018-073/2016 Pošta Slovenije, d. o. o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila za »vzpostavitev PS točke« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KIG, podjetje za proizvodnjo in upravljanje družb, d. d., Zagorica 18, Ig (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Ilić & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 13. 6. 2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev št. 0011/2016/0011/MVB/6« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.853,97 eurov v 15 dneh od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 16. 2. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave NMV893/2016) z dokumentom »Odločitev št. 0011/2016/0011/MVB/6« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016 (v nadaljevanju: dokument »Odločitev« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016) ponudnika obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Karba MGE, d. o. o., Ulica Rada Pušenjaka 21, Ljutomer (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je z vlogo z dne 11. 4. 2016 zahteval vpogled v dokumentacijo. Naročnik je vpogled organiziral 14. 4. 2016, o čemer je vodil zapisnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 4. 2016 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila, uveljavljal povrnitev stroškov, hkrati pa je zahteval še vračilo preveč plačane takse. Vlagatelj je navedel, da:
- odločitev o oddaji naročila male vrednosti ni obrazložena ter ne vsebuje ne razlogov za zavrnitev njegove ponudbe ne prednosti sprejete ponudbe v razmerju do njegove ponudbe, zato je zahteval vpogled v dokumentacijo,
- dokazila o referencah niso skladna z zahtevami, ki jih je določil naročnik, v njih pa je izbrani ponudnik navedel neresnične oziroma zavajajoče podatke, sicer pa izbrani ponudnik ne izpolnjuje referenčnega pogoja in naročnik ga tudi ne more več pozvati na dopolnitev ponudbe v tem delu, saj ga je na tako ravnanje že pozval,
- naročnik ni zadostno in ustrezno preveril referenc izbranega ponudnika, kot mu to nalaga 84. člen Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS),
- je naročnik kršil načeli transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov,
- je naročnik dokumentacijo za naročilo male vrednosti pripravil na podlagi idejne zasnove z oceno, ki ju je pripravil vlagatelj,
- je moral stroške za pripravo idejne zasnove upoštevati v svoji ponudbi,
- je naročnik v nasprotju s svojim dolžnostnim ravnanjem idejno zasnovo v celoti posredoval tretjim osebam, med drugim izbranemu ponudniku,
- je naročnik s tem, ko je od njega izrecno pričakoval izdelavo podrobne idejne zasnove, s katero so bili povezani znatni stroški, izbranem ponudniku pa je s potencialno kršitvijo vlagateljevih avtorskih pravic omogočil, da je na podlagi že izdelane idejne zasnove zgolj ponudil svojo ceno, pri čemer ni utrpel nobenih dodatnih stroškov, vlagatelja brez utemeljenih razlogov izpostavil nesorazmerno velikemu bremenu,
- iz zadeve izhajajo zadostni indici, da je naročnik z naložitvijo nesorazmernega bremena vlagatelju in prilagajanja investicijske vrednosti ravnal v korist izbranega ponudnika,
- je projekt izbranega ponudnika neskladen s predmetom naročila male vrednosti, saj ne izpolnjuje posameznih zahtev iz točke 4.2.1 razpisne dokumentacije, podtočke »Dimenzija objekta«, »Stenska konstrukcija«, »Fasada«, »Strešna konstrukcija in kritina«, »Vrata« in »Razsvetljava«, zato je njegova ponudba nepopolna, pri čemer je izbrani ponudnik zaradi možnosti nižje cene nedopustno vplival na svoj položaj.
Vlagatelj je predlagal postavitev izvedenca gradbene ali druge tehnične stroke, s katerim bi dokazal, da predložene reference niso skladne z zahtevami referenčnega pogoja, in izvedenca gradbene, arhitekturne ali druge stroke, s katerim bi dokazal, da je izbrani ponudnik ponudil projekt, ki ni skladen s predmetom naročila male vrednosti, kot je določen v 4. točki razpisne dokumentacije.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25. 4. 2016 izjasnil o zahtevku za revizijo in predlagal, da se ga zavrne.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev«, brez številke in datuma, zahtevek za revizijo zavrnil in odločil, da vlagatelj ni upravičen do povrnitve stroškov. Naročnik je pojasnil, da izbrani ponudnik izpolnjuje referenčni pogoj in da je v ponudbi v celoti sledil zahtevam za predmet naročila male vrednosti, s sklicevanjem na opravljeni strokovni dialog in izvedeno analizo trga pa je zavrnil tudi očitek o kršitvi temeljnih načel.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 6/23 z dne 6. 5. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 11. 5. 2016 opredelil do odločitve o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikova pojasnila, pri tem pa je še izpostavil, da ga naročnik pri vpogledu v dokumentacijo ni seznanil z dokazi št. 5, 6, 7, 8 in 9, ki jih je predložil k odločitvi o zahtevku za revizijo, zato mu je kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo »skladno z določbami petega odstavka 31. člena ZPVPJN«, niti naročnik ne more utemeljevati, da »taksativno naštete in natančno določene tehnične zahteve iz posameznih podtočk točke 4.2.1 Razpisne dokumentacije v fazi izdelave in predložitve ponudbe ne veljajo«. Vlagatelj je še zahteval vračilo preveč plačane takse, saj da naročnik sklepa okvirni sporazum.

Državna revizijska komisija je zavrnila vlagateljeva predloga za postavitev izvedencev, o razlogih za njihovo zavrnitev pa se je opredelila v nadaljevanju.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za naročilo, ki ga je oddajal po postopku oddaje naročila male vrednosti (prvi odstavek povabila k oddaji ponudbe) z namenom sklenitve okvirnega sporazuma (četrti odstavek točke 1.1 razpisne dokumentacije; točka I.4 objave), do 4. 3. 2016 ob 12. uri, ko je potekel rok za predložitev ponudb (točka I.10 objave), prejel vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je po izvedbi pogajanj za znižanje ponudbene cene (drugi odstavek točke 1.1 razpisne dokumentacije in »Zapisnik o odpiranju ponudb po pogajanjih« z dne 18. 3. 2016) po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba (točka I.12 objave; točka 1.13 razpisne dokumentacije) odločil (dokument »Odločitev« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016), da izbere izbranega ponudnika. Naročnik je torej po vsebini odločil, da sklene okvirni sporazum z izbranim ponudnikom. Naročnik je dokument »Odločitev« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016 obrazložil tako, da je ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje, in navedel, katero merilo je določil. Vlagatelj je izpodbijal naročnikovo odločitev in zlasti izpostavil, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje ne referenčnega pogoja ne tehničnih zahtev, da je naročnik kršil enako obravnavo ponudnikov z razkrivanjem vlagateljeve idejne rešitve, navedel pa je tudi, da je zahteval vpogled v dokumentacijo, saj naročnik ni obrazložil dokumenta »Odločitev« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016.

Naročnik lahko skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 38. člena ZJNVETPS okvirni sporazum obravnava kot javno naročilo in ga sklene v skladu z ZJNVETPS, pri čemer ga lahko skladno z drugim odstavkom 38. člena ZJNVETPS sklene tudi na podlagi predhodno izvedenega postopka oddaje naročila male vrednosti. Skladno z drugo povedjo iz prvega odstavka 38. člena ZJNVETPS mora naročnik opredeliti v razpisni dokumentaciji način izbora ponudnikov za sklenitev okvirnega sporazuma glede na uspešnost v okviru posameznega meril, določenih v skladu z 49. členom ZJNVETPS.

Naročnik je določil, da bo sklenil okvirni sporazum »z enim izvajalcem, to je s prvo uvrščenim ponudnikom v skladu z merili, navedenimi v razpisni dokumentaciji« (četrti odstavek točke 1.1 razpisne dokumentacije), kar pomeni, da ga bo sklenil (zgolj) z enim gospodarskim subjektom, pri čemer je iz točke 1.13 razpisne dokumentacije razvidno merilo, na podlagi katerega se bo odločil za izbiro. Naročnik je določil merilo ekonomsko najugodnejša ponudba (alinea a prvega odstavka 49. člena ZJNVETPS), ki ga sestavljata dve merili, pri čemer je bila cena ponderirana s 70 odstotki, kreativna rešitev pa s 30 odstotki. Iz dokumenta »Odločitev« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016 je razvidno, da je naročnik navedel, da je izbrani ponudnik ponudil ceno 29.535 eurov brez DDV za en komplet. Ta vrednost je enaka vrednosti, ki jo je naročnik navedel v dokument »Zapisnik o odpiranju ponudb po pogajanjih« z dne 18. 3. 2016, ki ga je vlagateljev predstavnik podpisal, s čimer je izjavil, da ga je prejel (8. točka). Naročnik je v dokument »Zapisnik o odpiranju ponudb po pogajanjih« z dne 18. 3. 2016 zapisal tudi vrednost vlagateljeve ponudbe, ki je enaka tisti vrednosti, ki izhaja iz obrazca št. 2, ki ga je vlagatelj predložil v pogajanjih, ki jih je naročnik – sledeč drugemu odstavku 36. člena ZJNVETPS – napovedal že v drugem odstavku točke 1.1 razpisne dokumentacije. Ne glede na odgovor na vprašanje, ali je naročnik pripravil obrazložitev dokumenta »Odločitev« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016 v vsebini, kot jo zahteva druga poved iz prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS, pa je treba upoštevati vsaj to, da je vlagatelj ponudil ceno za en komplet toliko dražje kot izbrani ponudnik, da tudi v primeru, če bi upoštevali le ocenjevanje izbranega ponudnika po merilu cena in bi izbrani ponudnik po drugem merilu moral prejeti nič točk, bi že prejete točke po merilu cena ne spremenile razvrstitve pri ocenjevanju. Izbrani ponudnik bi namreč po formuli, ki jo je določil naročnik, prejel 70 točk, vlagatelj pa več kot 30 točk manj. Kar pomeni, da na razvrstitev pri ocenjevanju ne bi v ničemer vplivalo, če bi naročnik vlagatelju dodelil vseh 30 točk po merilu kreativna rešitev. Glede na to, da je bil vlagatelj seznanjen vsaj s ceno kompleta iz svoje ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika, gre pa za številčna podatka in ju je mogoče enostavno primerjati, ker tudi formula, ki jo je določil naročnik, ne uvaja nobenega posebnega ali zapletenega izračunavanja točk, se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljem, da bi bil zgolj že zaradi domnevno neskladne oziroma nezadostne obrazložitve dokumenta »Odločitev« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016 onemogočen v učinkovitem pravnem varstvu. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v obrazložitvi dokumenta »Odločitev« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016 sicer navedel le, da je izbrani ponudnik izpolnil vse pogoje, ni pa se izrecno izjasnil o vlagatelju, kar vlagatelju ne bi dajalo še izrecne podlage za zaključek, ali ga je štel za sposobnega, niti mu ni sporočil, ali je vlagateljeva ponujena rešitev skladna z zahtevami iz tehničnih specifikacij. Vendar se kljub temu vlagatelju ni poslabšal položaj pri uveljavljanju pravnega varstva. Glede na to, da naročnik ni seznanil vlagatelja, da bi morebiti ne izpolnjeval pogojev ali da ne bi ponudil opreme, ki izpolnjuje zahteve iz tehničnih specifikacij, vlagatelju pri uveljavljanju pravnega varstva ni bilo treba uveljavljati kršitev o tem v zvezi s svojim sodelovanjem pri oddaji naročila male vrednosti, pač pa je zadoščalo, da izpodbija naročnikova ravnanja z izbranim ponudnikom oziroma njegovo ponudbo.

Skladno z alineo b prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS mora naročnik pri izbiri udeležencev v postopkih oddaje naročil izbrati ponudnike v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, ki jih določi v skladu z 48. členom ZJNVETPS. V prvem odstavku 48. člena ZJNVETPS je določeno, da mora naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti pri določitvi pogojev za ugotavljanje sposobnosti zagotoviti, da so ti objektivni. Če se ugotovi, da ponudba ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, je nepravilna (20. točka 2. člena ZJNVETPS), s tem pa ni popolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), zato jo mora naročnik, ob siceršnjem upoštevanju 82. člena ZJNVETPS, izločiti (prva poved iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS).

Naročnik je v točki P9 razpisne dokumentacije določil:
»Ponudnik mora predložiti s strani naročnikov vsaj dve potrjeni referenci, iz katerih je razvidno, da v zadnjih treh letih izvedel vsaj dva naročila, ki sta zajemala vodenje projekta z izdelavo projektne dokumentacije ter izvedbo objekta, ki je zahtevana v naročilu (jeklena konstrukcija z uporabo panelnih plošč in/ali strehe). Naročnik si pridržuje pravico, da zahteva preveritev reference pri naročniku, kar mu mora ponudnik omogočiti. V nasprotnem primeru si naročnik pridržuje pravico, da teh referenc ne upošteva.«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil obrazec z dne 2. 3. 2016, v katerem je naštel štiri referenčne posle, za vsak posel pa je predložil še referenčno izjavo in fotografije objektov. Izbrani ponudnik je v obrazcu z dne 2. 3. 2016 navedel naročnike referenčnih poslov, lokacijo, vrednost in leto montaže, pri čemer so pri slednjih podatkih navedena leta 2008, 2012, 2013 in 2015.

Naročnik je 14. 3. 2016 izbranemu ponudniku poslal elektronsko sporočilo, s katerim ga je med drugim seznanil, da »iz predloženih referenc ni razvidno, da ste pri referenčnih objektih sami vodili projekt in izdelali projektno dokumentacijo«, zato ga je pozval, da »potrdila o referencah ustrezno dopolni[…]«. Izbrani ponudnik je naročniku odgovoril in mu posredoval referenčne izjave o referenčnih poslih, na katere se je skliceval že v ponudbi, za tri izmed njih pa je znova predložil tudi fotografije.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da predstavljeni referenčni posli izbranega ponudnika izhajajo od različnih naročnikov in so kot leto montaže navedena različna leta, zato je iz navedb vlagatelja in naročnika mogoče razbrati, kaj navajata v zvezi z vsakim referenčnim poslom, čeprav sta jih različno številčila. Tudi morebitno njuno napačno sklicevanje na številke referenc ni bistveno, ker je bistveno to, kaj se da razbrati o vsebini referenc, na katere se sklicujeta vlagatelj in naročnik.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da sta referenci, za kateri je izbrani ponudnik v obrazcu z dne 2. 3. 2016 napisal kot leti montaže 2008 in 2012, izven obdobja, ki ga določa pogoj iz točke P9 razpisne dokumentacije. S tem se strinja tudi naročnik, temu pa ne nasprotuje niti izbrani ponudnik. Naročnik je tudi navedel, da teh referenc ni upošteval. Vendar to še ne zadošča za ugotovitev kršitve alinee b prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS, saj je treba še ugotoviti, ali bi naročnik smel upoštevati preostala referenčna posla, za katera je izbrani ponudnik v obrazcu z dne 2. 3. 2016 navedel kot leti montaže 2013 in 2015. Trditveno in dokazno breme, da ju ne bi smel upoštevati in da je zato naročnik storil kršitev ZJNVETPS, sta na vlagatelju (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje vlagatelju, da je predmet naročila male vrednosti opredeljen v tehničnih specifikacijah, saj z njimi naročnik opiše predmet, ki ga nabavlja v postopku oddaje naročila male vrednosti. Državna revizijska komisija dodaja, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, med drugim glede izbire, določitve in uporabe pogojev, ki morajo biti smiselno povezani s predmetom naročila (16. člen ZJNVETPS). Zato naročnik ne sme določati pogojev za priznanje sposobnosti, ki se ne bi nanašali na predmet naročila, ali bi vanje vključil take elemente, ki bi glede na okoliščine naročila določali previsok ali prezahteven prag za ugotavljanje sposobnosti. Naročnik mora zagotoviti tudi transparentnost v zvezi s pogoji, saj mora z njimi seznaniti gospodarske subjekte, kar doseže z objavami obvestila o naročilu male vrednosti (4. točka prvega odstavka 57. člena ZJNVETPS) in razpisne dokumentacije (druga alinea prvega odstavka 95.č člena ZJNVETPS) na portalu javnih naročil (prvi odstavek 75. člena ZJNVETPS). To ne izhaja le iz splošnih določb ZJNVETPS, temveč tudi iz prvega odstavka 95.a člena ZJNVETPS, ki je vključen med posebne določbe za postopek oddaje naročila male vrednosti in v katerem je določeno, da naročnik ne glede na prvi odstavek 75. člena ZJNVETPS v postopku oddaje naročila male vrednosti pripravi razpisno dokumentacijo, pri čemer pa mu ni treba posebej pripraviti razpisne dokumentacije, kadar so vsi potrebni podatki in podlage za oddajo ponudbe podani v objavi obvestila o naročilu male vrednosti. Z zagotavljanjem transparentnosti (14. člen ZJNVETPS) se uresničuje tudi zahteva za naročnikovo enako obravnavo ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), saj so vsi ponudniki na enak način seznanjeni z vsebino naročnikovih pogojev in nobenemu ni treba izpolniti česa več ali drugače kot drugim ponudnikom, naročnik pa lahko na enakih osnovah ugotavlja, ali ponudniki izpolnjujejo pogoje. Naročnika namreč po poteku roka za predložitev ponudb zavezuje tudi tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS, ki mu onemogoča, da bi spreminjal ali dopolnjeval razpisno dokumentacijo. Zato naročnik po poteku roka za predložitev ponudb ni upravičen tolmačiti razpisne dokumentacije na način, ki bi pomenil, da pogojem daje vsebino, ki je z jezikovnimi znaki ni določil do poteka roka za predložitev ponudb. Tako naročnik ne more po poteku roka za predložitev ponudb tolmačiti nekega pogoja strožje od tistega, kar jezikovni znaki še omogočajo. Ob tem je treba tudi upoštevati, da je referenčni pogoj vedno fakultativne narave, saj ZJNVETPS ne nalaga naročniku, da ga mora določiti, če pa ga določi, gospodarskim subjektom lahko omogoči široke možnosti za njegovo izpolnitev. S takim ravnanjem naročnik namreč ne bi nedopustno ožil konkurence, temveč bi jo razširil vsaj še na tiste gospodarske subjekte, ki že imajo vsaj nekakšne izkušnje.

Naročnik je v točki P9 razpisne dokumentacije določil referenčni pogoj na način, da je med drugim zahteval izkušnje z izvedbo objekta, ki ga naroča, pri čemer je ta objekt za namen izpolnitve referenčnega pogoja opredelil kot »jeklena konstrukcija z uporabo panelnih plošč in/ali strehe«. Naročnik je določil referenčni pogoj tako, da se ni izrecno skliceval na tehnične specifikacije. Edino, kar je naročnik določil, je, da mora biti konstrukcija jeklena in da je moral ponudnik uporabiti določene elemente (panelne plošče in/ali streha). Naročnik se tako v referenčnem pogoju ni skliceval na nobeno konkretno lastnost, ki naj jo imajo panelne plošče referenčnega objekta in tudi ni določil, da bo upošteval le tiste objekte, na katerih bodo panelne plošče neke debeline ali pa bodo dosegale neko stopnjo izolativnosti in ognjevarnosti. Vlagatelj zato ne more izhajajoč iz opisov iz tehničnih specifikacij referenčnemu pogoju dodajati zahtev, ki jih naročnik ni že določil do poteka roka za predložitev ponudb. Za tolmačenje referenčnega pogoja tako tudi ne more biti bistveno, kaj določajo standardi, na katere se je skliceval vlagatelj, niti ne more biti bistveno, kaj je naročnik določil v okvirnem sporazumu oziroma da se je v njem skliceval na dolžnost ponudnika upoštevati posamezne standarde in predpise (prim. zadeva št. 018-314/2012). Naročnik se v referenčnem pogoju ni skliceval ne na zahteve iz okvirnega sporazuma ne na zahteve iz kakšnih predpisov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni zatrjeval, da konstrukcija referenčnega objekta iz referenčnega posla iz leta 2015 ni jeklena, niti ni navedel, da na njem ni nobenih panelov ali strehe, temveč je navedel, da naročnik ne bi smel priznati referenčnega posla iz leta 2015, ker da tisti paneli, ki so na njem, niso skladni z nekaterimi zahtevami iz tehničnih specifikacij. Državna revizijska komisija zato ni sledila vlagateljevemu tolmačenju. Državna revizijska komisija tako na podlagi vlagateljevih navedb ni mogla šteti, da bi moral naročnik referenčni posel iz leta 2015 šteti za neskladen z zahtevami referenčnega pogoja. Vlagatelj je sicer predlagal postavitev strokovnjaka, ki bi razjasnil dejansko stanje, vendar je Državna revizijska komisija ta dokazni predlog zavrnila, saj gre v obravnavani zadevi kot temeljno za ugotavljanje, kaj določa referenčni pogoj, kar pa je vprašanje razlage razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija se tudi ne strinja z vlagateljem, da naročnik ne bi smel upoštevati referenčnega posla iz leta 2013, ker referenčni naročnik ni žigosal referenčne izjave, kot naj bi izhajalo iz točke P9 razpisne dokumentacije v povezavi s prvim odstavkom 2. točke razpisne dokumentacije in 3. točko razpisne dokumentacije. Neodvisno od dejstva, da naročnik ni določil obrazca za referenčno izjavo oziroma obrazca potrdila, in odgovora, ali je naročnik sploh zahteval žigosanje take izjave oziroma takega potrdila, je izbrani ponudnik predložil izjavo referenčnega naročnika za objekt iz leta 2013, ki ga je ta podpisal 27. 2. 2016, podpisal pa ga je tudi 16. 3. 2016, s čimer je referenčni naročnik, ki je sicer fizična oseba, jasno izjavil svojo voljo, da pozitivno oceni referenčni posel in izbranega ponudnika. Referenčni naročnik je namreč izjavil, da je izbrani ponudnik »vse pogodbene obveznosti izvedel kvalitetno, strokovno in v pogodbenih rokih«. S tem je bil dosežen namen dane reference. Državna revizijska komisija sicer dodaja, da je ta vlagateljev očitek neutemeljen še vsaj iz dveh razlogov. Najprej je treba upoštevati, da podpis sporoča jasno voljo fizične osebe, zato je odsotnost žiga kvečjemu pomanjkljivost, ki je za ta primer nebistvena (druga poved iz 18. točke 2. člena ZJNVETPS), ponudbe v tem delu pa sicer ne bi bilo treba dopolniti, nadalje pa je treba upoštevati, da je izbrani ponudnik k vlogi z dne 25. 4. 2016 predložil pojasnilo referenčnega naročnika – fizične osebe, v kateri je izjavila, da ne posluje z žigom, potrdila pa je tudi pristnost podpisa.

Vlagatelj je v nadaljevanju ponovil, da je naročnik odločitev o oddaji naročila male vrednosti pomanjkljivo in neustrezno obrazložil, kar naj bi nakazovalo, da »vsebine referenc izbranega ponudnika ni zadostno in ustrezno preveril, kar bi skladno z določbami 84. člena ZJNVETPS sicer tudi moral storiti«. Vendar, kot je Državna revizijska komisija že izpostavila, morebitna kršitev druge povedi iz prvega odstavka 83. člena ZJNVETPS ne bi vplivala na vlagateljev položaj. Hkrati pa Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj tudi ni navedel nič takega, kar bi že utemeljevalo kršitev prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS v povezavi s sedmim odstavkom 45. člena ZJNVETPS. Čeprav je v b alinei sedmega odstavka 45. člena ZJNVETPS določeno, da naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti odda naročilo potem, ko tudi preveri, ali je ponudba, ki je ocenjena kot najugodnejša, popolna, pa iz vlagateljevih navedb ni mogoče razbrati, da to ne bi bila. Vlagatelj je namreč šele v vlogi z dne 11. 5. 2016 opozoril na starost referenčnega posla iz 2013 in ne že tudi v zahtevku za revizijo, kot bi moral (5. in 6. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN). Sicer Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo izpostavil, da je bil referenčni posel izvršen v aprilu 2013, vlagatelj pa se je izjavil o tej naročnikovi navedbi (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), vendar je to naročnik navedel šele za svojo navedbo, da je pri referenčnem pogoju treba upoštevati celotno leto 2013. Ne glede na to, da je vlagatelj z naročnikovim argumentom, kako je treba tolmačiti pogoj (čeprav bi bilo to naročnikovo tolmačenje lahko napačno), seznanil šele po poteku roka za predložitev ponudb, pa je že iz zahtevka za revizijo razvidno, kako ga je tolmačil vlagatelj (da so referenčni posli morali biti zaključeni po 16. 2. 2013), ki pa ni navedel, da ni mogoče upoštevati referenčnega posla iz leta 2013, ker bi bil izvršen pred tem datumom ali da datuma ni mogoče ugotoviti iz dokazil v ponudbi ali sicer iz naročnikove dokumentacije. Državna revizijska komisija zato naročnikovega tolmačenja referenčnega pogoja v odločitvi o zahtevku za revizijo ni mogla šteti za razlog, kot ga zahteva peti odstavek 29. člena ZPVPJN, da bi vlagatelj lahko navedel novo kršitev ali dejstvo oziroma predlagal nov dokaz. Državna revizijska komisija pa tudi ni mogla šteti, da bi bil datum izvršitve posla lahko razlog, ki bi ga morebiti ugotavljal strokovnjak, čigar postavitev je predlagal vlagatelj, saj bi vlagatelj lahko že v zahtevku za revizijo izpostavil spornost referenčnega posla iz leta 2013 zaradi leta oziroma vprašljivost točke, do katere bi ga naročnik smel upoštevati.

Državna revizijska komisija zato povzema, da ni mogla ugotoviti kršitve alinee b prvega odstavka 45. člena ZJNVETPS v povezavi s prvo povedjo iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, ko je naročnik izbranemu ponudniku priznal izpolnjevanje referenčnega pogoja. Ob taki ugotovitvi za rešitev zadeve niso bistvene vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne bi imel dodatne možnosti za dopolnitev ali spremembo ponudbe, ker ga je naročnik že pozval na dopolnitev z elektronskim sporočilom z dne 14. 3. 2016. Kljub temu pa Državna revizijska komisija dodaja, da naročnik v elektronskem sporočilu z dne 14. 3. 2016 v delu, ki se nanaša na reference, izbranemu ponudniku ni tudi sporočil, da bi bilo z referenčnim poslom iz leta 2013 kaj pomanjkljivo zaradi navedbe le leta izvedbe. Državna revizijska komisija zato tudi ni ugotavljala, ali bi bil naročnik upravičen izločiti ponudbo izbranega ponudnika kljub takemu pozivu. Je pa iz dejstva, da se vlagatelj sklicuje na vsebino elektronskega sporočila z dne 14. 3. 2016, razvidno, da je seznanjen s tem, na kaj ga je naročnik pozval, zato je tudi iz tega razloga razvidno, da bi vlagatelj lahko že v zahtevku za revizijo opozoril na domnevno časovno neustreznost referenčnega posla iz leta 2013 oziroma na to, kako je naročnik preveril popolnost ponudbe izbranega ponudnika v tem delu.

Vlagatelj je v nadaljevanju zahtevka za revizijo naročniku očital kršitev načel transparentnosti (14. člen ZJNVETPS) in enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS), saj naj bi naročnik razkril vlagateljevo idejno zasnovo izbranemu ponudniku in mu s kršitvijo vlagateljevih avtorskih pravic omogočil neupravičeno prednost, saj izbrani ponudnik tudi ni imel stroškov s pripravo idejne zasnove.

Državna revizijska komisija najprej izpostavlja, da zaradi svojega položaja organa, ki odloča o zakonitosti oddaje javnih naročil v vseh stopnjah postopka javnega naročanja (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), ni pristojna za obravnavo morebitne kršitve avtorskega prava, saj je zanjo pristojno sodišče (drugi oddelek sedmega poglavja Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 21/95 s sprem.; ZASP). Državna revizijska komisija prav tako ni pristojna za ugotavljanje morebitne odškodninske odgovornosti naročnika, saj je tudi zanjo pristojno sodišče (Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.; OZ). Državna revizijska komisija dodaja, da ni ugotavljala, ali je vlagatelj pred začetkom postopka oddaje naročila male vrednosti (v t. i. predrazpisni fazi) zahteval od naročnika kakšno finančno nadomestilo za pripravo idejne zasnove, ki naj bi naročniku služila za pripravo razpisne dokumentacije, in v primeru, da je ni, zakaj ne, oziroma zakaj bi sploh naročniku omogočil brezplačno pripravo idejne zasnove. Z vidika javnega naročanja pa bi bilo lahko relevantno, ali je naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti zagotavljal enak položaj ponudnikom (15. člen ZJNVETPS). Državna revizijska komisija ni ugotovila razlogov, ki bi kazali na to, da ga ni.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da so bili vsi ponudniki prek portala javnih naročil na enak način seznanjeni z naročilom male vrednosti in razpisno dokumentacijo, ki je bila za vse ponudnike enaka. Za sodelovanje v postopku oddaje naročila male vrednosti je relevantna namreč le tista razpisna dokumentacija, ki je objavljena na portalu javnih naročil ali prek njega (prvi in drugi odstavek 74. člena ZJNVETPS in prvi odstavek 95.a člena ZJNVETPS). Za katero ceno so ponudniki naročniku ponudili izvedbo naročila male vrednosti, je njihova poslovna odločitev. Če naj bi naročilo male vrednosti res temeljilo na vlagateljevi idejni zasnovi, ki jo je naročnik prejel pred začetkom postopka oddaje naročila male vrednosti, kar vlagatelj dodatno utemeljuje v vlogi z dne 11. 5. 2016, bi bil z vidika javnega naročanja lahko v resnici v boljšem položaju vlagatelj. Iz 72. člena ZJNVETPS namreč izhaja, da naročnik lahko pred začetkom postopka javnega naročanja z gospodarskimi subjekti izvede strokovni dialog in v okviru tega zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo uporabil pri pripravi razpisne dokumentacije, vendar mora biti hkrati izpolnjen pogoj, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da iz dokumentacije tudi ni izkazano, da bi bil vlagatelj zaradi predložitve idejne zasnove pred začetkom postopka oddaje naročila male vrednosti v slabšem položaju, ker bi mu naročnik onemogočil sodelovanje v postopku oddaje naročila male vrednosti oziroma da bi želel izločiti vlagatelja ali njegovo ponudbo, ne da bi mu omogočil možnosti zagovora (prim. sodba Sodišča v združenih zadevah št. C-21/03 in C-34/03 z dne 3. 3. 2005, Fabricom SA proti Belgiji, ECLI:EU:C:2005:127). Kot že predhodno ugotovljeno, iz dokumenta »Odločitev« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016 niti ne izhaja, da bi naročnik ugotovil, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev ali da bi sicer izločil vlagateljevo ponudbo.

Državna revizijska komisija povzema, da ni uspela ugotoviti kakšnih naročnikovih kršitev, za ugotavljanje katerih je pristojna. Na to ugotovitev ne vpliva niti vlagateljeva navedba iz vloge z dne 11. 5. 2016, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v idejne zasnove drugih gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik predložil k odločitvi o zahtevku za revizijo kot dokaze ter o katerih je kljub zahtevi za vpogled v dokumentacijo z dne 11. 4. 2016 in omogočenem vpogledu 14. 4. 2016 vlagatelj izvedel šele iz odločitve o zahtevku za revizijo, naročnik pa naj bi kršil peti odstavek 31. člena ZPVPJN (glede na vsebino očitane kršitve gre za kršitev prve povedi iz sedmega odstavka 27. člena ZJNVETPS; opomba Državne revizijske komisije). Če Državna revizijska komisija zanemari dejstvo, da idejna zasnova, ki jo naročnik prejme pred začetkom postopka oddaje naročila male vrednosti, še ni razpisna dokumentacija, saj bi to lahko postala šele z njeno vključitvijo ali vključitvijo njenih delov med dokumente oziroma podatke, na podlagi katerih so morali ponudniki pripraviti ponudbe za konkretno naročilo male vrednosti, je moral tudi vlagatelj enako kot izbrani ponudnik pripraviti ponudbo le na podlagi tiste dokumentacije in tistih podatkov, s katerimi se je seznanil na portalu javnih naročil ali prek njega. Državna revizijska komisija zato ne more slediti vlagatelju, da bi mu seznanitev z idejno zasnovo izbranega ponudnika, ki jo je ta predložil, še preden je naročnik začel postopek oddaje naročila male vrednosti, pripomogla k ugotavljanju, ali je ponudba izbranega ponudnika nepopolna. Kaj se nahaja v ponudbi izbranega ponudnika, je vlagatelj ugotovil z vpogledom v ponudbo 14. 4. 2016, pri čemer pa ne v zahtevku za revizijo ne v vlogi z dne 11. 5. 2016 ni navedel, da bi mu naročnik na vpogledu 14. 4. 2016 neupravičeno onemogočil vpogled v katerega izmed podatkov iz nje. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sploh ni uveljavljal kršitve (prve povedi iz sedmega odstavka) 27. člena ZJNVETPS. Vlagatelj se je v vlogi z dne 11. 5. 2016 sicer skliceval še na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-275/2014 in 018-167/2015. Vendar ti odločitvi ne podpirata vlagateljevih navedb, saj obe obravnavata vprašanja, povezana z vpogledom v ponudbi takratnih izbranih ponudnikov, ker sta takratna vlagatelja želela pridobiti podatke iz ponudb, da bi uveljavljala, da sta ponudbi takratnih izbranih ponudnikov nepopolni, vlagatelj pa v vlogi z dne 11. 5. 2016 zahteva še vpogled v dokumentacijo, ki ne vpliva na vprašanje popolnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj je v nadaljevanju zahtevka za revizijo še navedel, da je izbrani ponudnik ponudil predmet, ki je neskladen s predmetom, ki ga je naročnik določil v tehničnih specifikacijah. Vlagatelj torej po vsebini očita, da bi moral naročnik ugotoviti, da je ponudba izbranega ponudnika neprimerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS) in s tem ni popolna (17. točka 2. člena ZJNVETPS), zaradi česar bi jo moral izločiti (prva poved iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS).

Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (21. točka 2. člena ZJNVETPS). V primeru ugotovitve neskladnosti ponujenega predmeta z zahtevami iz tehničnih specifikacij (oziroma razpisne dokumentacije) je naročnik omejen s sprejemom morebitnih dopolnitev ali sprememb ponudbe. Naročnik se glede na drugi odstavek točke 1.1 razpisne dokumentacije zaradi zagotavljanja enake obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS) namreč ne more pogajati o ponujenem predmetu, pač pa le o ceni. Hkrati pa je zaradi zagotavljanja enake obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS) v celotnem poteku postopka oddaje naročila male vrednosti (prim. 11. člen ZJNVETPS) omejen z morebitnim sprejemom dopolnitev ali sprememb ponudbe, saj druga alinea tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS, ki naslavlja ponudnike, določa, da ti ne smejo dopolnjevati ali spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja.

Naročnik je v točki 4 razpisne dokumentacije opisal predmet naročila in s tem določil tehnične specifikacije. Naročnik je v točki 4.1 razpisne dokumentacije določil predmet naročila, dinamiko nabav za leti 2016 in 2017 ter lokaciji, v točki 4.2 razpisne dokumentacije tehnične zahteve in v točki 4.3 razpisne dokumentacije kraj, način in roke izvajanja naročila.

Naročnik je točko 4.2.1 razpisne dokumentacije naslovil »Projekti in izvedba del za postavitev objekta« in pod posameznimi podnaslovi opisal zahteve.

Naročnik je pod podnaslovom »Projektna dokumentacija« določil:
»Za izvedbo objekta PS Točke morajo ponudniki izdelati in predati idejno zasnovo arhitekture z 3D vizualizacijami, iz katerih je razvidna ideja in pristop k oblikovanju PS Točke. Prav tako je potrebno predložiti popolno PZI dokumentacijo (vso potrebno projektno dokumentacijo - načrte, detajle, popise, izračune, ateste za vgrajene materiale in zvare, vijačni material, protokole itd.) skladno z vsebino PZI po ZGO. Pred izvedbo morajo biti vsi načrti usklajeni z naročnikom ter potrjeni s strani naročnika. Dokumentacija mora prav tako zajemati dodatne zahteve, vezane na sidranje bankomata na samo nosilno konstrukcijo.
Projekt tako zajema:
- načrt arhitekture (idejni projekt, PZI in vizualizacije),
- načrt gradbenih konstrukcij (PZI jeklenih konstrukcij, statični izračun temeljne AB plošče ali temelja z načrtom sidranja, vsi detajli in izračuni, načrt dispozicij z detajli),
- načrt elektro inštalacij (PZI),
- načrt strojnih inštalacij (PZI).«

Naročnik je na poziv za pojasnilo:
»Po prebiranju dokumentacije smo pri šli do spodnjega vprašanja:
Če hocemo dobiti delo moram dati za ''postno tocko'' izdelano ne samo idejno zasnovo, ampak kompletno dokumentacijo pzi z detajli in popisi ...
... kar pa posledicno pomeni, da moram izdelati in financirati celotno dokumentacijo v naprej; za katero ni pa niti nujno, da vam bo vsec oz. bo izbrana ; tako po oblikovni, kot tudi po cenovni plati ...
predlagamo, da na enem razpisu izberete projektanta, na drugem pa izvajalca ...
Prosimo za pojasnilo in za rešitev situacije v kateri ima ponudnik po našem mnenju nepotrebne stroške, ki si jih v primeru da ni izbran ne more povrniti«
prek portala javnih naročil 24. 2. 2016 ob 11.07 odgovoril:
»Ponudnik mora ponudbi priložiti idejno zasnovo arhitekture z 3D vizualizacijami, iz katerih je razvidna ideja in pristop k oblikovanju PS Točke.
Dejstvo je, da je naročnik pri svoji odločitvi, kako bo oblikoval predmet naročila, svoboden. Osnovno vodilo pri oblikovanju zahtev naročnika so vsekakor utemeljene potrebe naročnika. Na podlagi opisa naročila se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in potem ocenijo, ali lahko sami ponudijo ustrezen predmet ali storitev ustrezne kvalitete. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Seveda pa naročnika pri določanju zahtev in pogojev v razpisni dokumentaciji obvezuje zlasti načelo enakopravne obravnave ponudnikov, ki zahteva, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov, ni razlikovanja.
V konkretnem primeru se je naročnik odločil, da naročilo »Vzpostavitev PS Točke« odda kot celoto, pri čemer je mnenja, da izdelava idejne zasnove, kot je zahtevana v razpisni dokumentaciji, za ponudnika ne predstavlja tako velik strošek, ki bi neizbranemu ponudniku povzročil gospodarsko škodo.
Razpisna dokumentacija z zapisanimi pogoji in merili je po prepričanju naročnika pripravljena skladno z vsemi načeli ZJNVETPS in bodo tako vse ponudbe ponudnikov, ki bodo pripravljene v skladu z razpisno dokumentacijo, primerljive in bodo naročniku omogočale izbor. V kolikor določeni ponudniki niso zmožni ponuditi predmeta oziroma storitve z vsemi razpisanimi zahtevami in ustrezno stopnjo kvalitete iz kakršnega koli razloga, v postopku pač ne morejo sodelovati.«,
s čimer je ta odgovor postal del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 74. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v prvi povedi iz odstavka pod podnaslovom »Projektna dokumentacija« točke 4.2.1 razpisne dokumentacije določil, da morajo ponudniki izdelati in predati idejno zasnovo arhitekture s 3D vizualizacijami, enako pa je navedel v odgovoru, ki je bil objavljen 24. 2. 2016 ob 11.07 na portalu javnih naročil. Naročnik je sicer v drugi povedi iz prvega odstavka pod podnaslovom »Projektna dokumentacija« točke 4.2.1 razpisne dokumentacije zahteval tudi predložitev PZI, vendar iz zapisanega besedila ni razvidno, ali ga je mogoče brati le na način, da je bilo treba PZI predložiti že v ponudbi, kot je bilo zastavljeno vprašanje na portalu javnih naročil. Naročnik namreč v drugi povedi iz odstavka pod podnaslovom »Projektna dokumentacija« točke 4.2.1 razpisne dokumentacije ni določil subjekta, ki naj predloži PZI: ali je to ponudnik (prim. prva poved iz odstavka pod podnaslovom »Projektna dokumentacija« točke 4.2.1 razpisne dokumentacije) ali pa je to npr. izbrani ponudnik (npr. prvi odstavek točke 4.3 razpisne dokumentacije) oziroma izvajalec že v izvedbeni fazi (prim. druga poved iz prvega odstavka točke 4.2.4 razpisne dokumentacije). Naročnik tudi ni izrecno navedel, da morajo ponudniki predložiti PZI že v ponudbo, to pa izrecno ne izhaja niti iz točke 3 razpisne dokumentacije, v kateri je naročnik določil sestavine ponudbe. Besedilo, kot je zapisano v razpisni dokumentaciji, je zato mogoče razložiti na vsaj dva načina, in sicer bodisi tako, da mora že ponudnik v času predložitve ponudbe predložiti tudi PZI, bodisi tako, da ga predloži v izvedbeni fazi šele izbrani ponudnik, ki s sklenitvijo okvirnega sporazuma postane izvajalec. Navedeno zlasti potrjuje dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni bil povsem konsistenten: prim. prva poved iz točke 4.2.4 razpisne dokumentacije, ki naslavlja ponudnika, čeprav je iz besedila npr. »za vse vgrajene materiale« in »izvedeno konstrukcijo« razvidno, da ga je mogoče uporabiti le zoper tisti subjekt, ki je dela že izvršil. Ta nekonsistentnost se kaže tudi v osnutku okvirnega sporazuma, saj je naročnik dodatno uporabil še pojem »dobavitelj« (1. člen osnutka okvirnega sporazuma), sicer pa je predložitev nekatere dokumentacije, med drugim PZI, zahteval od izvajalca (prva alinea drugega odstavka 2. člena osnutka okvirnega sporazuma). Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče povsem izključiti tolmačenja, da mora PZI predložiti šele izvajalec, na kar je mogoče sklepati iz tega, da naročnik uporablja tudi pojem idejni projekt (prva alinea drugega odstavka pod točko 4.2.1 razpisne dokumentacije in prva alinea drugega odstavka 2. člena osnutka okvirnega sporazuma), ki je različna vrsta projektne dokumentacije od idejne zasnove (točka 5.2. 2. člena Zakona o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 110/02 s sprem.; ZGO-1). Državna revizijska komisija zato delno sprejema naročnikovo tolmačenje razpisne dokumentacije, da »"morajo biti pred izvedbo vsi načrti usklajeni z naročnikom ter potrjeni s strani naročnika", kar pomeni, da se zahteve dokončno definirajo v izvedbeni fazi projekta in ne v fazi idejne zasnove« in hkrati pritrjuje vlagatelju, ki opozarja na nedopustnost preširokega tolmačenja razpisne dokumentacije v tem delu. Naročnik mora namreč v vseh fazah postopka oddaje naročila male vrednosti (11. člen ZJNVETPS) vsem ponudnikom zagotoviti enake možnosti (15. člen ZJNVETPS), prikrojevanje tolmačenja razpisne dokumentacije pa tega ne zagotavlja. Prikrojevanje tolmačenja bi namreč tudi pomenilo, da naročnik po poteku roka za predložitev ponudb spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo, česar pa ne sme (tretji odstavek 74. člena ZJNVETPS). Glede na možnost takega tolmačenja, ki zahteva predložitev PZI že v ponudbo in temu nasprotnega tolmačenja, je treba upoštevati, da ob možnem slednjem tolmačenju, ko v ponudbo ni treba že predložiti PZI, naročnik pa tudi ni izrecno določil, kako podrobno morajo biti iz ponudbe že razvidni detajli predlagane rešitve, temveč le »ideja in pristop k oblikovanju PS Točke« (prvi odstavek pod podnaslovom »Projektna dokumentacija« razpisne dokumentacije), Državna revizijska komisija ne more sprejeti takšnega vlagateljevega tolmačenja, da bi moral izbrani ponudnik na grafičnih prilogah prikazati vse elemente. Bistveno je v danem primeru, ali je izbrani ponudnik te elemente vključil v ponudbo. Kar pa lahko naročnik ugotavlja tudi iz ponudbenega predračuna in morebitnih drugih dokazil. Izbrani ponudnik je namreč predložil še specificiran predračun poleg izpolnjenega in potrjenega (podpis in žig) obrazca št. 2, ki ga je naročnik oblikoval le tako, da so v njem ponudniki navedli ceno za vzpostavitev enega kompleta PS točke, DDV na to ceno in skupno ceno, rok dobave ter garancijski rok. Državna revizijska komisija še dodaja, da je naročnik pripravil tudi obrazec št. 3, ki vsebuje posamezne izjave, med drugim izjavo, da se ponudnik v celoti strinja z naročnikovimi razpisnimi pogoji (5. točka), ter je izbrani ponudnik obrazec št. 5 tudi potrdil (podpis in žig) in ga predložil v ponudbo, vendar pa ni mogoče spregledati, da se naročnik ni zadovoljil le s predložitvijo ponudnikove izjave na obrazcu št. 5, temveč je zahteval (prvi odstavek točke 4.2.1 razpisne dokumentacije in odgovor, objavljen 24. 2. 2016 ob 11.07 na portalu javnih naročil) še vizualni prikaz in torej dokazilo z določeno oziroma določljivo vsebino. To pa pokaže, da se je naročnik smel opreti na celoto dokazil v ponudbi izbranega ponudnika, če se ta dokazila medsebojno skladajo, tako da se dopolnjujejo in pojasnjujejo. Vendar pa se naročnik na celoto teh dokazil ne bi mogel že opreti, če bi bila ta medsebojno neskladna, ker bi iz specificiranega ponudbenega predračuna ne izhajal kateri izmed elementov, vizualni prikazi pa bi kazali na rešitve, ki so v nasprotju z zahtevami iz tehničnih specifikacij. Izjav (med drugim izjave št. 5) na obrazcu št. 3 namreč naročnik v slednjem primeru ne bi bil upravičen upoštevati, da potrjujejo, da je izbrani ponudnik ponudil zahtevane tehnične rešitve, saj bi naročnik s tem v celoti izničil smisel dokazovanja z vizualnim prikazom. Poleg tega Državna revizijska komisija dodaja, da izjava št. 5 na obrazcu 3 v takem primeru tudi ne bi potrjevala, da je izbrani ponudnik sledil taki izjavi. Če bi namreč izbrani ponudnik sledil v polnosti taki izjavi, bi moral ravnati tako, da bi bil vizualni prikaz takšen, da bi potrjeval vsebino, ki oziroma kot jo je določil naročnik v tehničnih specifikacijah.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo navedel, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje posameznih zahtev iz šestih podnaslovov točke 4.2.1 razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 25. 4. 2016 zavrnil vlagateljeve očitke, zavrnil pa jih je tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo, vendar po drugi strani Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da za nekatere elemente ni mogoče ugotoviti, ali so ponujeni v ponudbi. Državna revizijska komisija dodaja, da zahteva po transparentni izvedbi postopka oddaje naročila male vrednosti (14. člen ZJNVETPS) zaradi zagotavljanja enake obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS) preprečuje naročniku, da bi manjkajoče podatke iz ponudbe ustvaril šele naknadno. Če je zaradi manjkajočih podatkov ponudba le formalno nepopolna (18. točka 2. člena ZJNVETPS), bi moral naročnik zahtevati njeno dopolnitev ali spremembo pred sprejemom odločitve o oddaji naročila male vrednosti (tu pred sprejemom odločitve o sklenitvi okvirnega sporazuma) (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS), če pa bi bilo pridobivanje manjkajočih podatkov razlog, zaradi katerega bi moral izbrani ponudnik ponudbo dopolnjevati ali spreminjati v delu, ki ga druga alinea tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS onemogoča, pa bi moral ponudbo izbranega ponudnika neposredno izločiti (prva poved iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija tako primeroma ugotavlja, da je vlagatelj med drugim navedel da bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik ni izpolnil zahtev pod podnaslovom »Vrata«, kjer je naročnik določil »vrata, ki imajo ustrezno stopnjo varnostne zaščite pred nepooblaščenimi posegi, z notranjo zaščito vrat ter zaščito vodil vrat in z več-točkovnim zapiranjem«.

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil tudi vrata in jih v obrazcu ponudba opisal, narisal pa jih je tudi v grafičnih prilogah k ponudbi, vendar ne iz opisa ne iz grafičnih prilog ni razvidno kaj o varnostni zaščiti in večtočkovnem zapiranju. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil obrazec »Ponudba št. 029/2016-F« z dne 3. 3. 2016, nato pa pri pogajanjih še »Ponudba št. 029A/2016-F« z dne 16. 3. 2016, v katerih je podal še posamezne izjave o vključitvi posameznih elementov v ceno, vendar pa iz nobene izmed njih ni razvidno, da bi bila kakšna splošna ali posebna, s katero bi izjavil, da je ponudil vse elemente iz tehničnih specifikacij, ki jih je določil naročnik, oziroma da je te vse elemente vključil v ponudbeno ceno.

Naročnik oddaja naročilo male vrednosti in zaradi tega bi bil izbrani ponudnik upravičen dokazovati izpolnjevanje tehničnih zahtev le z izjavo (prva poved iz drugega odstavka 95.a člena ZJNVETPS), pri čemer naročniku ne bi bilo treba preverjati obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če bi vanje dvomil (druga poved iz drugega odstavka 95.a člena ZJNVETPS). Vendar navedeno ne more pomeniti, da bi naročnik lahko upošteval izjavo, če se ta izjava ne nanaša na katerega izmed elementov oziroma podatkov, ki jih je zahteval naročnik v razpisni fazi. Naročnik bi v nasprotnem primeru dal ponudniki izjavi širši obseg od tistega, ki ga ima, postavil pa bi se vlogo pripravljavca ponudbe in ne njenega pregledovalca.

Enako pa Državna revizijska komisija ugotavlja tudi z nekaterimi drugimi elementi, tako npr. z arhitekturnimi ovirami in s poglobljeno nišo ob reži za oddajo pošiljk, na kar je opozoril vlagatelj.

Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je iz razpisne dokumentacije (besedilo pod naslovom »Lokacija«) razvidno, da ni še določena točna lokacija postavitve teh PS točk, pa je naročnik v zadnjem odstavku pod naslovom »Dimenzije objekta« predvidel, da bo treba take ovire (stebrički oziroma betonska korita) postaviti, če ne bo na bodoči lokaciji zagotovljena zadostna varnostna zaščita uporabnikom zaradi vpliva dejavnikov z drugih površin (parkirišč). Iz te določbe razpisne dokumentacije je razvidno, da obstaja možnost, da bo treba postaviti tudi arhitekturne ovire, zato naročnik ne more zmanjševati pomena zahteve za predstavitev tudi tega elementa s tem, da opozarja na prvi odstavek točke 4.2.1 razpisne dokumentacije, ker bi se zahteve dokončno definirale v izvedbeni fazi projekta.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, ne iz idejne zasnove ne iz specificiranega predračuna ali izjav k njemu pa ni nič razvidno o arhitekturnih ovirah.

Naročnik je pod naslovom »Fasada« določil, da je »pri zasnovi fasade« »potrebno upoštevati« tudi zahtevo »ob reži za oddajo pošiljk se predvidi poglobljena niša, ki lahko služi kot odlagalna površina oz. površina za pripravo pošiljk v velikosti vsaj 500 × 500 mm«. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom, da je izbrani ponudnik v specificiranem predračunu navedel »pripravo in obdelavo odprtin«, pa je to postavko v polnosti opisal kot »priprava in obdelava odprtin za vgradnjo naprav (paketomat, plačilomat, bankomat,..«. Iz opisa te postavke tako ne izhaja, da bi se nanašala tudi na odprtino v vsebini, kot jo je določil naročnik pod naslovom »Fasada«. Celo izbrani ponudnik v vlogi z dne 25. 4. 2016 ni navedel drugače, saj je izpostavil le odprtine za vgradnjo aparatov.

Državna revizijska komisija zato že na podlagi predstavljenih ugotovitev v zvezi s temi tremi elementi zaključuje, da naročnik v ponudbi izbranega ponudnika ni imel podlage, da zaključi, da je izbrani ponudnik ponudil predmet, zaradi katerega je njegova ponudba primerna. Kar pa pomeni, da je naročnik kršil prvo poved iz prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS, saj bi moral ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna. Državna revizijska komisija pa še ugotavlja, da naročnik izbranemu ponudniku tudi ne bi mogel omogočiti dopolnitve ali spremembe ponudbe v tem delu, saj bi izbranemu ponudniku to ravnanje onemogočala druga alinea tretjega odstavka 82. člena ZJNVETPS.

Državna revizijska komisija je zato, ne da bi obravnavala še druge vlagateljeve očitke v zvezi z neprimernostjo ponudbe izbranega ponudnika, ker te ne bi vplivale na odločitev, zahtevku za revizijo na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev št. 0011/2016/0011/MVB/6« št. 6/23 z dne 1. 4. 2016. Ob takem zaključku se tudi izkaže, da je izvedba dokaza s postavitvijo strokovnjaka, ki bi ugotavljal lastnosti predmeta, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, vsaj nepotrebna, zato je Državna revizijska komisija zavrnila ta vlagateljev dokazni predlog.

Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Postopek izbire se znova znajde v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS), naročnik pa naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa in sprejeme odločitev, s katero bo zaključil oddajo tega naročila male vrednosti na enega izmed načinov, ki mu jih omogoča ZJNVETPS, pri tem pa mora izdati tako obrazložitev odločitve v zvezi s tem naročilom, da bo zagotovljena tudi transparentnost javnega naročanja, ki jo zahteva načelo iz 14. člena ZJNVETPS. Državna revizijska komisija dodaja, da naj naročnik zlasti glede na predstavljene ugotovitve in opozorjeno nejasnost, ki jo je izpostavil tudi zastavljavec vprašanja, na katerega je naročnik odgovoril 24. 2. 2016 ob 11.07 na portalu javnih naročil, preizkusi tudi, ali je mogoče na podlagi razpisne dokumentacije, kot je sedaj pripravljena, uspešno zaključiti že začeti postopek oddaje naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je priglasil povrnitev stroškov, in sicer za odvetniške storitve in takso v višini 2.928 eurov.

Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so med drugim taksa (prva alinea prvega odstavka 70. člena ZPVPJN), naročnik pa mora skladno s prvo povedjo iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, iz lastnih sredstev povrniti potrebne stroške in ne vsakršnih stroškov. Kot stroški, ki se lahko priznajo vlagatelju, so določeni tudi stroški odvetniških storitev (druga poved iz drugega odstavka 70. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj takso preplačal.

V obravnavanem primeru je treba upoštevati, da je naročnik odločil, da sklene okvirni sporazum z enim ponudnikom, ta odločitev pa je bila predmet izpodbijanja z zahtevkom za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za primer, ki ga je treba obravnavati kot primer, ki ga določa 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015; ZIPRS1516), zato taksa znaša 1.000 eurov (prim. tudi stališče občne seje Državne revizijske komisije z dne 27. 5. 2016). Državna revizijska komisija bo zato na podlagi druge alinee četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 1.928 eurov.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 1.000 eurov v skladu s 74. členom ZIPRS1516, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40/1 OT) v višini 688,50 eurov (1.500 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 839,97 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 11,02 eurov (25 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 14 eurov. Skupni znesek potrebnih stroškov, ki jih mora vlagatelju povrniti naročnik, tako znaša 1.835,97 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 1.853,97 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 11. 5. 2016, vendar je Državna revizijska komisija ugotovila, da ta vloga ni pripomogla k uspehu, saj je vse, kar je bilo bistveno za rešitev obravnavane zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 1.853,97 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 13. 6. 2016

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Pošta Slovenije, d. o. o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor,
- Odvetniška družba Ilić & partnerji, o. p., d. o. o., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana,
- Karba MGE, d. o. o., Ulica Rada Pušenjaka 21, 9240 Ljutomer,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba Državne revizijske komisije.

Natisni stran