018-054/2016 Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela kot predsednika senata, mag. Mateje Škabar kot članice senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čistila«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo družbe Kimi, d. o. o., Planjava 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice, Ulica Staneta Bokala 4, Jesenice (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 4. 2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo z dne 11. 3. 2016 se ugodi tako, da se v sklopu 1 pri artiklih pod zaporedno številko 1 (Tekoči detergent za pranje občutljivega perila – koncentrirana emulzija za pranje vseh vrst tekstilij), zaporedno številko 2 (tekoče sredstvo za beljenje in dezinfekcijo perila pri 30 oC), zaporedno številko 6 (tekoči detergent za pranje perila – visoko koncentrirana samostojna emulzija za pranje vseh vrst tekstilij) in zaporedno številko 7 (tekoče sredstvo za beljenje in dezinfekcijo perila pri 40oC) razveljavi tehnična zahteva, v skladu s katero mora biti pralno sredstvo »vpisano na RKI ali VAH listo (obvezna priloga certifikat)«.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 1.500,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 24. 2. 2016 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave NMV1119/2016.

Vlagatelj je z vlogo z dne 11. 3. 2016 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik naročilo razdelil na osem sklopov, pri čemer je določil, da mora ponudnik v vsakem sklopu ponuditi vse zahtevane artikle, sicer bo njegova ponudba izločena. Naročnik je tudi določil, da morajo ponudniki v celoti upoštevati opis artiklov, navedenih v popisu, ter da bo v primeru, če bo ponudnik ponudil artikel, ki nima enakih lastnosti in zahtev, kot je določil naročnik, njegovo ponudbo izločil. V sklopu 1 je naročnik razpisal 14 sredstev, od tega tudi tekoči detergent za pranje občutljivega perila pod zap. št. 1, tekoče sredstvo za beljenje in dezinfekcijo perila pri 30oC pod zap. št. 2, tekoči detergent za pranje perila pod zap. št. 6 in tekoče sredstvo za beljenje in dezinfekcijo perila pri 40oC pod zap. št. 7. Pri vseh navedenih sredstvih je naročnik zahteval, da morajo biti vpisana na listo Robert Koch Institut (RKI) ali Verbund für Angewandte Hygiene (VAH) in da mora biti predložen certifikat. Naročnik je bil na portalu javnih naročil večkrat pozvan, naj spremeni zahtevo po vpisu navedenih sredstev na RKI oz. VAH listo in zahtevo po predložitvi certifikatov. Na vprašanje, ali lahko ponudniki ustreznost izdelkov pod zap. št. 1, 2, 6 in 7 (sklop 1 Pralna sredstva) dokazujejo s certifikatom po postopkih RKI, je naročnik odgovoril, da lahko ponudnik ustreznost sredstev dokazuje s certifikatom, ki je bil izdan s strani VAH ali RKI. Na vprašanje, ali lahko ponudniki v sklopu 1 za artikle pod pozicijo 1, 2, 6 in 7 namesto certifikata RKI priložijo enakovreden certifikat VAH/DGHM, je naročnik odgovoril, da so zahteve glede certifikatov navedene v objavljenem predračunu. Naročnik je bil preko portala javnih naročil pozvan, naj umakne zahtevo po vpisu pralnih sredstev na listo RKI oz. VAH, saj naj bi bila takšna zahteva v nasprotju z zakonodajo, ki prepoveduje sklicevanje na posamezno znamko ali vir ali na posebni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni, če tega ne opravičuje predmet naročila. Na portalu je bil postavljen tudi predlog, naj naročnik zahtevo spremeni tako, da morajo biti predmetna pralna sredstva v akreditiranem laboratoriju testirana in certificirana po metodah RKI. Bistvo standardiziranih metod je, da so jasno definirane in ponovljive. Praviloma so dosegljive širšemu krogu ustrezno usposobljenih in akreditiranih laboratorijev. RKI ima svojo listo izdelkov, za katere sami izvajajo analize, na metodi sami pa nimajo monopola. Tako po tej metodi tudi drugi, akreditirani laboratoriji, izvajajo enake analize. Naročnik je ta predlog zavrnil. Na vprašanje, naj pojasni, v čem je tehnološka prednost dezinfekcijskega sredstva, ki je uvrščeno na listo RKI ali VAH, v primerjavi z dezinfekcijskimi sredstvi, ki zagotavljajo kemotermično dezinfekcijo vsega perila, kjer je dezinfekcija perila izvedena v skladu s priporočili RKI in kjer akreditiran neodvisen referenčni laboratorij s testiranji in z mikrobiološkimi analizami zagotavlja s certifikatom, da kemotermična dezinfekcija pod posebej določenimi pogoji, ki jih predpisuje metoda RKI (čas, temperatura, doziranje, flotno razmerje), uniči vse bakterije in mikroorganizme, je naročnik odgovoril, da želi sredstva s certifikatom RKI ali VAH, torej ene od dveh svetovno priznanih institucij, in da lahko ponudnik ponudi sredstva bodisi s certifikatom RKI ali s certifikatom VAH. Vlagatelj navaja, da sta RKI in VAH instituciji, ki predpisujeta standarde za merjenje učinkovitosti pranja perila. Na podlagi teh standardov izdajata certifikate za pralna sredstva in postopke, ki se uporabljajo za kemotermično dezinfekcijo perila. Certificiranje v RKI, VAH in tudi drugih akreditiranih laboratorijih poteka po točno določenem standardu, kjer se natančno opredeli celoten postopek pranja. Vlagatelj meni, da bi moralo biti dokazilo akreditiranega laboratorija, ki izvaja analizo skladno s standardom RKI ali VAH, verodostojno. Izdelki in postopki, ki so analizirani in certificirani po tem standardu, dokazano ustrezajo razpisnim zahtevam. Naročnik ni spremenil razpisne dokumentacije na način, ki bi zagotovil načelo konkurence med ponudniki ter načelo enakopravne obravnave. Vlagatelj meni, da je naročnikova zahteva po vpisu pralnih sredstev na listo RKI oz. VAH v nasprotju z zakonodajo in da bi naročnik moral spremeniti tehnične specifikacije, zaradi česar predlaga razveljavitev predmetnega postopka oddaje javnega naročila v delu, ki se nanaša na sklop 1. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je dne 24. 3. 2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da ne more slediti vlagatelju, da je zahteva po uvrstitvi artiklov na RKI ali VAH listo nesorazmerna s predmetom naročila. RKI in VAH sta edini instituciji, ki predpisujeta kriterije in postopke za razvrščanje in uvrščanje vseh dezinfekcijskih sredstev in ne samo pralnih sredstev. Certificiranje pri obeh institucijah je prosto dostopno vsem proizvajalcem pralnih sredstev, ki razpolagajo z dovolj kvalitetnimi izdelki, da prestanejo testiranje po predpisanih postopkih. Evropski standard higiene v pralnicah RAL kot dokaz ustrezne in zanesljive kemotermične dezinfekcije pralnih sredstev sprejema uvrščenost kombinacije pralnih sredstev ali samostojnega pralnega sredstva na seznam ene ali druge inštitucije. Vsak proizvajalec ima možnost uvrstitve svojega artikla na omenjeno listo. Vlagatelj po mnenju naročnika pavšalno navaja, da bi moral naročnik upoštevati tudi drugačna dokazila drugih laboratorijev, čemur naročnik nasprotuje. Postopek preverjanja lastnosti pralnega sredstva je sicer res mogoče opraviti tudi drugje, vendar le ti dve instituciji zagotavljata izpolnjevanje lastnosti pralnega sredstva ves čas uporabe in sta edini, ki jih evropski standard upošteva. V primeru odstopanja pralnega sredstva od zahtevanih lastnosti je mogoč neposreden zahtevek zoper takšno institucijo, ki edina izdaja verodostojen, nesporen in svetovno priznan dokument o določenih lastnostih pralnega sredstva. S tem je naročnik tudi najbolj varovan in ne more sprejeti vsakega dokazila kot ustreznega za izpolnitev določenih zahtev pralnega sredstva. Namen te zahteve je dobava proizvodov, ki v celoti ustrezajo zahtevam naročnika, kar ponudniki potrdijo s certifikatom, ki ga izda uradno pooblaščena ustanova ali agencija za nadzor kakovosti, s katerim se potrdi skladnost izdelkov s tehničnimi specifikacijami ali veljavnimi standardi. Naročnik zato meni, da je zahteva za uvrstitev na RKI ali VAH listo dopustna, utemeljena, upravičena in sorazmerna s predmetom naročila.

Naročnik je z vlogo z dne 29. 3. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 31. 3. 2016 opredelil do navedb naročnika. V vlogi navaja, da ni sporna naročnikova zahteva, da morajo izdelki izpolnjevati kriterije in postopke, ki jih predpisujeta RKI in VAH za uvrstitev na svojo listo, temveč je sporna zahteva, da so sredstva vpisana na ti dve listi, kljub temu, da obstajajo sredstva, ki so enakovredna, saj so testirana in certificirana v akreditiranih laboratorijih po postopkih RKI, kar pomeni, da izpolnjujejo vse standarde, kriterije in postopke, ki jih za uvrstitev na svojo listo predpisujeta RKI in VAH. Po mnenju vlagatelja bi moral naročnik sprejeti tudi alternativno rešitev, če ponudnik dokaže, da izpolnjuje naročnikove zahteve. Certificiranje v RKI in VAH je prostovoljna odločitev vsakega ponudnika, vendar če posamezno sredstvo ni vpisano na RKI oz. VAH listo, to še ne pomeni, da ne izpolnjuje vseh predpisanih standardov, kar se dokazuje z ustreznimi certifikati akreditiranih laboratorijev, ki opravljajo analize in testiranja pralnih sredstev. Naročnik po mnenju vlagatelja ni uspel dokazati, da zahteva po uvrstitvi na RKI ali VAH listo predstavlja tako tehnološko prednost, da bi bila lahko upravičena. Vlagatelj še navaja, da je za kakovost posameznega izdelka odgovoren izključno proizvajalec, naročnik pa dobi enako zagotovilo kakovosti tudi v primeru, če izbere dobavitelja, ki ima sredstva z opravljenimi testiranji po standardu, ki ga predpisujeta in uporabljata RKI in AVH, če so testi opravljeni v akreditiranih laboratorijih.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ko je v sklopu 1 pri artiklih pod zaporednimi številkami 1, 2, 6 in 7 določil, da mora biti pralno sredstvo vpisano na RKI ali VAH listo, pri čemer ni dopustil dokazovanja tehnične ustreznosti oz. kakovosti blaga z drugimi dokazili.

Naročnik mora v razpisni dokumentaciji podrobno opisati in specificirati predmet javnega naročila. Na podlagi opisa predmeta naročila se potencialni ponudniki seznanijo s pričakovanji naročnika in ocenijo, ali lahko sami ponudijo ustrezen predmet z ustrezno kvaliteto. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti predmeta. Naročnik s tehničnimi zahtevami točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Zato je določitev predmeta ena od ključnih nalog naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Tehnične zahteve, ki se nanašajo na predmet naročila, so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb, ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki je v skladu z naročnikovimi potrebami in pričakovanji.

Izhodišče za določanje tehničnih specifikacij predstavlja 37. člen ZJN-2, v skladu s katerim lahko naročnik predmet opiše z opisovanjem lastnosti, funkcionalnih in storilnostnih zahtev ali pa s tehničnimi specifikacijami, npr. tehničnimi standardi. Prvi odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da se tehnične specifikacije navedejo v dokumentaciji javnega naročila, npr. v obvestilu o javnem naročilu, razpisni dokumentaciji ali dodatnih dokumentih. Kadarkoli je to mogoče, je treba tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo standarde za dostop za invalidne osebe ali standarde za gradbene objekte, namenjene vsem uporabnikom. V skladu z drugim odstavkom 37. člena ZJN-2 morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki.

Predmet naročila lahko naročnik opiše s tehničnimi specifikacijami, z opisi funkcionalnih zahtev ali s kombinacijo specifikacij in funkcionalnih zahtev. Tretji odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da se morajo tehnične specifikacije oblikovati na enega izmed naslednjih načinov:

a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Seznama opisov določenih tehničnih specifikacij, ter po prednostnem vrstnem redu, na slovenske standarde, ki prenašajo evropske standarde, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na slovenske standarde, slovenska tehnična soglasja ali slovenske tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo blaga, pri čemer se pri vsakem sklicevanju navedejo besede »ali enakovredni«,
b) z navedbo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev, ki lahko vključujejo tudi elemente, ki se nanašajo na varovanje okolja – ti parametri morajo biti dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila,
c) z navedbo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev in s sklicevanjem na tehnične specifikacije, ki so sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi storilnostnimi ali funkcionalnimi zahtevami,
d) s sklicevanjem na tehnične specifikacije v zvezi z določenimi značilnostmi ter z navedbo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev v zvezi z drugimi značilnostmi.

Četrti odstavek 37. člena ZJN-2 določa, da naročnik v primeru, če predmet opiše s tehničnimi specifikacijami (torej z uporabo določenih standardov), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi in na način, ki ga je naročnik opredelil kot sprejemljivega v razpisni dokumentaciji, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ustrezno sredstvo je lahko tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa. Podobno je v petem odstavku 37. člena ZJN-2 določeno tudi v primeru, če naročnik predmet naročila opiše z navedbo storilnostnih ali funkcionalnih zahtev – naročnik ne sme zavrniti ponudbe za gradnje, proizvode ali storitve, skladne s slovenskim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki so ga določili evropski organi za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na storilnostne ali funkcionalne zahteve, ki jih določajo. Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje storilnostne ali funkcionalne zahteve naročnika. Tudi v tem primeru ZJN-2 določa, da bi ustrezno sredstvo lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa. V zvezi z vprašanjem, koga je treba šteti za priznani organ, je treba upoštevati osmi odstavek 37. člena ZJN-2, ki določa, da se v zvezi z določitvijo tehničnih specifikacij za priznane organe štejejo laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in nadzorni organi, ki so usklajeni z evropskimi standardi. ZJN-2 ob tem izrecno določa, da mora naročnik sprejeti potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah članicah, lahko pa sprejme tudi potrdila, ki jih izdajo priznani organi s sedežem v drugih državah.

Iz navedenih določil ZJN-2 je razvidno, da mora naročnik predmet naročila opisati tako, da izraža njegove objektivne potrebe in da ne omejuje konkurence na trgu. Tehnične zahteve morajo biti oblikovane tako, da zagotovijo enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in njihov konkurenčni položaj. Tudi iz 29. točke preambule Direktive 2004/18/ES izhaja, da morajo tehnične specifikacije omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in da ne smejo ustvarjati ovir za dostop javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci, zaradi česar je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Ob tem, ko je izhodišče Direktive 2004/18/ES, da je treba omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij v smislu funkcionalnega delovanja in zahtev, direktiva hkrati tudi izrecno predvideva, da mora naročnik v primeru, če za opis predmeta uporablja evropske ali nacionalne standarde, obravnavati tudi ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Izhodišče direktive torej je, da je treba ponudnikom dovoliti uporabo različnih oblik dokazov o enakovrednosti, naročniki pa morajo biti v posameznem primeru sposobni obrazložiti vsako morebitno odločitev o neenakovrednosti določene tehnične rešitve.

Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, je naročnik tehnične zahteve za posamezna pralna in čistilna sredstva ter drugo blago, ki ga naroča v okviru predmetnega naročila, določil v popisu blaga. Ob tem je določil (točka 2.1 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), da mora ponudnik v vsakem sklopu ponuditi vse zahtevane artikle, sicer bo ponudba izločena. Ponudnik mora v celoti upoštevati opis artiklov, navedenih v popisu naročnika. V primeru, če ponudnik ponudi artikel, ki nima enakih lastnosti in zahtev, kot so določene v popisu naročnika, bo njegova ponudba za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena.

V popisu blaga je naročnik navedel artikle, ki jih naroča v posameznih sklopih, pri čemer je vsak artikel tudi opisal in določil tehnične zahteve. V sklopu 1 – Pralna sredstva je naročnik pri artiklih pod zaporedno številko 1 (Tekoči detergent za pranje občutljivega perila – koncentrirana emulzija za pranje vseh vrst tekstilij), zaporedno številko 2 (tekoče sredstvo za beljenje in dezinfekcijo perila pri 30 oC), zaporedno številko 6 (tekoči detergent za pranje perila – visoko koncentrirana samostojna emulzija za pranje vseh vrst tekstilij) in zaporedno številko 7 (tekoče sredstvo za beljenje in dezinfekcijo perila pri 40oC) določil, da mora biti pralno sredstvo »vpisano na RKI ali VAH listo (obvezna priloga certifikat)«. Ob tej zahtevi naročnik ni predvidel, da bi lahko ponudnik kot dokaz za izkazovanje ustrezne stopnje kvalitete pralnega sredstva predložil tudi druge enakovredne listine oz. certifikate.

Kot je razvidno iz portala javnih naročil, je naročnik pod številko objave NMV1119/2016 v zvezi z zahtevo, da morajo biti posamezna pralna sredstva vpisana na RKI ali VAH listo, od potencialnih ponudnikov prejel nekaj vprašanj. Na vprašanje, ali lahko ponudnik ustreznost izdelkov pod zaporednimi številkami 1, 2, 6 in 7 (sklop 1. Pralna sredstva) dokazuje s certifikatom po postopkih RKI, je naročnik odgovoril, da lahko ponudnik ustreznost sredstev dokazuje s certifikatom, ki je bil izdan s strani VAH ali RKI. Na vprašanje, ali lahko ponudnik v sklopu 1 za artikle pod pozicijo 1, 2, 6 in 7 namesto certifikata RKI priloži enakovreden certifikat VAH/DGHM, je naročnik odgovoril, da so zahteve glede certifikatov navedene v samem predračunu, ki je bil objavljen. Tudi na opozorila, naj umakne zahtevo po vpisu pralnih sredstev na listo RKI oz. VAH in naj dopusti tudi dokazila drugih akreditiranih laboratorijev, ki testirajo in certificirajo po metodah RKI, je naročnik odgovoril, da se s tem ne strinja in da ne bo spremenil tehnične zahteve. Na vprašanje, naj pojasni, v čem je tehnološka prednost dezinfekcijskega sredstva, ki je uvrščeno na listo RKI ali VAH, pred dezinfekcijskimi sredstvi, ki zagotavljajo kemotermično dezinfekcijo vsega perila, kjer je dezinfekcija perila izvedena v skladu s priporočili Robert-Koch inštituta, kjer akreditiran neodvisen referenčni laboratorij s testiranji in z mikrobiološkimi analizami zagotavlja s certifikatom, da kemotermična dezinfekcija pod posebej določenimi pogoji, ki jih predpisuje metoda RKI (čas, temperatura, doziranje, flotno razmerje) uniči vse bakterije in mikroorganizme, kjer ima naročnik zagotovilo, podkrepljeno z ustreznimi testiranji in mikrobiološkimi analizami, da ne bo prihajalo do okužb na podlagi postopkov, ki so v naprej določeni, in kjer so dezinfekcijska pralna sredstva vpisana na listo biocidnih sredstev, je naročnik odgovoril le, da želi sredstva s certifikatom RKI ali VAH, torej ene od dveh svetovno priznanih institucij, in da lahko ponudnik ponudi sredstva bodisi s certifikatom RKI ali s certifikatom VAH.

Iz citiranih določil razpisne dokumentacije in objavljenih odgovorov na portalu javnih naročil je razvidno, da naročnik kot dokaz za izkazovanje ustrezne stopnje kakovosti pralnih sredstev v sklopu 1 pod zaporednimi številkami 1, 2, 6 in 7 zahteva izključno certifikat Inštituta Robert Koch (RKI) ali certifikat institucije Verbund für Angewandte Hygiene (VAH), medtem ko ostalih certifikatov ne namerava sprejeti kot enakovrednih, in sicer tudi v primeru, če jih izdajajo akreditirani laboratoriji, ki testirajo in certificirajo po metodah RKI.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s takim ravnanjem ni ravnal v skladu s 37. členom ZJN-2. Kot je bilo zapisano, lahko naročnik predmet naročila opiše tudi s sklicevanjem na tehnične specifikacije, torej tudi s sklicevanjem na določene standarde, pri čemer lahko kot dokazilo za izpolnjevanje standardov zahteva predložitev certifikatov. Že iz točke a) tretjega odstavka 37. člena ZJN-2 je razvidno, da naročnik praviloma ne more določiti zgolj točno določenega standarda oz. certifikata, temveč mora pri vsakem sklicevanju omogočiti tudi predložitev enakovrednih dokazil. Toliko bolj je dolžnost naročnika, da poleg izrecno navedenih certifikatov dopusti tudi predložitev enakovrednih dokazil, razvidna iz četrtega odstavka 37. člena ZJN-2, ki določa, da v primeru, če naročnik predmet opiše s tehničnimi specifikacijami oz. z uporabo določenih standardov, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da blago ali storitve, ki so ponujene, niso skladne s specifikacijami, na katere se sklicuje, če lahko ponudnik v svoji ponudbi z ustreznimi sredstvi (tehnično dokumentacijo proizvajalca ali poročilom o preskusih priznanega organa) dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Kot je bilo že zapisano, mora naročnik kot priznane organe šteti vse laboratorije za testiranje in kalibracijo ter certifikacijske in nadzorne organe, ki so usklajeni z evropskimi standardi in ki lahko na enakovreden način potrdijo ustreznost in kvaliteto blaga, ne pa zgolj nekatere izmed njih. Ponudnikom je torej treba dovoliti uporabo različnih oblik dokazov o enakovrednosti, naročniki pa morajo biti v posameznem primeru sposobni obrazložiti vsako morebitno odločitev o neenakovrednosti določene tehnične rešitve.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila naročnik ni navedel utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi lahko presojali, ali je zahteva po predložitvi izključno certifikatov RKI ali VAH povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Že na portalu javnih naročil je naročnik odgovoril le, da želi sredstva s certifikatom RKI ali VAH, torej ene od dveh svetovno priznanih institucij, ne da bi pri tem pojasnil, zakaj za njega niso sprejemljivi certifikati drugih akreditiranih laboratorijev, ki testirajo in certificirajo po metodah RKI. Čeprav je bil k temu izrecno pozvan, naročnik na portalu javnih naročil ni pojasnil, v čem je tehnološka prednost dezinfekcijskega sredstva, ki je uvrščeno na listo RKI ali VAH, pred drugimi dezinfekcijski sredstvi, ki zagotavljajo kemotermično dezinfekcijo perila, kjer je dezinfekcija perila izvedena v skladu s priporočili Robert-Koch inštituta in kjer akreditiran neodvisen referenčni laboratorij s testiranji in z mikrobiološkimi analizami zagotavlja s certifikatom, da kemotermična dezinfekcija pod posebej določenimi pogoji, ki jih predpisuje metoda RKI, uniči vse bakterije in mikroorganizme.

Odločitve o neenakovrednosti certifikatov, ki jih izdajajo drugi akreditirani laboratoriji po metodi RKI, naročnik ni utemeljil niti v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da je glede na predmet javnega naročila in dejavnost, ki jo opravlja, upravičen zahtevati posebna dokazila o kvaliteti ponujenih pralnih sredstev. Prav tako se Državna revizijska komisija strinja, da naročnik ni dolžan sprejeti kakršnegakoli dokazila o ustreznosti pralnega sredstva. Vendar tudi če drži naročnikova trditev, da sta RKI in VAH edini instituciji, ki predpisujeta kriterije in postopke za razvrščanje in uvrščanje vseh dezinfekcijskih sredstev, to še ne pomeni, da le ti dve instituciji izdajata ustrezna potrdila oz. certifikate oz. da drugi laboratoriji, ki certificirajo po enakih kriterijih in postopkih, ki jih določa RKI (in ki torej lahko potrdijo enako stopnjo kakovosti posameznega pralnega sredstva), ne bi mogli izdajati certifikatov, ki izkazujejo enakovredno stopnjo kakovosti blaga. Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo, bi lahko tudi drugi laboratoriji, ki bi jih bilo mogoče šteti za priznane organe za testiranje in kalibracijo oz. za certifikacijske in nadzorne organe v smislu osmega odstavka 37. člena ZJN-2, izdajali enakovredna potrdila o kakovosti, ki jih ni mogoče že vnaprej označiti za neustrezne. Naročnik je dolžan upoštevati tudi enakovredna dokazila, vprašanje, ali je dokazilo, ki je predloženo v ponudbi, enakovredno, pa je stvar postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb. Z drugimi besedami – ob tem, ko je naročnik v skladu s 37. členom ZJN-2 dolžan dopustiti tudi druga enakovredna dokazila za izkazovanje enake stopnje kvalitete blaga, ima v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb možnost, da v vsakem konkretnem primeru oceni, ali predloženo dokazilo res izkazuje zahtevano kvaliteto blaga.

Na ugotovitev Državne revizijske komisije, da naročnik s tem, ko ni dopusti enakovrednih dokazil, ni ravnal v skladu s 37. členom ZJN-2, ne morejo vplivati navedbe naročnika, da ima v primeru odstopanja pralnega sredstva od zahtevanih lastnosti možnost neposrednega zahtevka zoper institucijo, ki edina izdaja verodostojen, nesporen in svetovno priznan dokument o določenih lastnostih pralnega sredstva. Kot opozarja že vlagatelj, je naročnik v pogodbenem razmerju s ponudnikom in lahko posledično primarno uveljavlja odgovornost za stvarne napake le od ponudnika oz. proizvajalca pralnega sredstva. Poleg tega naročnik ni v ničemer izkazal, da bi bila odgovornost drugih laboratorijev ali certifikacijskih organov za postopke certificiranja, ki jih izvajajo, kakorkoli drugačna od odgovornosti RKI ali VAH.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila tehnično zahtevo, v skladu s katero morajo biti pralna sredstva v sklopu 1, pod zaporednimi številkami 1, 2, 6 in 7, vpisana na RKI ali VAH listo, ne da bi bila pri tem dopuščena tudi predložitev enakovrednih dokazil. Državna revizijska komisija naročniku v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN nalaga, da v primeru, če bo nadaljeval postopek oddaje javnega naročila v 1. sklopu, ustrezno spremeni tehnične zahteve tako, da omogoči tudi predložitev enakovrednih dokazil o kakovosti ponujenega blaga, vsem ponudnikom, ki so že oddali ponudbe, pa omogoči, da jih, v skladu s spremenjenimi tehničnimi zahtevami, ustrezno spremenijo in ponovno predložijo. Presojo, ali predloženi enakovredni certifikati izkazujejo enako stopnjo kvalitete, bo naročnik lahko opravil v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, upoštevajoč konkretna dokazila, kot bodo predložena v ponudbi.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebne priznala stroške za revizijsko takso, in sicer v višini 1.500,00 EUR.

Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj, glede na napačno navedeno višino takse v 12. točki Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, plačal previsok znesek takse. V obravnavanem primeru znaša višina takse, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 71. člena ZPVPJN, 1.500,00 EUR, vlagatelj pa je plačal takso v višini 3.500,00 EUR. Državna revizijska komisija bo zato naložila Ministrstvu za finance, naj preveč plačano revizijsko takso v znesku 2.000,00 EUR vrne vlagatelju (tretji odstavek 72. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 19. 4. 2016




predsednik senata
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije



















Vročiti:

- Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice, Ulica Staneta Bokala 4, 4270 Jesenice
- Kimi, d. o. o., Planjava 1, 1236 Trzin
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:

- v spis zadeve

V vednost:

- finančno-računovodska služba

Natisni stran