Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-045/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

    Številka: 018-045/2016-6
    Datum sprejema: 19. 4. 2016

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Vzdrževanje in nadgradnja IS eVŠ« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Optilab, d. o. o., Župančičeva ulica 8, Ajdovščina, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19. 4. 2016

    odločila:

    1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 17. 2. 2016, se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 4300-28/2015/33, z dne 21. 1. 2016.

    2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 7.999,60 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je dne 5. 5. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje in razvoj eVŠ (v nadaljevanju: javno naročilo), dne 3. 7. 2015 in dne 30. 9. 2015 pa še sklepa o spremembi zadevnega sklepa. Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku je bilo dne 20. 10. 2015 (s številko objave JN7338/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 23. 10. 2015 pa (s številko dokumenta 374163) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 206.

    Naročnik je dne 21. 1. 2016 sprejel »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 4300-28/2015/33 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere med drugim izhaja, da se za izvedbo zadevnega javnega naročila »izbere partnersko ponudbo ponudnikov RRC Računalniške storitve d.d.« ter »IN2 d.o.o.« […] »Zagreb, Republika Hrvaška (partner)« (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

    Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 4. 2. 2016, dne 17. 2. 2016 pa je na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 17. 2. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da naročnik ali Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodita ter razveljavita odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj obenem zahteva tudi, da se mu povrnejo vsi stroški postopka.

    V zahtevku za revizijo vlagatelj najprej zatrjuje, da je »[v] primeru neizpolnjevanja enega od« […] »kadrovskih pogojev« […] »lahko ponudba vlagatelja kvečjemu nepravilna,« […] »ne more pa biti neprimerna«, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila. V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je dokazal, da z nominiranim vodjo projekta, analitikom in razvojniki izpolnjuje kadrovsko sposobnost za izvedbo javnega naročila (vključno z zahtevo glede let in vrste delovnih izkušenj), v nobenem primeru pa njegova ponudba ne vsebuje napak, zaradi katerih bi morala biti izločena, temveč je (v delih, ki se nanašajo na podvojen kader) kvečjemu lahko formalno nepopolna, zato bi mu moral dati naročnik možnost, da vse ugotovljene formalne nepopolnosti v ponudbi odpravi.

    Naročnik je dne 26. 2. 2016 prejel »Izjasnitev izbranega ponudnika«, številka STV-208/2016, z dne 26. 2. 2016 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, oporeka vlagateljevi aktivni legitimaciji v predrevizijskem in revizijskem postopku, opozarja na to, da »bi bil kakršenkoli poseg v ponudbo, ki bi pomenil spremembo kadrov, nedopusten, saj ne gre le za formalno pomanjkljivost ponudbe«, pa tudi na to, da »večkratna odprava formalne nepopolnosti ni dovoljena«. Izbrani ponudnik ob tem »predlaga, da naročnik zavrne vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen«.

    Naročnik je dne 8. 3. 2016 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, številka 4300-28/2015/36, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik za kadre vodja projekta, analitik in razvojniki, ki so priglašeni v vlagateljevi ponudbi, po vsebini podaja (bolj natančno) obrazložitev razlogov, ki jih je (v zvezi z izločitvijo vlagateljeve ponudbe iz razloga, ker naj bi ta ne izpolnjevala zahtev glede let in vrste delovnih izkušenj ter nepodvajanja kadra) navedel v odločitvi o oddaji naročila.

    Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj prejel dne 10. 3. 2016, naročnik pa je z dopisom z dne 14. 3. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

    Državna revizijska komisija je dne 16. 3. 2016 prejela »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA zaradi zavrnitve revizijskega zahtevka«, z dne 15. 3. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, jih zavrača, opozarja, da se eden od razlogov za nepopolnost njegove ponudbe »v odločitvi o zahtevku za revizijo pojavi prvič, saj iz odločitve o oddaji ne izhaja«, kot sklepno pa meni, da so njegove navedbe »utemeljene in je potrebno njegovemu revizijskemu zahtevku v celoti ugoditi«.

    Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom, številka 018-45/2016-4, pozvala na dopolnitev oziroma odstop dotlej še neodstopljene dokumentacije, dne 30. 3. 2016 pa je v prilogi dopisa z dne 29. 3. 2016 prejela dodatno dokumentacijo, ki ji jo je odstopil naročnik.

    Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

    Državna revizijska komisija v zvezi z zatrjevanji izbranega ponudnika, vezanimi na vprašanje aktivne legitimacije vlagatelja za vložitev zahtevka za revizijo (drugi in tretji odstavek na strani 2, pa tudi prvi odstavek na strani 3 izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), ugotavlja, da je v zadevnem postopku pravnega varstva vlagatelju priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj ima namreč interes za dodelitev tega javnega naročila, saj je oddal pravočasno ponudbo (prva poved drugega odstavka 14. člena ZPVPJN, v povezavi s prvo alineo prvega odstavka istega člena), prav tako pa bi mu lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Če bi se namreč ugotovilo, da je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, bi bila ponudba vlagatelja namreč lahko (upoštevajoč merila za izbiro ponudbe) izbrana kot najugodnejša. Vlagatelj je svoji vlogi, poimenovani »Dopolnitev razpisne dokumentacije za javno naročilo št. 4300-28/2015 z nazivom "Vzdrževanje in nadgradnja IS eVŠ"«, z dne 8. 12. 2015 (v nadaljevanju: vloga z dne 8. 12. 2015), sicer priložil referenčna potrdila referenčnih naročnikov, vendar pa izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo ni z ničemer ustrezno dokazal, da je naročnik omenjena referenčna potrdila sploh upošteval pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe. Izbrani ponudnik tako sam navaja, da »ni seznanjen s tem, ali je naročnik predmetne reference«, ki »so bile naknadno predložene, po poteku roka za predložitev ponudb, upošteval pri ocenjevanju ponudb«. Izbrani ponudnik tudi z ničemer ustrezno ne zatrjuje in ne dokaže, da se zadevna referenčna potrdila po vsebini razlikujejo od referenčnih potrdil, ki jih je vlagatelj predložil že v svoji ponudbi (in če, v katerih podatkih). Iz odločitve o oddaji naročila (prvi odstavek na tretji strani) je namreč razvidno, da v navezavi na referenčna potrdila, ki so priloga vloge z dne 8. 12. 2015, naročnik »ugotavlja, da niso vsebinske narave oziroma ponudnik z naknadno dopolnjenimi listinami ni spreminjal« tistih podatkov, delov ponudbe oziroma elementov ponudbe, ki jih ob upoštevanju tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 ne sme dopolnjevati ali spreminjati.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo (3. naslov na strani 3) navaja, da »[i]z pravnega pouka, ki ga je v odločitvi o oddaji javnega naročila podal naročnik, izhaja, da naročnik ni izračunal točne višine takse, ki bi jo moral plačati vlagatelj v primeru vložitve revizijskega zahtevka, čeprav bi bila to dolžnost naročnika. Višino takse je tako izračunal vlagatelj sam«. Ker je vlagatelj uveljavljal pravno varstvo (vložil je zahtevek za revizijo), zahtevku za revizijo pa je priložil tudi ustrezno potrdilo o plačilu dolžne takse iz 71. člena ZPVPJN, zatrjevana kršitev naročnika tudi v primeru, če bi bila ugotovljena in bi bilo dejansko šteti, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel višine takse za postopek pravnega varstva v postopku javnega naročanja, v konkretnem primeru ni vplivala na vlagateljev položaj v postopku.

    Glede na navedeno je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila (tretja in četrta stran), ponudbo vlagatelja, ki je bila po ocenjevanju po merilih uvrščena na prvo mesto, izločil z obrazložitvijo, da vlagatelj »ni zadostil pogoju vsaj sedmih (7) zahtevanih kadrov za določene vloge za projekt izvedbe predmeta javnega naročila, saj je za vloge v projektu prijavljenih le 6 kadrov«. Vlagatelju je sicer pritrditi v njegovem zatrjevanju, da je »[v] primeru neizpolnjevanja enega od« […] »kadrovskih pogojev« […] »lahko ponudba vlagatelja kvečjemu nepravilna,« […] »ne more pa biti neprimerna, kakor sedaj izhaja iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila« (prvi odstavek III. točke na strani 8, vsebinsko primerljivo pa tudi prvi odstavek točke II.1 na strani 3 zahtevka za revizijo), vendar pa je po drugi strani ugotoviti, da zaključek naročnika, da je ponudba vlagatelja neprimerna, predstavlja zgolj napačno pravno kvalifikacijo, ki v konkretnem primeru sama po sebi ne narekuje razveljavitve odločitve o oddaji naročila. Bistveno je namreč, da je iz odločitve o oddaji naročila jasno razbrati, da vlagatelj v ponudbi »ni zadostil pogoju vsaj sedmih (7) zahtevanih kadrov za določene vloge za projekt izvedbe predmeta javnega naročila, saj je za vloge v projektu prijavljenih le 6 kadrov«, kar v posledici pomeni, da bi moral naročnik vlagateljevo ponudbo kot ponudbo, ki po njegovem stališču ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2, pravno kvalificirati za nepravilno (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), ne pa za neprimerno (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Bistveno je tudi, da je zaključek naročnika, da v ponudbi »ni zadostil pogoju vsaj sedmih (7) zahtevanih kadrov za določene vloge za projekt izvedbe predmeta javnega naročila, saj je za vloge v projektu prijavljenih le 6 kadrov«, upoštevaje vsebino odločitve o oddaji naročila, vlagatelj jasno razbral, v posledici česar je tudi ustrezno zaključil, da bi moral naročnik njegovo ponudbo pravno kvalificirati za nepravilno in ne za neprimerno. Državna revizijska komisija bo pravilno pravno kvalifikacijo vlagateljeve ponudbe upoštevala pri presoji vlagateljevega zahtevka za revizijo, kar pomeni, da izpostavljena kršitev naročnika v ničemer ne vpliva in ne bo vplivala na pravni položaj vlagatelja v postopku.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo meni, da »je naročnik pomešal pojma osebnih referenc ter delovnih izkušenj« (zadnji odstavek na strani 11), saj je »[p]ogoj delovnih izkušenj« […] »drug pogoj, kakor kadrovsko referenčni pogoj, obdobje trajanja referenčnega projekta pa nima nobene zveze s pogojem po ustreznih delovnih izkušnjah« (zadnji odstavek na strani 12 – vsebinsko primerljivo vlagatelj zatrjuje tudi na več drugih mestih zahtevka za revizijo). Ker je razumevanje Navodil ponudnikom na obrazcu N-1 (v nadaljevanju: Navodila ponudnikom) v izpostavljenem smislu ključnega pomena za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija najprej odločala o zahtevku za revizijo v predstavljeni vsebini.

    V Navodilih ponudnikom je naročnik določil, da razpisno dokumentacijo sestavljata med drugim tudi »obrazec P-2: Prijava« in »obrazec P-3: Reference« (3. oziroma 4. alinea 3. točke Navodil ponudnikom), pri čemer mora ponudba vsebovati (med drugim) ustrezno izpolnjena in podpisana obrazca »P-2: Prijava« ter »P-3: Reference« (2. oziroma 3. alinea 4. točke Navodil ponudnikom). Ponudniki so morali v vseh zahtevanih obrazcih izpolniti prazna polja in vsebine, ki so bile predvidene za vnos podatkov s strani ponudnikov (predzadnji odstavek 4. točke Navodil ponudnikom). V 7. točki Navodil ponudnikom, naslovljeni »PREVERJANJE SPOSOBNOSTI«, je naročnik v rubriki »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« v alineah od 4 do 7 določil več pogojev, pri čemer je med listinami, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogoja za vodjo projekta, analitika in pet razvojnikov, predvidel: »Razvidno iz obrazca P-2 Prijava«. Med listinami, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogoja za vodjo projekta, je naročnik ob tem zapisal še: »Kot dokazilo ponudnik predloži kopijo univerzitetne diplome in kopijo ustrezne listine o znanju slovenskega jezika«. Naročnik je v navezavi na pogoje, ki se nanašajo na reference in kadre, na Portalu javnih naročil odgovoril na več vprašanj gospodarskih subjektov in sicer: vprašanje in odgovor »Finančno zavarovanje - menica, listina o aktivnem znanju slovenskega jezika, Datum objave: 23.10.2015, 15:16«, vprašanje in odgovor »Osebne reference, Datum objave: 23.10.2015, 15:25«, vprašanje in odgovor »Različne vloge, Datum objave: 27.10.2015, 11:41«, vprašanje in odgovor »Reference, Datum objave: 27.10.2015, 11:45«, vprašanje in odgovor »Xamarin, Datum objave: 16.11.2015, 09:55«, vprašanje in odgovor »Kompleksnost procesa, Datum objave: 24.11.2015, 15:23« ter vprašanje in odgovor »Referenca projektnega vodenja, Datum objave: 24.11.2015, 16:29«. Navedene informacije se kot informacije, ki jih je naročnik posredoval gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje tega javnega naročila, štejejo kot del razpisne dokumentacije (tretja poved drugega odstavka 71. člena ZJN-2, pa tudi 13. alinea 3. točke Navodil ponudnikom).

    Po proučitvi vsebine pogojev, določenih v alineah od 4 do 7 rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pogoje v omenjenem delu Navodil ponudnikom mogoče razumeti na način, da naročnik v njih ni zahteval, da bi morali ponudniki zahtevana leta delovnih izkušenj dokazovati z dokazili o referencah, ki bi pokrivala vsa ta zahtevana leta delovnih izkušenj. Navodila ponudnikom je mogoče razumeti na način, da naročnik v njih ni vzajemno povezoval zahtevanih let delovnih izkušenj z dokazili o referencah tako, da bi bila zahtevana leta delovnih izkušenj dokazana z dokazili o referencah, pač pa je razumeti, da se zahtevana leta delovnih izkušenj dokazujejo le s podatki, ki so jih ponudniki na Obrazcu P-2 vpisali v rubriko »Delovne izkušnje v letih«. Obrazec P-2 je sicer strukturiran tako, da vsebuje tudi rubriko »Osebne reference«, vendar pa je vsebino omenjenega obrazca, v povezavi s pogoji, določenimi v alineah od 4 do 7 rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom, ter v povezavi s predzadnjim odstavkom 4. točke Navodil ponudnikom, razumeti tako, da je bilo potrebno rubriko »Osebne reference« na Obrazcu P-2 izpolniti le v zvezi s kadri, v zvezi s katerimi je v posameznih alineah rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom to tako izrecno in jasno zahtevano v vsebini pogoja (na primer glede vodje projekta). Podatki, vpisani v rubriki »Osebne reference«, torej (kot je mogoče razumeti Navodila ponudnikom) niso služili dokazovanju izpolnjevanja zahteve po delovnih izkušnjah kadrov, temveč zgolj kot izkaz osebnih referenc tistega kadra, v zvezi s katerim je v posameznih alineah rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom to tako izrecno in jasno zahtevano v vsebini pogoja (na primer glede vodje projekta). Predstavljenih zaključkov v ničemer ne spreminjata vprašanje gospodarskega subjekta in odgovor naročnika »Osebne reference, Datum objave: 23.10.2015, 15:25«, objavljena na Portalu javnih naročil. Omenjeno vprašanje je namreč postavljeno v smislu, pri katerih kadrih je »v obrazcu Prijava v razdelku 2.4 Podati o kadrih potrebno napisati Osebne reference«, ne pa v smislu, ali se s podatki o osebnih referencah na Obrazcu P-2 dokazuje izpolnjevanje zahteve po delovnih izkušnjah kadrov. Vsebinsko primerljivo velja tudi za naročnikov odgovor na omenjeno vprašanje, saj se nanaša na to, za koga (za kateri kader) so zahtevane »osebne reference v obrazcu Prijava v razdelku 2.4 Podati o kadrih«, ne pa na to, ali se (oziroma da se) s podatki o osebnih referencah na Obrazcu P-2 dokazuje izpolnjevanje zahteve po delovnih izkušnjah kadrov. V predstavljenem smislu je tako slediti tudi zaključku vlagatelja, da je navedeno »bistvenega pomena za opredeljevanje, katera dokazila bi pravzaprav moral predložiti vlagatelj ter kateremu pogoju bi moral zadostiti« (prvi odstavek pod tabelo na strani 6 zahtevka za revizijo). Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila ugotovila, da je zahteve naročnika v izpostavljenem delu na predstavljeni način upravičeno razumel (poleg vlagatelja in vsebinsko primerljivo kot vlagatelj) vsaj še eden od ponudnikov.

    V posledici doslej navedenega je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo (v obeh izvodih) vlagatelja in ugotovila, da je vlagatelj v njej (v pravno relevantnem delu) predložil šest v rubrikah »Delovne izkušnje v letih« in »Osebne reference« izpolnjenih Obrazcev P-2 (za pet različnih kadrov) in en v rubriki »Delovne izkušnje v letih« izpolnjen Obrazec P-2 (za kader s predvideno vlogo pri poslu »Razvijalec mobilnih aplikacij«). Iz podatkov, zapisanih v zadevnih rubrikah, izhaja, da imajo vsi kadri s predvideno vlogo pri poslu, za katere so v vlagateljevi ponudbi predloženi Obrazci P-2, zahtevano število let delovnih izkušenj. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da je »v skladu z zahtevami in navodili naročnika, v obrazcu prijave v tč. 2.4 za vsakega od priglašenih kadrov pravilno izpolnil kolone«, ki jih vlagatelj imenuje kot »delovne izkušnje v letih skupno«, »delovne izkušnje v letih pri ponudniku« in »delovne izkušnje v letih na razpisanem področju« (zadnji odstavek na strani 7). Vlagatelj je v posledici v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik s tem, ko je v odločitvi o oddaji naročila po opravljenem pregledu ponudb ugotovil, da kadri »Vodja projekta«, »Analitik«, »Razvojnik 1«, »Razvojnik (4) na podatkovni bazi Oracle« (citirano po podatkih iz vlagateljeve ponudbe) »ne zadoščajo pogoju zahtevanih let delovnih izkušenj v zahtevanih projektnih vlogah« (stran 3 odločitve o oddaji naročila), vlagateljevo ponudbo pa kot nepopolno izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvo poved prvega odstavka 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila (alinee od 4 do 7 rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom, v povezavi z Obrazcem P-2). Naročnik je namreč izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih let delovnih izkušenj, v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (Navodil ponudnikom), presojal z vsebino podatkov, kot so jih ponudniki navedli v rubriki »Osebne reference« Obrazca P-2 (stolpec »Datum pričetka in končanja del na projektu«), ne pa z vsebino podatkov, kot so jih ponudniki navedli v rubriki »Delovne izkušnje v letih« Obrazca P-2. Če je naročnik ocenil, da podatki o kadrih, zapisani v rubriki »Delovne izkušnje v letih« Obrazca P-2 vlagateljeve ponudbe, potrebujejo pojasnitev, bi vlagatelja tudi lahko (upoštevaje pravo in sodno prakso sodišč Evropske unije) pozval na ustrezna pojasnila v zvezi s tem. Kot je Državna revizijska komisija zapisala v več svojih odločitvah, ZJN-2 pojasnjevanja ponudb sicer ne predvideva, vendar v njem ni najti razlogov, ki bi izključevali možnost poziva na pojasnilo ponudb. Pojasnjevanje ponudb je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem (ob pravu in sodni praksi sodišč Evropske unije) upošteva temeljna načela in omejitve ZJN-2. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine ali celo preiti v pogajanja ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudb, za razliko od dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb, ne gre za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi zahtevanimi dokumenti, temveč za pojasnjevanje vsebine (v konkretnem primeru) obstoječih podatkov v ponudbah.

    Vsebinsko povsem primerljivo je Državna revizijska komisija odločila glede »drugega razvojnika«, v zvezi s katerim je naročnik zapisal, da njegove delovne izkušnje »ne ustrezajo pogoju zahtevane vrste delovnih izkušenj pri programiranju spletnih aplikacij«, saj naj bi bila vloga zadevnega kadra »pri osebnih referencah« […] »vloga analitika in arhitekta in ne vloga razvojnika, kot je zahtevano« (predzadnji odstavek na tretji strani odločitve o oddaji naročila), pa tudi glede »razvojnika mobilnih aplikacij«, v zvezi s katerim je naročnik zapisal, da »[i]z opisa delovnih izkušenj osebe« […] »ni razvidno izpolnjevanje pogojev za predmetno vlogo, saj v sklopu osebnih referenc ni naveden noben projekt, s katerim bi kader izpolnjeval zahtevane pogoje« (zadnji odstavek na tretji strani odločitve o oddaji naročila). Alineo 7 rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom, ki se nanaša na razvojnike, je namreč mogoče razumeti na način, da naročnik v njej ni zahteval, da bi morali ponudniki zahtevane delovne izkušnje (vključno z vrsto delovnih izkušenj) dokazovati z dokazili o referencah, vpisanimi v rubriko »Osebne reference« Obrazca P-2. Navodila ponudnikom je mogoče razumeti na način, da naročnik v njih ni vzajemno povezoval (vrste) delovnih izkušenj z dokazili o referencah tako, da bi bile zahtevane delovne izkušnje (vključno z vrsto delovnih izkušenj) dokazane z dokazili o referencah, pač pa je razumeti, da se zahtevane delovne izkušnje dokazujejo le s podatki, ki so jih ponudniki na Obrazcu P-2 vpisali v rubriko »Delovne izkušnje v letih«. Obrazec P-2 je sicer strukturiran tako, da vsebuje tudi rubriko »Osebne reference«, vendar pa je vsebino omenjenega obrazca, v povezavi s pogoji, določenimi v alineah od 4 do 7 rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom, ter v povezavi s predzadnjim odstavkom 4. točke Navodil ponudnikom, razumeti tako, da je bilo potrebno rubriko »Osebne reference« na Obrazcu P-2 izpolniti le v zvezi s kadri, v zvezi s katerimi je v posameznih alineah rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom to tako izrecno in jasno zahtevano v vsebini pogoja (na primer glede vodje projekta). Podatki, vpisani v rubriki »Osebne reference«, torej (kot je mogoče razumeti Navodila ponudnikom) niso služili dokazovanju (vrste) delovnih izkušenj kadrov, temveč zgolj kot izkaz osebnih referenc tistega kadra, v zvezi s katerim je v posameznih alineah »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom to izrecno in jasno zahtevano v vsebini pogoja (na primer glede vodje projekta). V predstavljenem smislu je razlagati tudi vsebino že doslej izpostavljenega odgovora naročnika »Osebne reference, Datum objave: 23.10.2015, 15:25«, objavljenega na Portalu javnih naročil, ter zatrjevanje naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (predzadnji odstavek na prvi strani in prvi odstavek na tretji strani), po katerem »je bilo za vse priglašene kadre (odgovor na portalu javnih naročil z dne 23. 10. 2015) eksplicitno zahtevano izpolnjevanje razdelka osebnih referenc, ki jih je naročnik poleg morebitnih drugih dokazil upošteval pri presoji izpolnjevanja zahtevanih kadrovskih pogojev«.

    Vlagatelj je tako v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik iz razloga, ker je v odločitvi o oddaji naročila glede »drugega razvojnika« v zvezi z njegovimi delovnimi izkušnjami ugotovil, da te »ne ustrezajo pogoju zahtevane vrste delovnih izkušenj pri programiranju spletnih aplikacij«, saj naj bi bila vloga zadevnega kadra »pri osebnih referencah« […] »vloga analitika in arhitekta in ne vloga razvojnika, kot je zahtevano«, glede »razvojnika mobilnih aplikacij« pa je ugotovil, da »[i]z opisa delovnih izkušenj osebe« […] »ni razvidno izpolnjevanje pogojev za predmetno vlogo, saj v sklopu osebnih referenc ni naveden noben projekt, s katerim bi kader izpolnjeval zahtevane pogoje« (predzadnji oziroma zadnji odstavek na tretji strani odločitve o oddaji naročila), in v posledici njegovo ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, kršil prvo poved prvega odstavka 80. člena ZJN-2 (v povezavi s 16. in 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) in določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje javnega naročila (alinea 7 rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom, v povezavi z Obrazcem P-2). Naročnik je namreč izpolnjevanje pogoja glede zahtevane vrste delovnih izkušenj, v nasprotju z določbami razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega javnega naročila (Navodil ponudnikom), presojal z vsebino podatkov, kot so jih ponudniki navedli v rubriki »Osebne reference« Obrazca P-2 (stolpec »Vloga kadra pri projektu«), ne pa z vsebino podatkov, kot so jih ponudniki navedli v rubriki »Delovne izkušnje v letih« Obrazca P-2. Če je naročnik ocenil, da podatki o kadrih, zapisani v rubriki »Delovne izkušnje v letih« Obrazca P-2 vlagateljeve ponudbe, potrebujejo pojasnitev, bi vlagatelja tudi lahko (upoštevaje pravo in sodno prakso sodišč Evropske unije) pozval na ustrezna pojasnila v zvezi s tem.

    V zvezi z zatrjevanji vlagatelja, ki se nanašajo na vprašanje nominiranja ene in iste osebe na dve predvideni vlogi pri poslu, Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo (v obeh izvodih) vlagatelja ugotavlja, da je v njej dejansko ena in ista oseba nominirana na dve predvideni vlogi pri poslu (na dveh Obrazcih P-2). Navedeno dejstvo v zahtevku za revizijo (zlasti zadnji odstavek točke II.1, pa tudi točke IV., IV.3 in IV.8) vlagatelj priznava tudi sam. Ker je naročnik na vprašanje enega od gospodarskih subjektov, ki se glasi, »[a]li en kader lahko nastopa v več različnih vlogah?«, v odgovoru »Različne vloge, Datum objave: 27.10.2015, 11:41«, objavljenem na Portalu javnih naročil, odgovoril, da »[e]n kader lahko nastopa samo v eni vlogi«, je sicer slediti zaključku naročnika, da iz vlagateljeve ponudbe »izhaja, da je ponudnik posamezni kader predvidel v dvojni vlogi (analitika in razvojnika)«, pa čeprav »en kader lahko nastopa samo v eni vlogi« (prvi odstavek odločitve o oddaji naročila na četrti strani), vendar pa je po drugi strani slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju (zadnji odstavek na strani 20), da »[d]ejstvo podvajanja kadra« […] »predstavlja formalno nepopolnost«, naročnik pa bi ga »moral pozvati k dopolnitvi njegove ponudbe v tem delu«. Vlagatelj je tako v zahtevku za revizijo dokazal, da je naročnik iz razloga, ker je njegovo (v izpostavljenem delu) formalno nepopolno ponudbo kot nepopolno izločil iz postopka oddaje zadevnega javnega naročila, ne da bi pred tem ravnal po prvem odstavku 78. člena ZJN-2 (upoštevaje pri tem tretji odstavek istega člena), kršil prvi odstavek 78. člena ZJN-2 (v povezavi s 16., 17. in 19. točko prvega odstavka 2. člena istega zakona).

    V zvezi z ugotovitvijo naročnika v odločitvi o oddaji naročila (drugi odstavek na četrti strani), po kateri »je moral ponudnik za namen izvajanja javnega naročila zagotoviti tudi enega (1) Oracle DBA administratorja z vsaj tremi (3) leti delovnih izkušenj pri administraciji Oracle podatkovne baze, pri čemer pa« […] »tovrstna referenca za kader za predvideno vlogo Oracle DBA Administratorja ni priložena«, ter zatrjevanji vlagatelja, povezanimi s tem (zlasti v točki IV.7 zahtevka za revizijo), je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo (v obeh izvodih) vlagatelja. V posledici je ugotovila, da je vlagatelj v njej (v pravno relevantnem delu) sicer predložil izpolnjen Obrazec P-2 za osebo, pri kateri je kot njena predvidena vloga pri poslu zapisana vloga »Razvojnik 3«, vendar pa ne iz omenjenega podatka ne iz drugih podatkov, vpisanih na zadevnem Obrazcu P-2, ni jasno razbrati, da bi bilo navedeno dokazilo namenjeno izkazovanju izpolnjevanja pogoja za »Oracle DBA administratorja z vsaj tremi (3) leti delovnih izkušenj pri administraciji Oracle podatkovne baze« (tretja alinea alinee 7 rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom). Ker naročnik, kot je razbrati iz odločitve o oddaji naročila in iz odločitve o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na tretji strani), ni menil, da omenjeni Obrazec P-2 za osebo, pri kateri je kot njena predvidena vloga pri poslu zapisana vloga »Razvojnik 3«, potrebuje zgolj pojasnilo, bi moral (upoštevaje pravo in sodno prakso sodišč Evropske unije) ravnati v skladu s prvim odstavkom 78. člena ZJN-2 (v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2), upoštevaje pri tem tretji odstavek 78. člena ZJN-2. Ponudba vlagatelja je namreč v delu, ki se nanaša na pogoj glede »Oracle DBA administratorja z vsaj tremi (3) leti delovnih izkušenj pri administraciji Oracle podatkovne baze« v izpostavljeni vsebini formalno nepopolna v smislu 17. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, zaradi česar jo vlagatelj lahko (predstavljena formalna pomanjkljivost ponudbe ni nebistvena) pod pogoji iz ZJN-2 (upoštevaje pravo in sodno prakso sodišč Evropske unije) dopolni ali spremeni. Če je ponudba formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam, če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, pa mora naročnik tako ponudbo izločiti (prvi odstavek 78. člena ZJN-2).

    Iz razlogov, pojasnjenih doslej, ni slediti zatrjevanjem izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (na strani 1), da vlagatelj svoje ponudbe v delih, ki se nanašajo na kadre, na podlagi prvega odstavka 78. člena ZJN-2 (v povezavi s tretjim odstavkom 78. člena ZJN-2 in v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) ne bi smel dopolniti oziroma spremeniti.

    Državna revizijska komisija še pripominja, da je slediti vlagatelju v njegovem zatrjevanju, da naročnik glede analitika v alinei 7 rubrike »Kadrovske reference« razdelka »TEHNIČNA IN/ALI KADROVSKA SPOSOBNOST« Navodil ponudnikom, vključno z vsebino odgovora »Kompleksnost procesa, Datum objave: 24.11.2015, 15:23«, objavljenega na Portalu javnih naročil, dejansko »ni zahteval delovnih izkušenj na področju analize pri projektih in razvoja programske opreme, kakor je to napačno navedeno v odločitvi o oddaji javnega naročila, temveč pogoj delovnih izkušenj na enem ali več projektih s področja razvoja programske opreme« (prvi odstavek na strani 14 zahtevka za revizijo). Sodišče Evropske unije je že v več sodbah presodilo, da se mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili oziroma zahtevami, ki jih je sam določil. Omenjena stroga obveznost, ki zavezuje naročnike, spada na področje načela enakega obravnavanja in iz njega izhajajoče obveznosti preglednosti. Ker v Navodilih ponudnikom naročnik omenjenega pogoja ni zapisal na način, ki ga zatrjuje, na zaključek Državne revizijske komisije v ničemer ne vpliva zatrjevanje naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na drugi strani), po katerem je že zgolj »iz samega naziva vloge analitik jasno, da, se za vlogo analitika zahtevajo izkušnje analize na področju razvoja informacijskih sistemov«. Kot izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, iz načela transparentnosti javnega naročanja pa izhaja zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako (v zvezi s tem primerjati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111). V navedenem smislu je tako slediti tudi vlagatelju, ki v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (v točki VII.) zatrjuje, da »mora naročnik vse svoje pogoje postaviti jasno in nedvoumno, zaradi česar se v tej fazi postopka javnega naročila ni mogoče sklicevati na nazive vloge«, pogoji pa »niso sami po sebi umevni, kakor želi to predstaviti naročnik. Pogoji morajo biti postavljeni na način, da v zvezi z njimi ni potrebno kakšno dodatno tolmačenje, kako jih je potrebno razumeti oz. v kakšnem smislu jih je treba razlagati«.

    V navezavi na zatrjevanja vlagatelja v zahtevku za revizijo, v katerih vlagatelj izraža voljo po zamenjavi določenih kadrov oziroma imenovanju novih kadrov, Državna revizijska komisija pripominja, da je že v več odločitvah zapisala, da je mogoče formalno nepopolne ponudbe dopolniti oziroma spremeniti (ob upoštevanju določbe 78. člena ZJN-2, ki normira dopustne dopolnitve in spremembe ponudbe, v povezavi s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2) le pred sprejemom odločitve o oddaji naročila, saj gre za institut postopka oddaje javnega naročila in ne postopka pravnega varstva po določbah ZPVPJN. Glede na navedeno Državna revizijska komisija volje vlagatelja po predstavljenih dopolnitvah oziroma spremembah ponudbe, ki jo je vlagatelj izrazil v zahtevku za revizijo zadevnega postopka pravnega varstva (volje po zamenjavi določenih kadrov oziroma imenovanju novih kadrov), pri odločanju o zahtevku za revizijo ni upoštevala (o zakonitosti nameravanih sprememb oziroma dopolnitev ponudbe ni odločala). V nasprotju s pričakovanji vlagatelja, kot jih je razumeti iz zahtevka za revizijo, pa naročnik tudi ni tisti, ki lahko kreira ponudbeno voljo vlagatelja in sooblikuje vsebino vlagateljeve ponudbe v smislu zamenjav posameznih kadrov oziroma imenovanj(a) novih kadrov, niti ni tisti, od katerega bi se to lahko pričakovalo. V predstavljenem smislu tudi ni slediti zatrjevanjem izbranega ponudnika v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (na strani 2), v katerih izbrani ponudnik opozarja, da »večkratna odprava formalne nepopolnosti ni dovoljena«.

    V zvezi z zatrjevanjem naročnika, da je referenca »za vodjo projekta« v vlagateljevi ponudbi »iz obdobja od 24. 4. 2008 do 27. 9. 2009, kar pa ne ustreza zahtevi časovne opredeljenosti reference iz razpisne dokumentacije« (prvi odstavek na drugi strani odločitve o zahtevku za revizijo), Državna revizijska komisija navaja, da je v več svojih odločitvah zapisala, da mora naročnik vse morebitne razloge za nepopolnost ponudbe navesti že v odločitvi o oddaji naročila. Učinkovito pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil je namreč lahko zagotovljeno le, če ima ponudnik možnost v predrevizijskem postopku izpodbijati vse naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na vprašanje popolnosti njegove ponudbe. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik odloči o njegovem zahtevku za revizijo, (praviloma) ne sme navajati novih kršitev (peti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v sklepu, s katerim odloči o zahtevku za revizijo, ne sme navajati novih razlogov za nepopolnost vlagateljeve ponudbe, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila. S tem bi bilo namreč vlagatelju onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva. V posledici je slediti vlagatelju, ki v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (v točki VI.) opozarja, da se v prvi povedi tega odstavka citirana navedba naročnika »v odločitvi o zahtevku za revizijo pojavi prvič, saj iz odločitve o oddaji ne izhaja«, obenem pa opozarja, da bi moral v odločitvi o oddaji naročila naročnik »navesti vse razloge za izključitev vlagateljeve ponudbe, da bi imel vlagatelj možnost učinkovitega pravnega varstva«. Ob upoštevanju zapisanega se Državna revizijska komisija do zatrjevanja naročnika, po katerem je referenca »za vodjo projekta« […] »iz obdobja od 24. 4. 2008 do 27. 9. 2009, kar pa ne ustreza zahtevi časovne opredeljenosti reference iz razpisne dokumentacije«, ni vsebinsko opredelila.

    V posledici vsega doslej navedenega je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 17. 2. 2016, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA«, številka 4300-28/2015/33, z dne 21. 1. 2016.

    Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve in napotke Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da se mu povrnejo vsi naslednji stroški postopka: »Revizijska taksa« 7.089,08 EUR, »Sestanek s stranko – 1h, po tar. št. 39/1« 100 točk, »Pregled dokumentacije – 1,5 h, po tar. št. 39/2« 150 točk, »Revizijski zahtevek po tar. št. 40/1 OT« 1.600 točk, »Materialni stroški po 11. členu OT« 37 točk in »DDV« »22 %«. V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo vlagatelj zahteva, da se mu povrnejo vsi naslednji stroški postopka: »Sestanek s stranko 1 ura po tar. št. 39/1« 50 točk, »Pregled listin in dokumentacije 1 ura po tar. št. 39/2« 50 točk, »Odvetniška nagrada za obrazložene vloge med postopkom po tar. št. 40/2« »800 točk po OT«, »izdatki po 11. členu OdvT (2 % od skupne vrednosti)« 18 točk in »DDV« »22 %«.

    Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

    Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
    – strošek dolžne plačane takse (za postopek pravnega varstva) v znesku 7.089,08 EUR,
    – strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 734,40 EUR (1.600 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa),
    – izdatke v pavšalnem znesku 11,93 EUR (26 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
    – 22 % davek na dodano vrednost v znesku 164,19 EUR na strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in na izdatke, izračunan na podlagi drugega odstavka 2. člena (v povezavi z drugim odstavkom 12. člena) Odvetniške tarife, ob upoštevanju prvega odstavka 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006 in sprem.). Iz »Seznam[a] davčnih zavezancev – pravne osebe«, dostopnega na spletni strani Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije, je namreč razbrati, da je pooblaščena odvetniška družba, ki zastopa vlagatelja, na seznamu davčnih zavezancev vpisana kot davčni zavezanec,
    skupaj torej 7.999,60 EUR.

    Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala v zahtevku za revizijo priglašenega stroška »Sestanek s stranko – 1h, po tar. št. 39/1« 100 točk, saj so v prvi točki tarifne številke 39 Odvetniške tarife opredeljene storitve, ki jih obračuna odvetnik in niso zajete v drugih tarifnih številkah (ker gre za samostojno storitev). Sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko, zato gre šteti, da je priglašeni strošek »Sestanek s stranko – 1h, po tar. št. 39/1« že zajet v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo in ni samostojna storitev. Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala priglašenega stroška »Pregled dokumentacije – 1,5 h, po tar. št. 39/2«, saj v obravnavani zadevi »[p]regled dokumentacije« ni samostojna storitev, temveč je zadevna storitev zajeta že v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo. Vsebinsko primerljivo je Državna revizijska komisija ob primerljivem dejanskem stanju odločila že v svojem sklepu, številka 018-025/2016-11, z dne 23. 3. 2016.

    Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da ostali stroški, za katere je vlagatelj v zadevnem postopku pravnega varstva zahteval povračilo, v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Vsebina opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo namreč v konkretnem primeru ni bistvena in ni pripomogla ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Dejstva, ki so narekovala ugoditev zahtevku za revizijo, tako v celoti izhajajo že iz dokumentacije, ki jo je Državni revizijski komisiji odstopil naročnik.

    Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 7.999,60 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

    V Ljubljani, dne 19. 4. 2016


    Predsednik senata
    Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
    predsednik Državne revizijske komisije














    Vročiti:
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana
    – Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
    – RRC, d. d., Ljubljana, Jadranska ulica 21, 1000 Ljubljana
    – IN2, d. o. o., Josipa Marohnića 1/1, 10000 Zagreb, Republika Hrvaška
    – Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    – v spis zadeve, tu

    Natisni stran