuje, da je s pozivom k obrazložitvi želel potrditi dejstva, da je ponujeno blago ustrezno, odgovor izbranega ponudnika pa je to tudi potrdil. Izbrani ponudnik je k obrazložitvi predložil shemo, ki jo je predložil že v prvotno oddani ponudbi, kar pomeni, da predmeta ni spremenil, pač pa je ponudbo zgolj pojasnil. Zakon namreč izrecno prepoveduje zamenjavo prvotno ponujenega predmeta z novim. Naročnik poudarja, da je zgolj iz razloga, da bi onemogočil špekulacije, ponujeno opremo še dodatno preveril pri proizvajalcu. Opozarja, da je izbrani ponudnik že s ponudbo (na obrazcu A2) zagotovil, da je seznanjen z obsegom in zahtevnostjo javnega naročila, ter da brez zadržkov in v celoti sprejema vse pogoje, navedene v razpisni dokumentaciji, ter da bo, če bo izbran, javno naročilo izvajal strokovno in kvalitetno, po pravilih stroke, v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi navodili, priporočili in normativi ter s strokovno usposobljenimi delavci. Navaja, da je podpisnik in naročnik (s strani izbranega ponudnika) predloženega referenčnega posla, kar dokazuje, da ima z njim pozitivne izkušnje. Zatrjuje, da je izbrani ponudnik že z oddano ponudbo izjavil, da izpolnjuje vse pogoje. Izbrani ponudnik je z dodatnim pojasnilom strokovno prikazal in obrazložil, da ponujena oprema ustreza zahtevam naročnika. Naročnik je navedeno pojasnilo preveril tudi pri proizvajalcu opreme, ki je navedbe izbranega ponudnika potrdil. Naročnik citira odgovor proizvajalca ter navaja, da odgovor ni časovno opredeljen, oziroma iz njega ni mogoče razbrati, kdaj so modifikacijo pripravljeni opraviti. Odgovor se lahko bere na način, kot ga je razumel naročnik, is sicer, da se »odklopnik po izbiri lahko nadgradi z dvema mikro stikaloma, da zadovolji naročnikovim zahtevam«. Navedeno pomeni, da ni nujno, da nabor produktov, ki jih ponuja proizvajalec, že vsebuje opremo, ki zadošča potrebam naročnika, ampak so možne modifikacije. Takšne modifikacije so označene kot poslovna skrivnost in niso razvidne iz javno dostopnih katalogov. Naročnik še navaja, da se vlagatelj oprijema katalogov, ki jih naročnik ni zahteval, in ne priznava možnosti modifikacije že pred oddajo ponudbe. Iz pojasnil izbranega ponudnika pa je jasno razvidno, da je bila ta modifikacija izvedena že pred oddajo ponudbe, zaradi česar je izbrani ponudnik sploh lahko ponudbo oddal. Vlagateljevo stališče, da je izbrani ponudnik potrdil, da ponujena oprema dopušča nadgradnje po meri naročnika je napačno, saj je izbrani ponudnik s tem zgolj izpostavil, da ponujena oprema ni takšna, kakršna je osnovna oprema v katalogu, ter da so možne nadgradnje in prilagoditve, kar pa ne pomeni, da bodo narejene po oddaji ponudbe. Naročnik zatrjuje, da ne dvomi v popolnost ponudbe izbranega ponudnika, saj gre za tehnološko opremo, ki se lahko tudi modificira. Nihče pa ne more trditi, kdaj je modifikacija možna. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na ponujeno krmilno omarico. Navaja, da je izbrani ponudnik v točki 2.3.2 tehničnih specifikacij z besedo »da« potrdil, da ponuja takšno opremo, kot jo je zahteval naročnik. To pa pomeni, da ima ponujena krmilna omarica vse zahtevane vhode. Naročnik ni predvidel možnosti, kako mora biti ta pogoj izpolnjen, kar pomeni, da je bila odločitev o tem kako bo izpolnjena, prepuščena ponudnikom. Poleg tega je strokovno sporno, da se vlagatelj postavlja v vlogo sodnika in odloča o tem, kakšne so naročnikove zahteve. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na kosovnico. Navaja, da vlagatelj ni izkazal, zakaj kosovnica ni skladna z zahtevami, poleg tega v razpisni dokumentaciji ni postavil zahtev o tem, kaj mora vsebovati. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da vlagatelj ni navedel jasnih kršitev v smislu tehničnih pomanjkljivosti ponujenega blaga izbranega ponudnika, zato se ne strinja s postavitvijo neodvisnega strokovnjaka, saj bi v tem primeru nastali neupravičeni stroški.
Vlagatelj se je z vlogo, z dne 27.06.2016, izjasnil o navedbah naročnika o odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da nadgradnje ponujenega predmeta izbrani ponudnik ni ponudil že v ponudbi, saj se nadgradnja prvič omenja šele v pojasnilu izbranega ponudnika, z dne 03.05.2016. Navaja še, da naročnikova ugotovitev o tem, da je ponudba izbranega ponudnika popolna (tudi) zato, ker je podpisal izjavo, evidentno nakazuje na kršitev 84. člena ZJNVETPS ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (vlagatelj se v zvezi s tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-276/2014). Vlagatelj se sprašuje, zakaj je naročnik izbranega ponudnika (kljub predloženi izjavi) pozval k pojasnilu, po prejemu pojasnila pa je izpolnjevanje tehničnih zahtev preveril še pri proizvajalcu. Vlagatelj še dodaja, da navedbe naročnika, ki se nanašajo na njegove pozitivne izkušnje z izbranim ponudnikom, kažejo na to, da je naročnik pri presoji ponudb ravnal v nasprotju z načelom enakopravnosti. Ne glede na jezikovno razlago proizvajalčevega pojasnila, slednja ne vpliva na utemeljenost vlagateljevih trditev o tem, da je naročnik s sprejemom modifikacije (ne glede na to, ali je bila izvedena po oddaji ponudbe, ali pa proizvajalec na trgu že ponuja modificirano opremo) dopustil spremembo predmeta. Vlagatelj še zatrjuje, da so tehnične specifikacije naročnika jasne, karakteristike odklopnika pa morajo, kot je navedel v točki 1 (Splošni podatki tehničnih specifikacij), ustrezati tehničnim pogojem razpisa. Poleg tega v obravnavani zadevi ni relevantno, ali vlagatelj priznava možnost modifikacije že pred oddajo ponudbe. V kolikor je namreč že v okviru ponudbe želel ponuditi odklopnik z izvedeno modifikacijo, bi moral to izrecno navesti v ponudbi. Vlagatelj ne zanika možnosti, da proizvajalec ponujene opreme razpolaga z nekaterimi tehničnimi rešitvami, ki bi lahko izpolnile zahteve naročnika, vendar opozarja, da ponujenega predmeta ne gre enačiti s tehnološkimi rešitvami proizvajalcev. Vlagatelj še navaja, da naročnik oddaja predmetno javno naročilo po odprtem postopku, v katerem morajo biti zahteve, ki se nanašajo na predmet, določene vnaprej. Naročnik pa v konkretnem primeru (po roku za oddajo ponudb) vzpostavlja nov pomen določb v razpisni dokumentaciji, s takšnim ravnanjem pa krši lastno razpisno dokumentacijo, načeli konkurence med ponudniki ter transparentnosti in dopušča medsebojno neprimerljivost ponudb.
Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.
V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna ter da je naročnik izbranemu ponudniku dopustil, da jo je spremenil v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.
Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je potrebno presojati z vidika 17. in 21. točke 2. člena ZJNVETPS ter prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. 17. točka 2. člena ZJNVETPS določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. 21. točka 2. člena ZJNVETPS pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (82. člen ZJNVETPS) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer mora popolna ponudba med drugim izpolnjevati tudi vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.
Naročnik mora v razpisni dokumentaciji podrobno opisati in specificirati predmet javnega naročila. Na podlagi opisa predmeta naročila se potencialni ponudniki seznanijo s pričakovanji naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo ustrezen predmet z ustrezno kvaliteto. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti predmeta. Naročnik s tehničnimi zahtevami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Zato je določitev predmeta ena od ključnih nalog naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tehnične zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.
Prvi vlagateljev očitek se nanaša na naročnikovo zahtevo po dveh neodvisnih končnih stikalih za signalizacijo položaja odklopnika. Kot zatrjuje vlagatelj, izbrani ponudnik dveh neodvisnih končnih stikal ni ponudil, naročnik pa je dopustil, da je s pojasnilom svojo ponudbo v tem delu nezakonito spremenil.
Naročnik je v razpisni dokumentaciji, v dokumentu Tehnična specifikacija - SN odklopnik za zaščito in zunanjo montažo, in sicer v točki 2.1 (Splošne tehnične zahteve) točke 2 (Tehnični pogoji) med drugim postavil naslednjo tehnično zahtevo razpisanega odklopnika:
»dvobitna lokalna in daljinska signalizacija položaja«
Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je v zvezi s citirano zahtevo prejel naslednje vprašanje:
»V tehnični specifikaciji za odklopnik, v poglavju 2.1 zahtevate dvobitno lokalno in daljinsko signalizacijo položaja odklopnika. S stališča varnosti je to razumeti, da zahtevate končno stikalo posebej za vsak položaj vklopljen/izklopljen, torej dva neodvisna končna stikala položaja odklopnika. Ali lahko to domnevo potrdite oziroma razložite podrobneje, kaj je mišljeno pod to zahtevo?«.
Naročnik je podal naslednji odgovor (vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 30.03.2016):
»Zahtevata se dve neodvisni končni stikali za signalizacijo položaja odklopnika, za vklop in izklop.«
Skladno z drugim odstavkom 74. člena ZJNVETPS se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.
Naročnikov odgovor je jasen in ne dopušča različnih interpretacij (navedeno med strankama v tem postopku ni sporno, temu pa ne nasprotuje niti izbrani ponudnik). Kot pravilno navaja tudi vlagatelj, je naročnik v obravnavanem primeru postavil tako zahtevo po dvobitni lokalni in daljinski signalizaciji položaja odklopnika, kakor tudi zahtevo po dveh neodvisnih končnih stikalih za signalizacijo položaja odklopnika (za vklop in izklop).
Med strankama v tem postopku sicer ni spora o tem, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni razvidno, ali izpolnjuje zahtevo po dveh neodvisnih stikalih. Naročnik ga je očitno ravno iz navedenega razloga pozval k pojasnilu ponudbe. Pregled odstopljene dokumentacije pokaže, da so bili v zvezi s tem k pojasnilu (z dokumentom Obrazložitev št. 2201-13/2016-4, z dne 13.04.2016) pozvani vsi trije sodelujoči ponudniki, in sicer:
»V tehnični specifikaciji naročnika, SN odklopnik z zaščito za zunanjo montažo, je zapisano:
2. Tehnični pogoji
2.1 Splošne tehnične zahteve
- dvobitna lokalna in daljinska signalizacija položaja
in v odgovoru naročnika, z dne 30.03.2016: zahteva se dva neodvisna končna stikala za signalizacijo položaja odklopnika, za vklop in izklop.
Za izkazovanje tega dela tehnične specifikacije vas pozivamo, da predložite ustrezna dokazila, iz katerih bo naročnik nedvoumno videl izpolnjevanje pogoja (npr. shema …).«
Tudi citiran naročnikov poziv je dovolj jasen in precizen. Naročnik je pozval ponudnike, naj mu predložijo dokazila, iz katerih bo razvidno izpolnjevanje zahteve po dvobitni lokalni in daljinski signalizaciji položaja odklopnika, kakor tudi izpolnjevanje zahteve po dveh neodvisnih končnih stikalih za signalizacijo položaja odklopnika, za vklop in izklop.
Izbrani ponudnik se je dne 19.04.2016 odzval z naslednjim pojasnilom:
»V prilogi dopisa pošiljam razpoložljivo tehnično dokumentacijo, to je shemo ožičenja povezave med stikalnim aparatom - OSM modulom in krmilno omarico RC_5. Iz sheme na strani 29 uporabniškega priročnika v prilogi ponudbe je razvidno, da je položaj odklopnika signaliziran preko povezav na kontaktih 5 in 7, torej dvobitno.
Prepričan sem, da odklopnik proizvajalca Tavrida, zaradi svoje napredne zasnove, ki dopušča nadgradnje po meri naročnika, izpolnjuje in v marsikaterem detajlu presega zahteve sodobnega obratovanja. Verjamem, da ste se tudi sami o tem prepričali, saj je bilo edino referenčno potrdilo potrjeno prav od Elektro Maribor d.d., kot naročnika.«
Naročnik je dne 04.05.2016 (po elektronski pošti) za enako pojasnilo in ustrezna dokazila zaprosil tudi proizvajalca ponujenega odklopnika, in sicer:
»In our dokumentation (technical specification) we demand: Two independent switches for signaling the position of the circuit breaker - one for ON , and one for OFF. Does your product meet our requirement and if so, please provide proper technical documentation (scheme etc.) to back your statement with.«
Proizvajalec (Tavrida Electric) je dne 04.05.2016 podal naslednje pojasnilo:
»We are ready to modify our product in order to meet your requirements. The recloser shall be optionally aquipped with two micro switches upon your special request as per attached electrical diagram.« (Za potrebe izpolnitve vaših zahtev smo pripravljeni modificirati ponujeni produkt. Na vašo zahtevo je odklopnik mogoče opcijsko opremiti z dvema mikro stikaloma, kot v priloženem diagramu).
»However, we draw your attention to the fact that our current solution provides the maximum level of operation safety. It has been proven by more than 13 years of experence (more than 40.000 reclosers supplied) We assure you that this modiffication will not significantly improve the performance of our recloser.« (Opozarjamo pa vas na dejstvo, da naša trenutna rešitev zagotavlja najvišjo raven varnosti obratovanja. Navedeno dokazujemo z več kot 13 letnimi izkušnjami (in več kot 40.000 dobavljenih odklopnikov). Zagotavljamo vam, da modifikacija ne bo bistveno izboljšala učinkovitosti našega odklopnika).
Iz odgovora izbranega ponudnika je mogoče jasno razbrati, da je ponujeni odklopnik izpolnil zahtevo po dvobitni signalizaciji (za kar je predložil tudi shemo), ni pa izbrani ponudnik izkazal, da je izpolnil tudi zahtevo po dveh neodvisnih končnih stikalih za signalizacijo položaja odklopnika, za vklop in izklop. V zvezi s tem je zgolj pavšalno navedel, da (ponujeni) odklopnik proizvajalca Tavrida, zaradi svoje napredne zasnove, ki dopušča nadgradnje po meri naročnika, izpolnjuje in v marsikaterem detajlu presega zahteve sodobnega obratovanja. Iz odgovora proizvajalca pa izhaja, da so pripravljeni ponujeni produkt modificirati, oziroma da je odklopnik mogoče opcijsko opremiti z dvema mikro stikaloma, pri čemer izpostavljajo, da modifikacija ne bo bistveno izboljšala učinkovitosti njihovega odklopnika. Državna revizijska komisija v zvezi s tem pritrjuje vlagatelju v tem, da sta tako izbrani ponudnik, kakor tudi proizvajalec ponujenega odklopnika z navedenimi odgovori (vsaj posredno) priznala, da ponujena oprema ni izpolnila zahteve po dveh neodvisnih končnih stikalih za signalizacijo položaja odklopnika, za vklop in izklop, oziroma da jo bo potrebno v tem delu nadgraditi in/ali modificirati. Ob tem vlagatelj pravilno opozarja tudi, da nadgradenj (oziroma modifikacij) ni mogoče enačiti z vnaprej (jasno in nedvoumno) zahtevnimi tehničnimi karakteristikami predmeta javnega naročila. Niti izbrani ponudnik niti proizvajalec ponujene opreme izbranega ponudnika torej nista uspela izkazati, da oprema iz izbrane ponudbe izpolnjuje vse tehnične zahteve naročnika. Čeprav ju je naročnik izrecno pozval, naj mu v dokaz, da ponujena oprema sporno tehnično zahtevo izpolnjuje, predložita (npr.) shemo, tega nista storila, pač pa je izbrani ponudnik navedel, da oprema dopušča nadgradnje po meri naročnika, proizvajalec pa je zapisal, da je za potrebe izpolnitve naročnikovih zahtev ponujeni odklopnik pripravljeni modificirati, in da opravljena modifikacija odklopnika ne bo bistveno izboljšala. Izbrani ponudnik je sicer predložil shemo ožičenja povezave med stikalnim aparatom - OSM modulom in krmilno omarico RC_5. Vendar pa je iz nje razvidno le (kar med strankama ni sporno), da je položaj odklopnika signaliziran preko povezav na kontaktih 5 in 7, torej dvobitno, in ne tudi, da izpolnjuje zahtevo po dveh neodvisnih končnih stikala za signalizacijo položaja odklopnika, za vklop in izklop. Kljub temu, da je izbrani ponudnik v pojasnilu ponudbe (dokument »Obrazložitev - dopolnitve ponudbe za JN Dobava DVLM (veza 2201-13/2016-4«), z dne 19.04.2016, zapisal, da je priložil tehnično dokumentacijo, s katero razpolaga, pa je k izjasnitveni vlogi (dokument »Izjasnitev glede navedb v Zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji javnega naročila št. 2201-13/2016-13, z dne 04.05.2016-sklop B«), z dne 13.06.2016 (torej slaba dva meseca kasneje), priložil več in drugačno tehnično dokumentacijo (tako shemo spornega dela odklopnika, kakor tudi fotografijo tiskanega vezja krmilnega modula in celotno shemo odklopnika), iz katere naj bi tokrat izhajalo, da ponujen odklopnih izpolnjuje sporno tehnično zahtevo po dveh neodvisnih končnih stikalih. Navedeno pa govori v prid sprejeti odločitvi oziroma kaže na to, da izbrani ponudnik sporne tehnične zahteve (vsaj) ob oddaji ponudbe (še) ni izpolnil.
Državna revizijska komisija tudi ni mogla slediti naročniku v tem, da naj bi za izpolnitev sporne tehnične zahteve zadoščala (že) s strani izbranega ponudnika predložena izjava (Priloga A/2 - Krovna izjava ponudnika), s podpisom katere je potrdil, »da je seznanjen z obsegom in zahtevnostjo javnega naročila, ter da v celoti in brez zadržkov sprejema vse pogoje, ki so navedeni v celotni razpisni dokumentaciji«. Sprejeti stališče, v skladu s katerim bi takšna izjava nadomeščala izkazovanje tehničnih zahtev, bi pomenilo ne le kršitev zahtev iz razpisne dokumentacije, temveč tudi kršitev prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS ter poseg v načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Takšno stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v več svojih odločitvah, tudi v odločitvi št. 018-276/2014, na katero se sklicuje vlagatelj. Izbire (nepopolne) ponudbe prav tako ne more opravičiti naročnikova navedba o tem, »da ima z izbranim ponudnikom pozitivne izkušnje in zato ni nobenega razloga, da bi dvomil v njegove izjave«. Nenazadnje predmet javnega naročila (oziroma njegove tehnične zahteve) določi naročnik, zato mora ponudbe (zlasti tudi v primeru, kadar obstoji dvom v njihovo primernost) presojati ob doslednem spoštovanju vseh postavljenih zahtev.
Izbrani ponudnik je v izjasnitveni vlogi tudi zapisal, da je bilo vprašanje enega izmed potencialnih ponudnikov, ki se nanaša na sporni stikali, postavljeno tik pred iztekom roka, in da si je s tem ponudnik, ki je vprašanje postavil, verjetno želel pridobiti konkurenčno prednost pred konkurenti, poleg tega ostalim ponudnikom, zaradi poteka roka, v zvezi s tem ni bilo več omogočeno zahtevati morebitnih dodatnih pojasnil. Državna revizijska komisija opozarja, da je imel izbrani ponudnik v zvezi s tem še vedno možnost (v kolikor je menil, da sporna zahteva po dveh stikalih ni upravičena ter je diskriminatorna in/ali ni določena v skladu s pravili javnega naročanja) vložiti zahtevek za revizijo, in sicer v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov pa vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.
Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot primerne v smislu 21. točke 2. člena ZJNVETPS, oziroma kot popolne v smislu 17. točke 2. člena ZJNVETPS, tudi ni vsebinsko obravnavala preostalih vlagateljevih očitkov, ki se ravno tako nanašajo na domnevno nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Morebitna ugotovitev o nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika tudi iz drugih razlogov namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj niti na (drugačen) status ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.
Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila »Dobava DVLM« - sklop B, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 2201-13/2016-13, z dne 04.05.2016.
Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija v odločitvi dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik naj v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije in sprejme eno izmed odločitev, ki jih v tem primeru dopušča ZJNVETPS.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Ker je zahtevek za revizijo utemeljen je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne stroške priznala naslednje stroške: stroške odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 615,98 EUR, izdatke po 11. členu Odvetniške tarife v višini 21 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 11,76 EUR ter stroške plačane takse v višini 1.463,02 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov nad priznanimi stroški odvetniških storitev, saj podlage za priznanje teh, upoštevajoč vrednost spora, v veljavni odvetniški tarifi ni najti.
Naročnik je tako vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.090,76 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
V Ljubljani, dne 07.07.2016
predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Elektro Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor,
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji o.p. d.o.o., Šestova 2, Ljubljana,
- Gepro Inženiring, Samo Kalač s.p., Radvanjska cesta 47, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.
Vložiti:
- v spis zadeve, tu.