018-081/2016 Univerzitetni Klinični center Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena (v povezavi s 4. členom) in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Pranje perila v UKC Ljubljana« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Salesianer Miettex Periteks, d. o. o., Blatnica 2, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 8. 6. 2016

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 25. 4. 2016 se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 22. 10. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za pranje perila (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 10. 11. 2015 (s številko objave JN7915/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 14. 11. 2015 pa (s številko dokumenta 402900) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 221.

Vlagatelj je dne 13. 1. 2016 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 13. 1. 2016, skupaj s prilogami, katerega je Državna revizijska komisija s sklepom, številka 018-013/2016-4, z dne 23. 2. 2016, zavrnila, zavrnila pa je tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

Naročnik je dne 11. 4. 2016 sprejel Odločitev o oddaji naročila, številka 84508- 041-15/37/7 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je zadevno javno naročilo oddal »ponudniku NEGOVANJE TEKSTILIJ ŠINKOVEC, d.o.o., Kidričeva cesta 55, 4220 ŠKOFJA LOKA«, čigar ponudbo je izbral kot najugodnejšo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 14. 4. 2016, dne 25. 4. 2016 pa je na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 25. 4. 2016, skupaj s prilogo (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj (primarno) predlaga ugoditev zahtevku za revizijo in razveljavitev odločitve o oddaji naročila, podredno pa vlagatelj predlaga, da se mu dovoli vpogled v dokumentacijo in v posledici dopolnitev oziroma sprememba zahtevka za revizijo. Vlagatelj v vsakem primeru zahteva, da mu naročnik povrne stroške postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpostavlja vprašanje zneska takse, ki ga je bil dolžan plačati za postopek pravnega varstva, zatrjuje pa tudi popolnost svoje ponudbe (vlagatelj zatrjuje, da ta ne presega razpoložljivih sredstev naročnika), nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika (vlagatelj zatrjuje, da v njej ni predložen načrt nemotene izvedbe oskrbe s čistim perilom ob morebitni okvari in drugih ovirah) ter naročnikove »[k]ršitve na vpogledu« v dokumentacijo.

Naročnik je dne 9. 5. 2016 prejel »IZJASNITEV IZBRANEGA PONUDNIKA«, z dne 4. 5. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi izbrani ponudnik »prereka vse navedbe vlagatelj kot neutemeljene in predlaga naročniku in Državni revizijski komisiji, da« vlagateljev zahtevek za revizijo »v celoti zavrne kot neutemeljen«. Izbrani ponudnik ob tem opozarja tudi na to, da se storitve, ki so predmet zadevnega javnega naročila, uvrščajo na Seznam storitev B.

Naročnik je dne 13. 5. 2016 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, številka 84508- 041-15/37/13, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil kot neutemeljen, obenem pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja »za povrnitev stroškov nastalih z revizijo po priloženem stroškovniku« (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik najprej opozarja, da se storitve, ki so predmet zadevnega javnega naročila, uvrščajo na Seznam storitev B, v nadaljevanju zavrača zatrjevanja vlagatelja o popolnosti njegove ponudbe, nepopolnosti ponudbe izbranega ponudnika ter »[k]ršitv[ah] na vpogledu« v dokumentacijo, na koncu pa »utemeljeno dvomi v vlagateljev dober namen« v smislu 21. člena ZPVPJN.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj (kakor zatrjuje) prejel dne 17. 5. 2016, naročnik pa je z dopisom z dne 16. 5. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 18. 5. 2016, odstopil dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 23. 5. 2016 prejela »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 20. 5. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, v posledici pa »v celoti vztraja pri vseh svojih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah iz zahtevka za revizijo, o katerih naj odloči Državna revizijska komisija«.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih (pravno relevantnih) dokazov v tem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. členom (v povezavi s 4. členom) in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je že v svoji odločitvi številka 018-013/2016-4, z dne 23. 2. 2016, s katero je odločila o takratnem zahtevku za revizijo, ki ga je v istem postopku oddaje istega javnega naročila vložil isti vlagatelj, v delu, ki se je nanašal na odločanje o takratnih stroških postopka, zapisala, da »se vlagateljev zahtevek za revizijo nanaša na storitve iz Seznama storitev B«.

Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) storitve deli v dve ločeni skupini in sicer v storitve Seznama storitev A in storitve Seznama storitev B. V skladu z 20. členom ZJN-2 velja za vsako izmed njiju drugačen pravni režim naročanja. Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev A, se oddajo v skladu z (določbami) ZJN-2. Javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, se oddajo v skladu z določbami ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, naročnik pa mora pri naročanju storitev iz Seznama storitev B spoštovati tudi pravila ZJN-2 za objavo obvestil o oddaji naročila.

Navedena delitev je prevzeta iz Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta, št. 2004/18/ES z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, storitev in blaga (Uradni list EU, št. L 134, z dne 30. 4. 2004, str. 114; v nadaljevanju: Direktiva številka 2004/18/ES), po kateri so storitve iz seznama v Prilogi VII (prvotno v Prilogi II B) omenjene direktive v pretežnem delu izvzete iz področja prava Evropske unije in posledično prepuščene urejanju nacionalnim zakonodajam držav članic Evropske unije. Iz 18. uvodne izjave zadevne direktive tako izhaja, da je za namen uporabe postopkovnih pravil iz Direktive številka 2004/18/ES in za namene spremljanja najbolje opredeljeno področje storitev na podlagi porazdelitve le-tega na kategorije, ki ustrezajo posebnim postavkam skupne klasifikacije, in njihove združitve v dveh Prilogah, II A in II B (zdaj v Prilogi VI in v Prilogi VII), v skladu z režimom, ki za njih velja. Glede storitev v Prilogi II B (zdaj v Prilogi VII) zadevne določbe iz Direktive številka 2004/18/ES ne bi smele posegati v uporabo predpisov Evropske unije, ki se nanašajo na te storitve. Iz Direktive številka 2004/18/ES nadalje izhaja, da se morajo naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II A (v Prilogi VI), oddati v skladu s členi 23 do 55 (člen 20 omenjene direktive), naročila, katerih predmet so storitve iz seznama v Prilogi II B (v Prilogi VII), pa se morajo (na podlagi člena 21 omenjene direktive) oddati samo v skladu s členom 23 (ta normira tehnične specifikacije) in členom 35(4) (ta normira pošiljanje obvestila o izidih postopka oddaje naročil oziroma objavo obvestila o oddaji naročila).

ZJN-2 storitev iz Seznama storitev B ni uredil na poseben, nacionalni ureditvi prilagojen način, temveč je prevzel ureditev, kot izhaja iz Direktive, številka 2004/18/ES. Navedeno pomeni, da je uporaba določb ZJN-2 (upoštevaje 20. člen ZJN-2) v primeru, ko so predmet oddaje javnega naročila storitve iz Seznama storitev B, bistveno omiljena.

Iz drugega odstavka 4. člena ZPVPJN izhaja, da je za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje (v konkretnem primeru ZJN-2), in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje (v konkretnem primeru ZJN-2). Ker ZJN-2, kot je bilo to ugotovljeno že doslej, določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddajo v skladu z določbami zakona (ZJN-2), ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila, je torej v konkretnem primeru vlagatelju pravno varstvo (na podlagi drugega odstavka 4. člena ZPVPJN) zagotovljeno v izpostavljenih delih ZJN-2.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik predmet zadevnega javnega naročila (v smislu Enotnega besednjaka javnih naročil – Uredbe Komisije (ES) št. 213/2008, z dne 28. novembra 2007, o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV; Uradni list EU, št. L 74, z dne 15. 3. 2008) razvrstil v CPV kodo številka »98310000 (Storitve pralnic in kemičnih čistilnic)« (točka II.1.6 obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 221). Razvrstitvi predmeta tega javnega naročila v citirano CPV kodo vlagatelj v zahtevku za revizijo ne ugovarja.

Po pravilih, ki veljajo za razvrščanje posameznih storitev v posamezne kategorije storitev iz Seznama storitev A oziroma iz Seznama storitev B, je potrebno v kategorijo 27 Seznama storitev B (»Druge storitve«) uvrstiti vse (ostale) storitve, torej tiste storitve, ki niso zajete v nobeni izmed šestnajstih kategorij storitev iz Seznama storitev A, niti v nobeni izmed prvih desetih kategorij storitev iz Seznama storitev B. Vsebinsko zelo primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah (na primer v svojem sklepu, številka 018-058/2008-7, z dne 13. 5. 2008, v svojem sklepu, številka 018-287/2012-3, z dne 8. 11. 2012, v svojem sklepu, številka 018-334/2012-5, z dne 23. 11. 2012).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da storitve s CPV kodo številka »98310000 (Storitve pralnic in kemičnih čistilnic)« niso zajete v nobeni od šestnajstih kategorij storitev iz Seznama storitev A, niti v nobeni od prvih desetih kategorij storitev iz Seznama storitev B. V posledici to pomeni, da je storitve, ki so predmet zadevnega javnega naročila, uvrstiti v kategorijo 27 Seznama storitev B (»Druge storitve«). Vsebinsko primerljiv zaključek, to je, da se storitve »s pripadajočimi referenčnimi št. CPV 9831000-9, CPV 98311000-6 in CPV 98315000-4« […] »nanašajo na storitve iz Seznama storitev B, kategorija 27 (druge storitve)«, je Državna revizijska komisija napravila že v svoji odločitvi, številka 018-061/2015-4, z dne 17. 4. 2015. Iz navedene odločitve je razvidno tudi, da je takratni naročnik sprejel odločitev o oddaji naročila, iz katere je bilo razvidno, da je javno naročilo oddal prav tokratnemu vlagatelju (zahtevka za revizijo). Vsebinsko primerljiv zaključek je Državna revizijska komisija napravila tudi v svoji odločitvi, številka 018-230/2015-10, z dne 7. 12. 2015, v kateri je zapisala, da se CPV kode s številkami »98310000 (Storitve pralnic in kemičnih čistilnic), 98311000 (Storitve zbiranja in dostave perila), 98315000 (Storitve likanja) ter 98300000 (Razne storitve)« […] »v skladu z Uredbo ter Uredbo Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28.11.2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES ter 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV« […] »nanašajo na storitve iz Seznama storitev B v kategoriji št. 27 (Druge storitve)«. Upoštevaje navedeno je slediti zatrjevanju naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, po katerem »se storitve pranja, ki so predmet konkretnega javnega naročila, uvrščajo med storitve iz Seznama storitev B, kategorija št. 27« (prvi odstavek II. točke na strani 14, vsebinsko primerljivo pa tudi drugi odstavek na strani 15), pa tudi zatrjevanju vlagatelja, po katerem naročnik v postopku oddaje zadevnega javnega naročila »naroča storitve iz seznama storitev B« (predzadnji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitve naročnika, ki se nanašajo na vprašanje popolnosti vlagateljeve ponudbe (3. točka in tretji odstavek 1. točke zahtevka za revizijo), na vprašanje popolnosti izbrane ponudbe (4. točka in tretji odstavek 1. točke zahtevka za revizijo) ter na vprašanje »[k]ršit[ev] na vpogledu« (5. točka zahtevka za revizijo). Glede na navedeno je slediti izbranemu ponudniku, ki v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (šesti odstavek na tretji strani) izpostavlja, da »se kršitve, ki jih zatrjuje vlagatelj v zahtevku za revizijo, ne nanašajo na določbe ZJN-2, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije«.

Ker torej naročnik javna naročila, katerih predmet so storitve iz Seznama storitev B, oddaja v skladu z določbami zakona (v konkretnem primeru ZJN-2), ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije in pravila za objavo obvestil o oddaji naročila, vlagatelj pa v svojem zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev določb, ki jih je (bil) naročnik pri oddaji zadevnega javnega naročila (v smislu oddaje storitev iz Seznama storitev B) dolžan upoštevati in spoštovati, vlagatelj v zahtevku za revizijo ni dokazal, da je naročnik z očitanimi mu ravnanji kršil katero od določb ZJN-2. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev določb ZJN-2, ki jih je naročnik (bil) dolžan upoštevati pri oddaji zadevnega javnega naročila (primerjaj 20. člen ZJN-2). V predstavljenem smislu je tako slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje, da »[v]lagatelj v svojem zahtevku za revizijo ne zatrjuje kršitev zakonskih določb, ki bi jih bil naročnik dolžan upoštevati ( naročnika ne zavezujejo)« (prvi odstavek II. točke na strani 14, vsebinsko podobno pa tudi drugi odstavek na strani 15). V posledici navedenega Državna revizijska komisija v tudi ni izvedla dokaznih predlogov vlagatelja, ki se nanašajo na izpostavljena vlagateljeva zatrjevanja.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je v nadaljevanju zapisano zatrjevanje vlagatelja sploh podano ob upoštevanju zakonskega dejanskega stanu prve povedi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da na dosedanje zaključke iz razlogov, navedenih doslej, v ničemer ne vpliva zatrjevanje vlagatelja (stran 5 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), po katerem je naročnik na določbe razpisne dokumentacije vezan. Naročnik je na določbe razpisne dokumentacije vezan, vendar pa drugi odstavek 4. člena ZPVPJN kogentno določa, da je za storitve, ki so v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje (v konkretnem primeru ZJN-2), in na njegovi podlagi izdanimi predpisi uvrščene na Seznam storitev B, pravno varstvo zagotovljeno v delu, ki je urejen z zakonom, ki ureja javno naročanje (v konkretnem primeru ZJN-2). Gre za ločevanje med materialnimi in procesnimi določbami.

Neodvisno od odgovora na vprašanje, ali je v nadaljevanju zapisano zatrjevanje vlagatelja sploh podano ob upoštevanju zakonskega dejanskega stanu prve povedi petega odstavka 29. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da na dosedanje zaključke v ničemer ne vpliva niti zatrjevanje vlagatelja, po katerem se v zadevnem »postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila« (drugi odstavek na strani 5 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V konkretnem primeru ni najti pravne podlage za uporabo tretjega odstavka 4. člena ZPVPJN, saj tako iz razpisne dokumentacije oddaje zadevnega javnega naročila, kakor tudi iz točke IV.1.1 obvestila o naročilu, objavljenega na Portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, izhaja, da naročnik predmet zadevnega javnega naročila oddaja po odprtem postopku. Omenjena določba tretjega odstavka 4. člena ZPVPJN (ki določa, da se v primeru, če naročnik za oddajo javnega naročila izvede strožji postopek, kot ga zahteva zakon, ki ureja javno naročanje, v postopku pravnega varstva v celoti upoštevajo določbe strožjega postopka, ki je bil izveden za oddajo javnega naročila) se namreč nanaša zgolj na situacijo, v kateri naročnik izvede strožji postopek, kot ga zahteva ZJN-2, pravni režim naročanja storitev Seznama storitev B pa ni uvrščen med postopke javnega naročanja (prvi odstavek 24. člena ZJN-2, v povezavi z 20. členom ZJN-2). Vsebinsko primerljivo je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih odločitvah, številka 018-395/2013-4, z dne 17. 12. 2013, številka 018-255/2013-5, z dne 21. 8. 2013, številka 018-334/2012-5, z dne 23. 11. 2012, številka 018-287/2012-3, z dne 8. 11. 2012, in v nekaterih drugih svojih odločitvah.

V konkretnem primeru ni pravno relevantno niti sklicevanje vlagatelja (tretji odstavek na šesti strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo) na prvi odstavek »97. člena ZJN-3«. Ta se ob upoštevanju prvega odstavka njegovega 117. člena v postopku oddaje zadevnega javnega naročila ne uporablja. Ob tem ne gre prezreti niti dejstva, da sam vlagatelj navaja, da »se zaveda, da se za predmetni postopek javnega naročanja ZJN-3 ne uporablja«. Državna revizijska komisija tudi sicer ugotavlja, da režima razlikovanja med storitvami Seznama storitev A in storitvami Seznama storitev B (na eni strani) ter režima, ki (po novem) velja za socialne in druge posebne storitve (na drugi strani), ni mogoče enačiti do te mere, da bi bili zaključki v predmetni odločitvi o vlagateljevem zahtevku za revizijo v čemerkoli drugačni.

V navezavi na »[d]olžnos[t] uporabe Direktive 2014/24/EU« (peti odstavek na šesti strani opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo) pa zadostuje ugotoviti, da je treba (kot je Sodišče Evropske unije zapisalo že v več svojih sodbah) načeloma uporabiti tisto direktivo, ki je bila veljavna takrat, ko je naročnik izbral vrsto postopka, ki ga bo uporabil. Kadar se rok za prenos direktive, nasprotno, izteče po tem datumu, se ta direktiva ne more uporabiti (primerjaj na primer sodbo Sodišča Evropske unije, dne 10. 7. 2014 sprejeto v zadevi številka C 213/13, Impresa Pizzarotti & C. SpA proti Comune di Bari, Giunta comunale di Bari, Consiglio comunale di Bari, ECLI:EU:C:2014:2067, točka 31).

Glede na vse navedeno, pa tudi ob upoštevanju že predstavljene vsebine drugega odstavka 4. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi prve alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, v povezavi z drugim odstavkom 4. člena ZPVPJN, zavrnila kot neutemeljen.

Glede stališča naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek VI. točke na strani 17), po katerem »utemeljeno dvomi v vlagateljev dober namen«, ter dodaja, da »gre vlagateljev interes v smer zavlačevanja postopka in zlorabe pravice do pravnega varstva v skladu z 2. odstavkom 21. člena ZPVPJN z namenom zavlačevanja postopka, s čimer si vlagatelj zahtevka omogoča neopravičeno podaljšanje izvajanja predmetnih storitev pri naročniku in pridobitev neupravičene premoženjske koristi«, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni izkazal, da je v konkretnem primeru vlagatelj s tem, ko je vložil svoj zahtevek za revizijo, morebiti zlorabil svoje pravice, ki jih ima po ZPVPJN (z namenom škodovati naročniku (oziroma drugim) ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem). Takšnega zaključka v konkretnem primeru ni napravila niti Državna revizijska komisija. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da razlogov za izrek denarne kazni vlagatelju po 21. členu ZPVPJN ni.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega zahtevka za revizijo in njegovih obveznih sestavin (druga alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi s 15. členom ZPVPJN) ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo priložil tudi »POTRDILO O IZVRŠENEM PLAČILU« glede plačila takse v znesku 25.000,00 EUR. Ker se vlagateljev zahtevek za revizijo nanaša na storitve iz Seznama storitev B, v konkretnem primeru znaša taksa za predrevizijski in revizijski postopek 1.000,00 EUR (prva alinea tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka). V posledici je pritrditi vlagatelju, ki v zahtevku za revizijo (drugi odstavek 2. točke na strani 3) zatrjuje, da »je sicer prepričan, da v konkretnem primeru znaša taksa za postopek revizije« […] »1.000,00 EUR. Dejstvo, da v konkretnem primeru znaša taksa za postopek revizije 1.000,00 EUR, je potrdila Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-013/2016-4, ki se nanaša na isto javno naročilo«. Glede na ugotovljeno bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč vplačane takse v znesku 24.000,00 EUR vlagatelju na njegov transakcijski račun številka SI56 2900 0000 3182 718, odprt pri UNICREDIT BANKI SLOVENIJA, d. d., Ljubljana, BIC banke BACXSI22 (četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 8. 6. 2016


Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
– Salesianer Miettex Periteks, d. o. o., Blatnica 2, 1236 Trzin
– Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

V vednost:
– finančna služba Državne revizijske komisije

Vložiti:
– v spis zadeve Državne revizijske komisije

Natisni stran