018-072/2016 JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava vodomerov za hladno vodo«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MEB, d.o.o., Na Jelovcu 33, Bresternica, ki ga po pooblastilu zastopajo odvetniki Vesna Gorjup Zupančič in ostali, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 11, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 6. 2016

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Številka: 018-072/2016-4Obvestilo o javnem naročilu male vrednosti za sklenitev okvirnega sporazuma je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 23. 12. 2015, pod št. objave NMV8140/2015.

Naročnik je dne 25. 3. 2016 sprejel dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. JHL-214-001/2016-008, s katerim je naročilo oddal ponudniku CMC EKOCON d.o.o., IOC Zapolje I 10, 1370 Logatec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja v skupnem nastopu z družbo IKOM Industrija komunalne opreme i mjerila, d.o.o., Kovinska 7, Zagreb, Hrvaška, pa izločil kot neprimerno, pri čemer je navedel, da ponudba ne izpolnjuje tehničnih zahtev, saj:
- startni pretok volumetričnega vodomera, navedenega pod točko 2.3.2.5. razpisne dokumentacije, ni ustrezen (zahtevano 0,003 m3/h, ponujen vodomer 0,006 m3/h);
- obtočni in glavni vodomer pri ponujenih kombiniranih vodomerih DN50/20 do DN100/20 niso ločeni in se nahajajo v skupnem ohišju;
- obtočni vodomer pri ponujenih kombiniranih DN50/20 do DN100/20 ni montiran na levi strani, gledano na vodomer v smeri toka, ker se nahaja v skupnem ohišju;
- kombinirani vodomeri niso enake izvedbe in konstrukcije za vse zahtevane dimenzije.

Vlagatelj je dne 8. 4. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepopolna in bi jo moral naročnik izločiti, pri čemer kot razloge navaja predložitev neprevedene dokumentacije za ponujene vodomere, napačno označitev proizvajalca oz. predložitev neustreznih certifikatov MID, nepredložitev dokazil ustrezne institucije o zdravstveni ustreznosti materiala in snovi, ki prihajajo v stik z živili, neizpolnjevanje pogoja zaščite proti kondenzu (IP68) in neizpolnjevanje pogoja možnosti vertikalne vgradnje za industrijske vodomere. Vlagatelj prereka tudi vse razloge, zaradi katerih je naročnik izločil njegovo ponudbo kot nepopolno. Navaja, da je v ponudbi podal izjavo o izpolnjevanju zahteve glede startnega pretoka, pa tudi sicer je ta vodomer glede kriterija pretoka identičen vodomeru, ki ga je ponudil izbrani ponudnik. Vrednost 6 l/h je navedena le v komercialnem prospektu, vendar ta vrednost ne velja za vse metrološke razrede – v konkretnem primeru je bil zahtevan volumetrični vodomer DN25 s startnim pretokom 3 l/h pri metrološkem razredu R 200, podatek 6 l/h v komercialnem prospektu, na katerega se sklicuje naročnik, pa se nanaša na metrološki razred R 333. Vlagatelj se sklicuje tudi na zahtevku za revizijo priloženo »Poročilo Elster Watering Meter« o tehničnih podatkih za vodomer DN25, ki prikazuje vrednosti startnega pretoka tudi za druge metrološke razrede in iz katerega naj bi bilo razvidno, da je pri R 200 startni pretok za ponujen vodomer DN25 enak zahtevanemu v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj v zvezi s kombiniranimi vodomeri DN50/20 do DN100/20 navaja, da morata biti skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije glavni in obtočni vodomer ločena, nikjer v razpisnih pogojih pa ni bilo navedeno, da ne smeta biti v skupnem ohišju, prav tako razpisni pogoji niso definirali kriterijev za presojo enakosti izvedbe in konstrukcije. Vlagatelj meni, da bi interpretacija specifikacij na način, da bi morala biti oba števca v različnih ohišjih, nedopustno omejevala konkurenco. Iz skice vodomera naj bi bilo razvidno tudi to, da je (pri kombiniranih vodomerih) obtočni vodomer montiran na levi strani glede na smer toka. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila in povrnitev priglašenih stroškov.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 18. 4. 2016 izjasnil o navedbah vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost njegove ponudbe.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil s sklepom, št. JHL-214-001/2016-013, z dne 4. 5. 2016, pri čemer v prvem delu kot neutemeljene označuje navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika in navaja razloge v prid pravilnosti svoje odločitve. V drugem delu naročnik kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja o popolnosti njegove ponudbe. Pojasnjuje, da je za vodomer DN25 v vlagateljevi ponudbi znašal startni pretok 0,006 m3/h, enak podatek pa je našel tudi na spletni strani proizvajalca, zato v času sprejetja odločitve ni imel nobenega dvoma glede napačnega razumevanja tehničnih parametrov, prav tako pa tudi ni bilo nobene potrebe po dopolnjevanju ali pojasnjevanju ponudbe. Na to po oceni naročnika nimajo vpliva dodatna poročila, ki prikazujejo vrednosti tudi za druge metrološke razrede, ki niso navedeni v komercialnem katalogu. V zvezi z vprašanjem ločenosti obtočnega in glavnega vodomera naročnik meni, da v razpisni dokumentaciji morda res ni bilo neposredno navedeno, da ne smeta biti obtočni in glavni vodomer v skupnem ohišju, vendar pa je (na to temo) preko portala javnih naročil odgovoril na vprašanje, iz katerega to jasno izhaja, odgovor pa je sestavni del razpisne dokumentacije. Ponujeni vodomer ima samo eno serijsko številko (obtočni vodomer naj je sploh ne bi imel) in že iz tega naj bi izhajalo, da vodomera nista ločena. Naročnik vztraja tudi pri preostalih ugotovitvah glede neprimernosti ponujenih vodomerov.

Naročnik je z vlogo z dne 6. 5. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 10. 5. 2016 opredelil do navedb naročnika. Ugotovitve in navedbe naročnika označuje kot v celoti neutemeljene. Meni, da je iz obrazložitve naročnika razvidno, da je bila ponudba izbranega ponudnika vsebinsko in formalno nepopolna, nekatere pomanjkljivosti pa je skušal naročnik naknadno korigirati, pri čemer se nedopustno sklicuje na lastno preverjanje in pridobivanje dodatnih podatkov in drugih certifikatov ter na siceršnjo seznanjenost njihovega laboratorija s certifikati za vodomere ELSTER in APATOR iz preteklih pogodbenih razmerij. Vlagatelj vztraja tudi pri revizijskih navedbah glede popolnosti svoje ponudbe, pri čemer pojasnjuje pomen podatka o startnem pretoku in navaja, da naročnik z odgovorom na vprašanje glede ločenosti obtočnega in glavnega vodomera ni spreminjal, dopolnjeval ali kako drugače odpravljal dvoumnosti navedb v razpisni dokumentaciji, ter da je iz naslova funkcije popolnoma nepomembno, na kateri strani je montiran obtočni vodomer – toliko bolj, ker naročnik ni opredelil, iz katere smeri priteče voda, od načina vgradnje (horizontalno ali vertikalno) pa se spreminja tudi položaj pogleda na obtočni vodomer.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil skladno s pravnim poukom naročnika, kot je bil naveden v obrazložitvi izpodbijane odločitve, v roku 8 delovnih dni od prejema te odločitve. Ne glede na vprašanje, ali je bil pravni pouk ustrezen (naročnik namreč izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti), pa je potrebno opozoriti na ustaljeno prakso Državne revizijske komisije, skladno s katero napačen pravni pouk oziroma opustitev dolžnosti naročnika, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, saj je le na takšen način možno zagotoviti ponudnikom učinkovito pravno varstvo. Če stališče, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ne bi veljalo, bi naročniki lahko zlorabili pravice ter preko napačnega pravnega pouka izigrali pravice ponudnikov do uveljavljanja pravnega varstva in s tem do vsebinskih preizkusov svojih odločitev. Ob upoštevanju navedenega je zato treba šteti, da je zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil pri naročniku skladno s pravnim poukom naročnika, pravočasen.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja še, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, po preverjanju popolnosti obeh ponudb pa je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, po merilu manj ugodno ponudbo vlagatelja pa izločil kot nepopolno. V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal nezakonito s tem, ko je njegovo ponudbo označil za neprimerno in nepopolno ter jo kot tako izločil iz postopka oddaje javnega naročila, javno naročilo pa oddal ponudniku, ki je predložil nepopolno ponudbo. Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe, ki se nanašajo na zatrjevano nezakonito ravnanje naročnika z izločitvijo vlagateljeve ponudbe kot neprimerne in posledično nepopolne.

Vprašanje izpolnjevanja tehničnih zahtev in naročnikovega ravnanja s ponudbami, ki tehničnih zahtev ne izpolnjujejo, je potrebno presojati z vidika 17. in 21. točke 2. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) ter prvega odstavka 84. člena ZJNVETPS. 17. točka 2. člena ZJNVETPS določa, da je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna. 21. točka 2. člena ZJNVETPS pa določa, da je neprimerna ponudba tista, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJNVETPS mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb (82. člen ZJNVETPS) izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Navedeno pomeni, da lahko naročnik najugodnejšo ponudbo izbere le izmed popolnih ponudb in da je dolžan vse nepopolne ponudbe izločiti, pri čemer mora popolna ponudba med drugim izpolnjevati tudi vse pogoje in zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na vsebino predmeta javnega naročila, torej tudi vse tehnične specifikacije, ki opredeljujejo bistvene tehnične lastnosti predmeta javnega naročila.

Iz izpodbijane odločitve izhaja naročnikova ugotovitev, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahteve po startnem pretoku volumetričnega vodomera DN25, kot je bila navedena pod točko 2.3.2.5. priloge 2/2 (»IZJAVA O IZPOLNJEVANJU TEHNIČNIH ZAHTEV«) razpisne dokumentacije:
»Specifikacije vodomera morajo biti v skladu s standardom SIST ISO 4064 za volumetrični vodomer z nazivnim pretokom qn = 6,3 m3/h, metrološki razred R 200, v skladu z zahtevami, določenimi v nadaljevanju (strožje zahteve)
qmin = 0,0315 m3/h ali manj.
qstart = 0,0030 m3/h ali manj« .

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj navedeno izjavo izpolnil tako, da je (tudi) v stolpec pri navedbi »qstart = 0,0030 m3/h ali manj« vpisal »DA« – torej da ponujeno blago proizvajalca ELSTER Group GmbH izpolnjuje zahtevo glede startnega pretoka. Prav tako med strankama ni sporno, da je vlagatelj skladno z zahtevo iz razpisne dokumentacije (točka 3.5. »Prospekti«) v ponudbi predložil prospekte o ponujenem materialu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v prospektu »Volumetrijski vodomer V200« navedeni tehnični podatki za več volumetričnih vodomerov, med drugim tudi za vodomer DN25, za katerega so mogoče različne izvedbe (metrološki razredi R160/200/250/315 oz. ostale izvedbe po naročilu). Pri tem so v tabeli s tehničnimi podatki za DN25 predstavljeni podatki le za en metrološki razred, glede na opombo pod tabelo pa je mogoč zaključek o tem, da se (nekateri) podatki nanašajo na vodomer metrološkega razreda R 333. Iz navedb naročnika v obrazložitvi sklepa z dne 4. 5. 2016 izhaja, da naročnik ne nasprotuje argumentirano navedbam vlagatelja o tem, da se ob drugačni vrednosti R spremeni tudi vrednost startnega pretoka vodomera DN25 – vlagatelj te navedbe za ponujeni vodomer sicer dokazuje z izjavo proizvajalca. Glede na to je potrebno ugotoviti, da naročnik na podlagi prospekta v vlagateljevi ponudbi še ni imel podlage za ugotovitev, da ponujeni volumetrični vodomeri (izvedba R 200) ne izpolnjujejo zahteve po startnem pretoku. Podlage za tako ugotovitev ni niti v prospektu, ki ga je naročnik pridobil na spletni strani proizvajalca, saj se tehnični podatki za volumetrični vodomer DN25 v tem prospektu nanašajo le na izvedbo metrološkega razreda R 160.

Iz izpodbijane odločitve izhaja naročnikova ugotovitev, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje zahteve po ločenosti glavnega in obtočnega vodomera pri ponujenih kombiniranih vodomerih DN50/20, DN80/20 in DN100/20. Naročnik se pri tem sklicuje na določila razpisne dokumentacije in na enega od odgovorov na vprašanje ponudnika na portalu javnih naročil.

Iz določila točke 2.3.1.4. »Kombinirani vodomeri DN50/20 do DN 150/40« priloge 2/2 (»IZJAVA O IZPOLNJEVANJU TEHNIČNIH ZAHTEV«), na katero se sklicuje naročnik, izhajajo naslednje zahteve:
»Glavni vodomer mora imeti vse lastnosti industrijskega vodomera, ki so opisane v točki 2.3.1.3
Obtočni vodomer mora imeti vse lastnosti vodomera DN20 do DN40, ki so opisane v točki 2.3.1.2
Obtočni in glavni vodomer morata biti ločena.
Obtočni vodomer mora biti montiran na levi strani, če gledamo vodomer v smeri toka.
Vodomer mora imeti vgrajen preklopni ventil
Vodomer mora biti enake izvedbe in konstrukcije za vse zahtevane dimenzije.
Števni mehanizem obtočnega in glavnega vodomera mora biti primeren za naknadno vgradnjo impulznega senzorja brez poškodbe žiga.«

Dne 5. 1. 2016 je naročnik v zvezi z vprašanjem oz. pobudo ponudnika (vlagatelja):
»V poglavju 2.3.1.4. Kombinirani vodomeri DN50/20 do DN 150/40 ste postavili pogoj, da morata biti obtočni in glavni vodomer ločena. V razpisu iz leta 2013 pa ste postavili pogoj, da morata biti združena v enem ohišju. Menimo, da je sedaj na tržišču dovolj vodomerov, ki so združeni v enem ohišju in bi verjetno iz strani naročnika bilo bolje, da ostane pri tej kvalitet in obliki kot ste jo zahtevali že v letu 2013. Če pa ne, naj se vsaj dovoli v pogojih, da se ponudijo tudi vodomeri v enem ohišju. Zanima nas, zakaj se je naročnik odločil, da ponovno naroča ločene vodomere?«

na portalu javnih naročil objavil odgovor:
»Izkušnje z uporabo in vzdrževanjem kombiniranih vodomerov, kjer sta oba vodomera združena v skupno ohišje, so v našem primeru pokazali, da ta tip s stališča vzdrževanja za nas ne predstavlja ekonomsko najbolj ugodne rešitve, zato smo se odločili za drug tip merilnika. Iz istega razloga tudi ni predvidena opcijska ponudba vodomerov v enem ohišju.«

Skladno z drugim odstavkom 74. člena ZJNVETPS se kot del razpisne dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s citiranim odgovorom natančno in jasno pojasnil zahteve razpisne dokumentacije v zvezi z načinom izvedbe obtočnega in glavnega vodomera, saj iz odgovora nedvoumno izhaja, da ne predvideva rešitve vodomerov v enem (skupnem oz. enotnem) ohišju. V tem smislu ni mogoče pritrditi vlagateljevim navedbam o tem, da naročnik z odgovorom na portalu javnih naročil ni »spreminjal, dopolnjeval ali kako drugače pojasnjeval in odpravljal dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji«.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj kot kombinirane vodomere DN50/20, DN80/20 in DN100/20 ponudil vodomere proizvajalca ELSTER iz serije C4000, ter da ti kombinirani vodomeri vsebujejo glavni in obtočni vodomer v skupnem (enotnem) ohišju. Glede na vse navedeno zato po oceni Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z ZJNVETPS ali določili razpisne dokumentacije, ko je vlagateljevo ponudbo v tem delu obravnaval kot neprimerno in s tem nepopolno.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o tem, da tehnične specifikacije zaradi zahtevanega načina izvedbe kombiniranih vodomerov niso skladne z ZJNVETPS in omejujejo konkurenco, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-te prepozne. Skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZPVPJN vlagatelj po poteku roka, ki je določen za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Ravnanje v nasprotju s citirano določbo je sankcionirano s prekluzijo, kar pomeni, da (naročnik in) Državna revizijska komisija takšnih prepozno očitanih (domnevnih) kršitev vsebinsko ne obravnavata. ZPVPJN dopušča, da se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, vloži v osmih delovnih dneh od prejema povabila k oddaji ponudbe, vendar ne po roku za prejem ponudbe, razen v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti in storitev iz Seznama storitev B ali kadar naročnik določi rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni – v teh primerih se lahko zahtevek za revizijo vloži najpozneje pet delovnih dni po poteku roka za predložitev ponudb (prvi, drugi in tretji odstavek 25. člena ZPVPJN). Ker v konkretnem postopku pravnega varstva vlagatelj šele v zahtevku za revizijo z dne 8. 4. 2016 (rok za prejem ponudb v konkretnem primeru je bil 14. 1. 2016), navaja (domnevne) kršitve naročnika pri pripravi razpisne dokumentacije, ki so mu bile znane z objavo javnega naročila in odgovorov naročnika na vprašanja potencialnih ponudnikov na Portalu javnih naročil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih ni mogoče več vsebinsko obravnavati.

Ne glede na vprašanje skladnosti vseh kombiniranih vodomerov z zahtevo po enaki izvedbi in konstrukciji teh vodomerov oz. skladnosti spornih vodomerov s preostalimi tehničnimi zahtevami pa na podlagi vsega do sedaj navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev pri presoji, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije, zaradi česar je naročnik to ponudbo upravičeno izločil iz postopka oddaje javnega naročila kot neprimerno (in posledično) kot nepopolno.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zatrjeval tudi nepopolnost ponudbe izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija se do s tem povezanih očitkov vlagatelja ni opredeljevala, ker vlagatelj v tem delu ne izkazuje več možnosti nastanka škode zaradi domnevnih kršitev naročnika in s tem ne izkazuje (več) aktivne legitimacije, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Vlagatelj namreč ni uspel izpodbiti odločitve o izločitvi svoje ponudbe in s tem dokazati nepravilnosti naročnikovega ravnanja po prvem odstavku 84. člena ZJNVETPS v razmerju do njega, zato tudi če bi se izkazalo, da so njegove navedbe glede ponudbe izbranega ponudnika utemeljene, vlagatelj nima (več) možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi (domnevnih) kršitev naročnika ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo uveljavlja povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je ugotovila, da je vlagatelj preplačal zakonsko določeno višino takse za vložitev zahtevka za revizijo, saj je (sicer skladno s pravnim poukom naročnika) plačal takso v višini 7.600,00 EUR.

Drugi odstavek 71. člena ZPVPJN določa, da znaša taksa v primerih, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, dva odstotka od cene najugodnejše popolne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR. 74. člen Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 96/2015; v nadaljevanju: ZIPRS1617), ki določa izjemo od ureditve takse za predrevizijski in revizijski postopek, pa določa, da ne glede na drugi odstavek 71. člena ZPVPJN znaša taksa v primeru, ko se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, 1.000,00 EUR.

V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, ampak na izbor gospodarskega subjekta, s katerim bo naročnik za obdobje 36 mesecev sklenil okvirni sporazum za nabavo vodomerov, zato bi moral vlagatelj za zahtevek za revizijo plačati 1.000,00 EUR takse in ne 7.600,00 EUR, kot je dejansko plačal. Državna revizijska komisija bo zato na podlagi 2. alineje četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse v znesku 6.600,00 EUR.


V Ljubljani, 3. 6. 2016

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- odvetniki Vesna Gorjup Zupančič in ostali, Ulica škofa Maksimiljana Držečnika 11, 2000 Maribor
- JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, 1000 Ljubljana
- CMC EKOCON d.o.o., IOC Zapolje I 10, 1370 Logatec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

V vednost:
- finančna služba, tu.

Natisni stran