018-062/2016 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS,, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Boruta Smrdela kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »opremo za reanimacijo« (sklop 3) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mollier, d. o. o., Celje, Opekarniška cesta 3, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13A, Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), 11. 5. 2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 21. 12. 2015 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN8953/2015) z dokumentom »Obvestilo o izidu javnega naročila«, št. 252-4/2015-32 z dne 2. 3. 2016 ponudnike med drugim obvestil, da je za sklop 3 prejel tri ponudbe, vendar je vse izločil, ker nobena ni popolna. Vlagatelj je z vlogo z dne 7. 3. 2016 med drugim zahteval dodatno obrazložitev odločitve za sklop 3, ki mu jo je naročnik podal (dokument »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila«, št. 252-4/2015-36 z dne 15. 3. 2016).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in predlagal razveljavitev odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe za sklop 3, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je predložil popolno ponudbo, saj je predložil reference skladno z zahtevami točke 7.1.7 Navodil ponudnikom, sicer pa naročnik ne sme tolmačiti zahteve »enaka ali podobna oprema« v vlagateljevo škodo.

Naročnik je s sklepom, št. 252-4/2015-50 z dne 7. 4. 2016 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je pojasnil, da vlagatelju ni mogel priznati izpolnjevanja referenčnega pogoja, saj se v vrednost referenc všteva le vrednost dobavljenih defibrilatorjev in ne tudi drugega blaga, vlagatelj pa niti po dopolnitvi ponudbe ni izkazal, da je dobavil defibrilatorje v minimalni zahtevani vrednosti.

Naročnik je kot prilogo dopisu, št. 252-4/2015-51 z dne 11. 4. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo od vlagatelja neposredno ni prejela opredelitve do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo (do sklepa, št. 252-4/2015-50 z dne 7. 4. 2016). Državna revizijska komisija pa je po poizvedbi pri naročniku 10. 5. 2016 od njega prejela vlogo z dne 14. 4. 2016, s katero se je vlagatelj opredelil do sklepa, št. 252-4/2015-50 z dne 7. 4. 2016. Vlagatelj je v njej pojasnil, zakaj se ne strinja z naročnikom in da je mogoče drugačno tolmačenje referenčnega pogoja, skladno s katerim ga izpolnjuje.

Ne glede na odgovor, ali je vlagatelj posredoval opredelitev do sklepa, št. 252-4/2015-50 z dne 7. 4. 2016 (tj. vlogo z dne 14. 4. 2016) tudi Državni revizijski komisiji, kot to določa druga poved iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN, in ali je v primeru negativnega odgovora treba šteti vlogo z dne 14. 4. 2016 za nepravočasno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v njej predstavil argumente, ki jih je mogoče razbrati tudi že iz zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je zato upoštevala tudi vlagateljeve navedbe iz vloge z dne 14. 4. 2016, ki ji jo je odstopil naročnik, saj njihova vsebina ne bi vplivala na drugačno odločitev od sprejete.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za javno naročilo, ki ga je razdelil na pet sklopov (točka II.1.5 objave in 2. točka Navodil ponudnikom, str. 1/9; sklop 1: Laringoskop, sklop 2: Voziček za reanimacijo, sklop 3: Defibrilator, sklop 4: Aspirator in sklop 5: Ostala oprema za reanimacijo) in ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav; 25. člen ZJN-2), za sklop 3 prejel ponudbe treh ponudnikov (zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 20. 1. 2016), ki jih je vse izločil (dokument »Obvestilo o izidu javnega naročila«, št. 252-4/215-32 z dne 2. 3. 2016). Naročnik je za vlagateljevo ponudbo ugotovil, da vlagatelj »ni ne v ponudbi, ne v dopolnitvi ponudbe izkazal dobave artiklov, ki se po« pogoju iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom »štejejo za enako ali podobno blago (defibrilator) v zahtevani višini«, čemur je vlagatelj nasprotoval.

Naročnik je v točki 7.1.7 Navodil ponudnikom (str. 7–8) določil:
»Ponudnik je od 1.1.2012 enako ali podobno opremo v višini ponudbene vrednosti brez DDV (za posamezni sklop za katerega oddaja ponudbo) dobavil vsaj dvema bolnišnicama ali zdravstvenima domovoma.
Kot enako ali podobno opremo bo naročnik štel:
Sklop 1: oprema za intubacijo
Sklop 2: reanimacijski voziček
Sklop 3: defibrilator
Sklop 4: aspirator
Sklop 5: razna oprema za reanimacijo
Seštevanje referenčnih del v okviru več pogodb ne šteje za ustrezno po tem pogoju.«
in kot dokazilo zahteval predložitev izpolnjenega obrazca P-2a. Naročnik je določil, da obrazca P-2a ni treba potrditi in da bo »v primeru dvoma« »od ponudnika zahteval potrjeno referenco ali drugo ustrezno dokazilo«.

Naročnik je v obrazcu P-2a pripravil tabelo, v katero je bilo treba za vsak sklop vpisati podatke: »Naročnik referenčnega posla (naziv in naslov)«, »Ime referenčnega posla in Opis posla iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev (npr. seznam dobavljenega blaga)«, »Skupna vrednost dobavljene opreme (ki se po pogoju 7.1.7 šteje za enako ali podobno) v EUR brez DDV« in »Leto dobave«.

Naročnik je z odgovori, objavljenimi 13. 1. 2016 ob 11.08, 13. 1. 2016 ob 11.09 in 13. 1. 2016 ob 20.16 na portalu javnih naročil, zavrnil predloge za spremembo pogoja iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom. Tudi ti odgovori so postali del razpisne dokumentacije (tretja poved iz drugega odstavka 71. člena ZJN-2).

Vlagatelj je predložil ponudbo za sklop 3 v višini 67.726,17 eurov brez DDV, v njej pa je za ta sklop predložil izpolnjen in potrjen (podpis in žig) obrazec P-2a, v katerem je opisal dve referenčni dobavi za istega naročnika (ministrstvo). Vlagatelj je v obrazcu P-2a navedel vrednosti referenčnih dobav, ki presegata vrednost vlagateljeve ponudbe za sklop 3.

Naročnik je z dopisom, št. 252-4/2015-22 z dne 28. 1. 2016 vlagatelju sporočil, da je pri pregledu ponudbe ugotovil, da za vseh pet sklopov »iz ponudbe ni razvidno izpolnjevanje pogoja 7.1.7 iz obrazca Navodil ponudnikom oz. naročnik želi preveriti vsebino reference«, v zvezi s sklopom 3 pa je konkretiziral:
»Sklop 3(preveritev podatkov)
Referenci (2× RS, Ministrstvo za […]) - s strani naročnika posla potrjen dokument iz katerega bo razvidna skupna vrednost dobavljenih defibrilatorjev v navedenem referenčnem poslu«.
Naročnik je v nadaljevanju dopisa, št. 252-4/2015-22 z dne 28. 1. 2016 še navedel »V kolikor zahtevanega ne morete predložiti oz. iz potrjene reference ne izhaja izpolnjevanje pogoja 7.1.7 iz obrazca Navodil ponudnikom, lahko predložitev druge/nove reference (potrjene s strani naročnika) iz katerih bo jasno razvidno izpolnjevanje pogoja 7.1.7.« in zapisal besedilo pogoja iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom.

Vlagatelj je odgovoril z dopisom z dne 4. 2. 2016, ki mu je predložil posamezne priloge: za sklop 3 potrjeni referenci za dobavi za ministrstvo, ki ju je navedel v ponudbi (prilogi 5 in 6 k dopisu z dne 4. 2. 2016). Vlagatelj je k prilogi 6 predložil tudi specifikacijo referenčne opreme.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da zaradi omejitev iz drugega in četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, pri čemer zaradi nebistvenosti za rešitev zadeve zanemarja vprašanje uporabe instituta opozorila iz petega odstavka 5. člena ZPVPJN, ne more po poteku roka za predložitev ponudb več ugotavljati, ali je naročnik pogoj iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom določil skladno z ZJN-2, pač pa lahko le še ugotavlja, ali ga je naročnik tolmačil v mejah, kot ga je določil, ne da bi ravnal v vlagateljevo škodo. Državna revizijska komisija je zato vlagateljeve navedbe, če bi jih bilo mogoče razumeti tudi kot opozarjanje, da pogoj ni določen jasno in sorazmerno, obravnavala le na način, da je ugotavljala, ali je naročnik pogoj iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) tolmačil v njegovih mejah in ne tudi v vlagateljevo škodo. Če bi bilo namreč mogoče tudi širše tolmačenje, ki bi ostalo v jezikovnih mejah pogoja iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom, bi moral naročnik uporabiti tako tolmačenje (prim. tudi 10. člen ZJN-2). Načelo sorazmernosti je namreč treba upoštevati tako pri določitvi kot pri uporabi pogojev. Ne more pa naročnik tolmačiti pogoja širše od tistega, kar jezikovni znaki še dopuščajo, saj bi sicer kršil tretji odstavek 74. člena ZJN-2. S širšim tolmačenjem od tistega, ki ga jezikovni znaki še dopuščajo, bi namreč naročnik spreminjal oziroma dopolnjeval razpisno dokumentacijo po poteku roka za predložitev ponudb, saj bi oblikoval pogoj v vsebini, ki je ni določil že do poteka roka za predložitev ponudb.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2) z dopisom, št. 252-4/2015-22 z dne 28. 1. 2016 preverjal popolnost vlagateljeve ponudbe (gl. alinea b drugega odstavka 41. člena ZJN-2 in prvi odstavek 77. člena ZJN-2), hkrati pa je uporabil institut iz prve povedi iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2, ko je vlagatelju omogočil, da predloži drugi referenci, zato je za rešitev zadeve treba kot ključno ugotoviti, ali je naročnik smel zaključiti, da vlagatelj s predloženima referencama ni dokazal izpolnjevanja pogoja iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom in da je zato smel njegovo ponudbo izločiti. Institut iz prve povedi iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2 je namreč v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb v zvezi z isto pomanjkljivostjo ponudbe mogoče uporabiti le enkrat, saj neustrezna dopolnitev ali sprememba ponudbe naročniku nalaga izločitev ponudbe (tretja poved iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2).

Naročnik je v točki 7.1.7 Navodil ponudnikom določil, da je referenčna dobava vezana na »enako ali podobno opremo«, določil pa je tudi, katero opremo je treba šteti za »enako ali podobno« za sklop 3. To pa je za ta sklop le defibrilator in ne tudi druga oprema. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem (str. 9–10 zahtevka za revizijo), da naročnik v sklopu 3 nabavlja tudi drugo opremo in ne le defibrilatorjev (gl. obrazec P-4 Predračun in specifikacije), vendar pa ni mogla zaključiti, da je pojem defibrilator iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom treba tolmačiti na način, da obsega tudi ostalo, kar je predmet sklopa 3, ki nosi naslov »Defibrilator« (obrazec P-4, str. 4/9 in 5/9), ali še kakšno drugo opremo. Širokemu tolmačenju, poleg naročnikovih odklonilnih stališč do sprememb referenčnega pogoja (odgovori, objavljeni 13. 1. 2016 ob 11.08, 13. 1. 2016 ob 11.09 in 13. 1. 2016 ob 20.16 na portalu javnih naročil), nasprotuje že to, da naročnik ni uporabil imena sklopov 1, 2 in 5 (2. točka Navodil ponudnikom, str. 1/9) tudi za pogoje iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom za te sklope. Iz tega pa izhaja, da je naročnik za sklope 1, 2 in 5 razlikoval obseg, ki ga zahtevata ponudbeni predračun (obrazec P-4) in pogoj iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom za te sklope. Zato je prepričljivejše tolmačenje, da je enak pristop treba uporabiti tudi za sklopa 3 in 4, ki imata sicer enak naslov, kot je navedena oprema v pogoju iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom za ta sklopa. Nadalje pa je treba tudi upoštevati, da je naročnik v uvodni povedi pogoja iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom zahteval dobavo opreme (kar je blago), ki že po naravi stvari izključuje storitve »rednega vzdrževanja v obdobju enega leta (z vključno menjavo baterije v 4 letu) s pregledom/i po navodilih proizvajalca in izdajo potrdila o ustreznosti opreme«, ki so razpisane v 2. točki specifikacije za sklop 3 (str. 5/9 obrazca P-4), pa tudi 14. točko, ki zahteva navedbo servisne ure, in 15. točko, ki določa potne stroške. Iz obrazca P-4 (str. 5/9) je sicer razvidno, da ga je naročnik oblikoval tako, da je 1.–13. točko vključil pod naslov »Oprema in redno vzdrževanje«, 14. in 15. točko pa pod naslov »Servis«, oprema pa so v smislu obrazca P-4 (str. 5/9) postavke iz 1. točke in 3.–13. točke, vendar je naročnik v točki 7.1.7 Navodil ponudnikom omejil opremo le na tisto, ki je v obrazcu P-4 (str. 5/9) za sklop 3 vključena le pod 1. točko. Vlagatelj je sicer navedel (str. 11 zahtevka za revizijo), da bi moral naročnik drugače zapisati točko 7.1.7 Navodil ponudnikom, če bi hotel upoštevati le defibrilatorje, vendar se Državna revizijska komisija ne strinja s tem vlagateljevim stališčem. Državna revizijska komisija se ne strinja niti z vlagateljevim stališčem (str. 12 zahtevka za revizijo), da je naročnikova zahteva ohlapna. Pogoj iz točke 1.7 Navodil ponudnikom je (tudi za sklop 3) namreč jasen že v sedanjem besedilu in zato ni potrebe po še podrobnejši formulaciji. Zato je tudi obrazec P-2a v delu, kjer je naročnik določil »… Opis posla iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev (npr. seznam dobavljenega blaga)« jasen: v razdelku iz tega stolpca so morali ponudniki za sklop 3 navesti podatke o dobavljenih defibrilatorjih.

Tako je treba še razrešiti vprašanje, ali je naročnik smel zaključiti, da vlagatelj v ponudbi in nato z vlogo z dne 4. 2. 2016 s prilogami ni dokazal, da je dobavil defibrilatorje v višini vsaj 67.726,17 eurov brez DDV. Naročnik vlagatelju ni očital, da ne bi bile dobave opravljene za naročnika, kot je določen v pogoju iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom, zato vprašanje, komu je vlagatelj dobavil referenčno opremo (prim. str. 5 zahtevka za revizijo), ni ključno za rešitev spora med vlagateljem in naročnikom. Za rešitev zadeve tudi ni ključno, da je vlagatelj dobavljal opremo, ki je podobna defibrilatorjem (str. 7–8 zahtevka za revizijo), saj je naročnik pogoju iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom dal takšno vsebino, da so skladni z zahtevami tega pogoja le defibrilatorji in se le v tem obsegu tolmači uporabljeni pojem »podobna oprema«. Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 252-4/2015-22 z dne 28. 1. 2016 izrecno pozval le na posredovanje podatkov za defibrilatorje.

Vlagatelj je v obrazcu P-2a, ki ga je predložil v ponudbi, referenčna posla opisal kot »Pacientni monitorji, centralne delovne postaje, defibrilatorji«, zato naročnik le na podlagi tega obrazca še ni mogel zaključiti, da vlagatelj izpolnjuje pogoj iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom tudi za sklop 3, čeprav sta vrednosti teh referenčnih poslov višji od vrednosti vlagateljeve ponudbe za sklop 3. Vlagatelj je namreč v opis poslov vključil še opremo, ki je naročnik po pogoju iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom ni mogel upoštevati, iz obrazca pa ni bilo razvidno, kolikšna je vrednost le relevantne opreme za izpolnitev tega pogoja.

Vlagatelj je k dopisu z dne 4. 2. 2016 za prvo našteti referenčni posel v obrazcu P-2a sicer predložil referenčno potrdilo, ki ga je izdalo ministrstvo, vendar niti iz njega ni razvidno, kolikšna je bila vrednost defibrilatorjev.

Vlagatelj je k dopisu z dne 4. 2. 2016 za drugo našteti referenčni posel v obrazcu P-2a predložil referenčno potrdilo, ki ga je izdalo ministrstvo, vendar niti iz njega ni razvidno, kolikšna je bila vrednost defibrilatorjev. Vrednost defibrilatorjev je bilo mogoče razbrati iz specifikacije opreme, pri čemer je vrednost defibrilatorjev nižja od vrednosti ponudbe brez DDV, saj seštevek vrednosti za defibrilatorje znaša 36.174 eurov (gl. dokument »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila«, št. 252-4/2015-36 z dne 15. 3. 2016, str. 3; enako sklep, št. 252-4/2015-50 z dne 7. 4. 2016, str. 4).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ni kršil ZJN-2, ko je izločil vlagateljevo ponudbo, saj na podlagi podatkov iz ponudbe in dopisa z dne 4. 2. 2016 skupaj s prilogami ni mogel zaključiti, da je vlagatelj dokazal, da je dobavil defibrilatorje v višini ponudbene vrednosti brez DDV. Naročnik namreč na podlagi ZJN-2 ni bil dolžan vlagatelja znova pozvati na pojasnilo ponudbe, saj je poziv na pojasnilo ponudbe naročnikova možnost, niti mu ne bi mogel omogočiti vnovičnega dopolnjevanja ali spreminjanja ponudbe (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Vlagatelj je sicer tudi še izpostavil naročnikovo dolžnost preveriti podatke (str. 7 zahtevka za revizijo), vendar naročnik v primeru, ko je vlagatelj predložil podatek o vrednosti za različno blago, ne bi preverjal podatka o višini vrednosti dobavljenih defibrilatorjev referenčnemu naročniku, temveč bi moral najprej ugotavljati, koliko znaša ta vrednost, kar pa je podatek, ki bi ga mu moral zagotoviti vlagatelj. Vlagatelj tudi ne more uspeti z zatrjevanjem in dokazovanjem (str. 5–6 zahtevka za revizijo), da je že prva navedena referenca zadoščala za izpolnitev pogoja iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom za sklop 3, kjer v zahtevku za revizijo predstavlja posamezne postavke dobavljene opreme, saj bi tako pojasnilo oziroma dopolnitev ali spremembo ponudbe moral naročniku predložiti že v postopku oddaje javnega naročila, ne pa šele v predrevizijskem postopku (prim. tretja poved iz prvega odstavka 78. člena ZJN-2).

Vlagatelj je v vlogi z dne 14. 4. 2016 še pozval (str. 6) Državno revizijsko komisijo, da »preveri tudi izbire in merila ponudnikov v ostalih sklopih, kjer je naročnik oddal naročilo«, vendar tudi v primeru, če bi Državna revizijska komisija to preverjala in bi ugotovila, da je naročnik v drugih sklopih drugače oziroma blažje tolmačil pogoj iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom, to ne bi moglo vplivati na sprejeto odločitev. Namreč, Državna revizijska komisija je že ugotovila, da je pogoj iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom jasen in da ne omogoča tolmačenja, za katerega si prizadeva vlagatelj. Vlagatelj zato s takim argumentom odpira vprašanje, ali je naročnik kršil ZJN-2, ko je za druge sklope izbral ponudbe, če ne bi upošteval pogoja iz točke 7.1.7 Navodil ponudnikom na način, kot je določen. Vendar to za obravnavani primer ni bistveno, saj je vlagatelj uveljavljal pravno varstvo le za sklop 3, sicer pa vlagatelj ne bi imel interesa uveljavljati takega argumenta tudi za sklopa 1 in 2, v katerih je naročnik izbral vlagateljevo ponudbo, pa niti za sklop 4, saj naročnik ni oddal javnega naročila, za sklop 5 pa je naročnik določil, da je oprema za reanimacijo razna, kar pomeni, da je že pogoj za sklop 5 določen široko oziroma širše od pogoja za sklop 3.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 11. 5. 2016

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije





















Vročiti:
- Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13A, 5290 Šempeter pri Gorici,
- Mollier, d. o. o., Celje, Opekarniška cesta 3, 3000 Celje,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran