018-068/2016 Eles, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža tehničnega varnostnega sistema za RTP Okroglo – pilotni projekt«, v zvezi s predlogom družbe Sintal d.o.o., Litostrojska 38, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), za zadržanje postopka oddaje javnega naročila, ki ga izvaja ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.5.2016

odločila:

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 30.3.2016 na portalu javnih naročil pod številko objave NMV2133/2016 objavil obvestilo o javnem naročilu male vrednosti za dobavo in montažo tehničnega varnostnega sistema za RTP Okroglo – pilotni projekt. Dne 13.4.2016 je naročnik pod številko objave JN000270/2016-K01 objavil prvo, dne 18.4.2016 pa pod številko objave JN000421/2016-K01 še drugo dopolnitev razpisne dokumentacije.
Vlagatelj je zoper razpisno dokumentacijo omenjenega javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 19.4.2016. V njem poleg razveljavitve obstoječega in priprave novega razpisa v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN predlaga izdajo sklepa o zadržanju vseh nadaljnjih aktivnosti naročnika, vključno z odpiranjem ter pregledom ponudb, do pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da ob obstoječi razpisni dokumentaciji ne more oddati ponudbe, temveč bo slednjo lahko oddal, ko bo razpis usklajen z zakonodajo in sodno prakso sodišča EU. Zgolj takšno ravnanje vlagatelju po njegovem mnenju omogoča enakopravno sodelovanje v postopku.
Naročnik je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 19. člena ZPVPJN z vlogo z dne 25.4.2016 predlog vlagatelja za zadržanje postopka oddaje javnega naročila odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji in pri tem o njem podal svoje mnenje. Navaja, da je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo, urejenem v 26. členu ZPVPJN, ugotovil, da procesne predpostavke za njegovo meritorno obravnavo, določene v prvem odstavku 26. člena ZPVPJN, niso izpolnjene, zato je zahtevek za revizijo s sklepom zavrgel, vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva pa zavrnil. Dalje naročnik zatrjuje, da vlagatelj ni navedel nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale zadržanje postopka oddaje javnega naročila. Posledično ni jasno, kako bi lahko nadaljevanje postopka oziroma ravnanje naročnika vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. Predlog vlagatelja za zadržanje postopka oddaje javnega naročila je po naročnikovem mnenju brezpredmeten in ga je potrebno zavreči.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik o zahtevku za revizijo odločil s sklepom, znak 2394/896/st z dne 25.4.2016. Na podlagi poziva je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval vročilnico, iz katere je razvidno, da je bila odločitev o zahtevku za revizijo vročena neposredno vlagatelju, čeprav je le-ta zahtevek za revizijo vložil po pooblaščeni odvetniški družbi in je k slednjemu tudi priložil pooblastilo za zastopanje z dne 19.4.2016. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZUP), ki se v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem postopku uporablja glede vročanja odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, v prvem odstavku 88. člena določa, da se v primerih, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu. Vročitev neposredno vlagatelju zato ne šteje za veljavno opravljeno in posledično ne ustvarja učinka začetka teka roka za vložitev pritožbe, ki jo v skladu s petim odstavkom 26. člena ZPVPJN zoper odločitev o zahtevku za revizijo v konkretnem primeru lahko vloži vlagatelj.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da odločitev naročnika o zahtevku za revizijo (na katerega je, upoštevaje določila 19. člena ZPVPJN, vezan predlog za zadržanje postopka oddaje javnega naročila) še ni postala pravnomočna, zato je omenjeni predlog vlagatelja v nadaljevanju meritorno obravnavala.
ZPVPJN v prvem odstavku 19. člena določa, da lahko vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v tem primeru v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema omenjenega predloga bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi omenjeni predlog odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. V kolikor Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka javnega naročanja bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi omenjenega predloga ali na lastno pobudo v skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.
Iz vsebine navedenih določil 19. člena ZPVPJN izhaja, da je predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila vezan na vloženi zahtevek za revizijo in je namenjen zadržanju nadaljnjih aktivnosti naročnika do pravnomočne odločitve o slednjem, pri čemer je zadržanje postopka javnega naročanja pridržano le za primere, ko bi lahko njegovo nadaljevanje bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.
V obravnavani zadevi je postopek pravnega varstva, začet na podlagi zahtevka za revizijo zoper določbe razpisne dokumentacije, še vedno v teku. V kolikor bo vlagatelj v njem uspel, bo moral naročnik delno ali v celoti razveljaviti postopek javnega naročanja ali odpraviti ugotovljene kršitve (druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ter druga alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). S tem bodo kršitve naročnika v primeru ugoditve zahtevku za revizijo sanirane in bo vlagatelju (kot tudi ostalim gospodarskim subjektom) dana možnost oddaje ponudbe v skladu z razpisno dokumentacijo, neobremenjeno z ugotovljenimi kršitvami, s čimer bo gospodarskim subjektom zagotovljena predložitev ponudb pod enakimi pogoji. Slednja bo v enaki meri uveljavljena tudi v primeru, ko vlagatelj z zahtevkom za revizijo ne bo uspel, saj bodo določbe razpisne dokumentacije ostale v veljavi in bodo nespremenjene zavezovale vse gospodarske subjekte, ki se bodo po lastni presoji odločili oddati ponudbo.
Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da učinkovitost pravnega varstva vlagatelju, ob sočasnem nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila, v konkretni zadevi ne bo niti zmanjšana niti otežena. Pravno varstvo bo namreč vlagatelju (tudi) v primeru nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku javnega naročanja, izvedena v nasprotju z zakonom.
Državna revizijska komisija zato zaključuje, da okoliščine, ki bi narekovale zadržanje postopka oddaje javnega naročila, v obravnavani zadevi niso podane, zato vlagateljevemu predlogu skladno z 19. členom ZPVPJN ni mogoče ugoditi.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 19.5.2016


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1000 Ljubljana,
- ELES, d.o.o., Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.



Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran