018-050/2016 Splošna bolnišnica Murska Sobota

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje naročila male vrednosti »MEDICINSKA OPREMA ZA ENDOSKOPIJE« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj OLYMPUS SLOVENIJA, d. o. o., Ljubljana, Litijska cesta 259, Ljubljana – Dobrunje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, Murska Sobota (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 4. 2016

odločila:

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo z dne 26. 2. 2016 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu »022 – Odločitev o oddaji naročila«, številka NMV-022/2015, z dne 15. 2. 2016.

2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.198,97 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 28. 8. 2015 sprejel sklep (številka 022/2015) o začetku postopka oddaje naročila male vrednosti za nabavo medicinske opreme za endoskopije (v nadaljevanju: naročilo male vrednosti), obvestilo o naročilu male vrednosti za oddajo predmetnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti pa je bilo dne 17. 11. 2015 (s številko objave NMV7374/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil.

Naročnik je dne 15. 2. 2016 sprejel dokument »022 – Odločitev o oddaji naročila«, številka NMV-022/2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da se kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika »MEDIP d.o.o., Taborska cesta 4, 1290 Grosuplje« (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je vlagatelj prejel dne 22. 2. 2016, dne 29. 2. 2016 pa je na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 26. 2. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku oziroma Državni revizijski komisiji predlaga, da odloči(ta), da mu je naročnik dolžan omogočiti vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika glede tehničnih specifikacij ponujene opreme (katalogi, brošure, prospekti), pa tudi, da mu po opravljenem vpogledu omogoči(ta), da zahtevek za revizijo dopolni ali spremeni. V kolikor naročnik ali Državna revizijska komisija zadevnemu predlogu ne bi sledila, vlagatelj vsakemu od njiju predlaga, da zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi odločitev o oddaji naročila. Vlagatelj v vsakem primeru zahteva povračilo stroškov postopka.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je »v okviru ponudbe izbranega ponudnika želel vpogledati v kataloge (brošure, prospekte) izbranega ponudnika, ki se nanašajo na ponujeno opremo«, kar mu ni bilo omogočeno, v posledici pa zatrjuje kršitve naročnika »v zvezi z zagotavljanjem transparentnosti postopka javnega naročanja – kršitev 8. in 22. člena ZJN-2«. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo izpodbija tudi »naročnikovo ravnanje v delu, ki se nanaša na odločitev naročnika, da odda javno naročilo« izbranemu ponudniku »in da je ponudba izbranega ponudnika« […] »popolna (in s tem tudi pravilna)«. Vlagatelj tako zatrjuje, da oprema, ki jo v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje nekaterih tehničnih zahtev naročnika, saj izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji posameznih tehničnih zahtev ni označil, na podlagi česar je mogoče sklepati, da jih ne izpolnjuje.

Vlagatelj je dne 4. 3. 2016 na pošto priporočeno oddal tudi vlogo »DOPONITEV ZAHTEVKA ZA REVIZIJO«, z dne 4. 3. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: vloga z dne 4. 3. 2016).

Izbrani ponudnik je dne 7. 3. 2016 na pošto priporočeno oddal svojo Izjasnitev o navedbah vlagatelja v zvezi z zahtevkom za revizijo glede na MNV7374/2015, z dne 7. 3. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi se izbrani ponudnik izjasnjuje o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo, pri čemer meni, da vlagatelj ni upravičen do informacij, ki bi jih želel pridobiti na vpogledu v njegovo ponudbo, vlagatelj pa naj bi vpogled v njegovo ponudbo zahteval »izključno zaradi svojih lastnih parcialnih interesov«. Izbrani ponudnik še zatrjuje, da (v nasprotju z zatrjevanji vlagatelja) oprema, ki jo ponuja, izpolnjuje vse tehnične zahteve razpisne dokumentacije.

Naročnik je dne 17. 3. 2016 sprejel sklep, številka NMV-022/2015, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil, obenem pa ni ugodil zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik meni, da ni kršil določb ZJN-2 glede varstva podatkov v ponudbi izbranega ponudnika. Naročnik opozarja, da vlagatelj »tudi sam priznava, da je podatke o opremi, ki jo je ponudil izbrani ponudnik, pridobil«, vlagateljeva zatrjevanja glede tehničnih zahtev, katerih naj bi oprema v ponudbi izbranega ponudnika ne izpolnjevala, pa ocenjuje za »povsem pavšaln[a] in neosnovan[a]«. Naročnik (tudi s sklicevanjem na izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo) v posledici zaključuje, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje vse tehnične zahteve razpisne dokumentacije, ki jih je določil.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kot zatrjuje, prejel dne 21. 3. 2016, naročnik pa je z dopisom z dne 22. 3. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji naročila male vrednosti in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje naročila male vrednosti v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 25. 3. 2016 prejela vlogo »PISNA OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA«, z dne 23. 3. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, vztraja pri zahtevku za revizijo ter »predlaga, da se postopek kot revizijski postopek nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo«.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti in predrevizijski postopek postopka oddaje naročila male vrednosti, po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, pa tudi po proučitvi predlaganih in izvedenih dokazov v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti naročnik prejel dve ponudbi, po ocenjevanju ponudb na podlagi merila najnižja cena (točka I.8 obvestila o naročilu male vrednosti in 7. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, številka 022/2015, obrazec OBR-2; v nadaljevanju: Navodila ponudnikom) pa je bila ponudba izbranega ponudnika uvrščena na prvo mesto in ponudba vlagatelja na drugo mesto.

Upoštevaje izpostavljeno uvodno ugotovitev je Državna revizijska komisija po opravljenem predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo v revizijskem postopku, kot izhaja iz 31. člena ZPVPJN, tega sprejela v vsebinsko obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej zatrjuje kršitve naročnika »v zvezi z zagotavljanjem transparentnosti postopka javnega naročanja – kršitev 8. in 22. člena ZJN-2« (V. točka zahtevka za revizijo na straneh 4, 5 in 6).

V navezavi na omenjena zatrjevanja vlagatelja uvodoma ni prezreti naslednjih pomembnih dejstev:
– naročnik je vlagatelju dne 24. 2. 2016 omogočil vpogled v več dokumentov, ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika (drugi in tretji odstavek V. točke zahtevka za revizijo);
– vlagatelj v zahtevku za revizijo sam zatrjuje, da »pozna opremo proizvajalca« […] »ki jo na trgu ponuja izbrani ponudnik« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo, zelo primerljivo pa tudi več drugih mest zahtevka za revizijo in zadnji odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), proizvajalca in serije endoskopa, ki so v ponudbi izbranega ponudnika ponujene, pa pri tem celo konkretizirano navaja;
– vlagatelj s tem, ko navaja, da »[k]atalogi zelo težko predstavljajo vidike komercialnega poslovanja, ki bi konkurentom omogočili neposredno prednost« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo, zelo primerljivo pa tudi drugi odstavek na strani 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo; ključno besedo podčrtala Državna revizijska komisija), v zahtevku za revizijo (vsaj posredno) sam priznava, da bi katalogi lahko predstavljali »vidike komercialnega poslovanja, ki bi konkurentom omogočili« posredno prednost;
– vlagatelj zahtevku za revizijo (v dokaz svojih navedb) prilaga kataloge proizvodov, ki naj bi jih v svoji ponudbi ponujal izbrani ponudnik;
– že iz podatkov v izjasnitvi o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in iz odločitve o zahtevku za revizijo je razbrati, katere proizvode v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik. Vlagatelj se je z vsebino odločitve o zahtevku za revizijo seznanil in se glede zadevnih podatkov v njej izrekel v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo.

Kot izhaja iz 22. člena ZJN-2, naročnik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). Po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2 predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke (prva poved sedmega odstavka 22. člena ZJN-2).

Kot izhaja iz zahtevka za revizijo, je naročnik vlagatelja na vpogledu »seznanil z dejstvom, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi določene podatke označil kot poslovno skrivnost« (drugi odstavek V. točke na strani 4), iz zahtevka za revizijo pa izhaja tudi, da se vlagatelj »zaveda, da možnost vpogleda v ponudbeno dokumentacija drugega ponudnika ni absolutna, abstraktna in neomejena pravica« (tretji odstavek na strani 5, vsebinsko primerljivo pa tudi prvi odstavek pod tabelo na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Vlagatelj ob tem niti ne zatrjuje, da mu naročnik na vpogledu, ki mu je bil omogočen dne 24. 2. 2016, ni omogočil vpogleda v podatke o količini iz specifikacije ponudbe izbranega ponudnika, v podatke o ceni na enoto, vrednosti posamezne postavke in skupni vrednosti iz ponudbe izbranega ponudnika (primerjaj drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Nasprotno. Vlagatelj v zahtevku za revizijo sam zatrjuje, da naročnik ni »kot poslovno skrivnost (zaupno) označil« […] »standardiziranih obrazcev in predračuna« (drugi odstavek V. točke na strani 4), pa tudi, da mu je bil vpogled omogočen (med drugim) v »Predračun izbranega ponudnika na obrazcu OBR-8« in »Tehnične specifikacije-Strokovni kriteriji, OBR-10« (zadnji odstavek V. točke na strani 4, v povezavi s prvim delom uvodne povedi drugega odstavka na strani 5).

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivna poslovna skrivnost), ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivna poslovna skrivnost). Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti le tisti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V primeru, kadar gre za vprašanje obstoja subjektivne poslovne skrivnosti, zadostuje, da ponudnik vnaprej in pisno označi dele, ki so po njegovem mnenju zaupni. Naročnik je na ponudnikovo subjektivno oznako poslovnih skrivnosti, s katero so lahko po ponudnikovi presoji označeni tudi manj pomembni podatki, vezan, vendar mora takšno oznako zaupnosti presojati glede na navedene zakonske določbe ZJN-2 in ZGD-1.

Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da se v njej (takoj na njenem začetku) nahaja Pravilnik o določitvi in varovanju poslovne skrivnosti, ki po vsebini predstavlja pisni sklep v smislu prve povedi prvega odstavka 39. člena ZGD-1. Glede na to ni upravičen pomislek vlagatelja, da »ni opredeljenega sklepa ali pravilnika, ki bi kot poslovno skrivnost določal podatke, ki jih je izbrani ponudnik zakril« (prvi odstavek pod tabelo na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), niti ni bistveno, da vlagatelju »na vpogledu ni bilo pojasnjeno kaj je podlaga za določitev poslovne skrivnosti« (tretji odstavek pod tabelo na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). Iz katalogov (brošur, prospektov), ki se nahajajo v ponudbi izbranega ponudnika in v katere želi vlagatelj vpogledati (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), tudi ni razbrati, da ti morebiti vsebujejo podatke, ki so po zakonu javni ali podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev (primerjaj tretji odstavek 39. člena ZGD-1). V konkretnem primeru ni (na primer na svetovnem spletu) javno objavljen podatek o tem, kateri proizvod katerega proizvajalca v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, pač pa je vlagatelj kot tisti, ki »pozna opremo proizvajalca« […] »ki jo na trgu ponuja izbrani ponudnik« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), na svetovnem spletu poiskal katalog (brošuro, prospekt) proizvajalca.

V posledici doslej navedenega vlagatelj ni dokazal, da »je naročnik kršil 22. člen ZJN-2 s tem, ko mu ni omogočil vpogleda v določene dele ponudbe izbranega ponudnika« (drugi odstavek na strani 6 zahtevka za revizijo), niti, da »[r]avnanje naročnika predstavlja kršitev 8. in 22. člena ZJN-2« (tretji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). V posledici Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predlogu, naj »ugodi njegovemu predlogu za vpogled in naročniku naloži, da vlagatelju dopusti vpogled v dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, in sicer v predložene kataloge, ki se nanašajo na ponujeno opremo (prospekte, brošure, ki se sicer nanašajo na ponujeno opremo) skladno z določbo 22. člena ZJN-2 in mu dovoli, da« […] »dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki jih je pridobil pri vpogledu v dokumentacijo« (drugi odstavek na strani 6, vsebinsko primerljivo pa tudi VIII. točka na strani 25 zahtevka za revizijo).

Dosedanjih zaključkov v ničemer ne spreminja navedba naročnika (zadnji odstavek na strani 2 odločitve o zahtevku za revizijo), da je »vlagatelj pridobil vse potrebne podatke, saj se je seznanil z nazivom proizvajalca, katerega opremo je ponudil izbrani ponudnik in posledično tudi s tehničnimi lastnostmi ponujene opreme«. Citirano navedbo naročnika je (za razliko od razumevanja vlagatelja) razumeti na način, da naročnik v njej kot dejstvo navaja, da se je vlagatelj »seznanil z nazivom proizvajalca, katerega opremo je ponudil izbrani ponudnik« (ne pa, da se je »z nazivom proizvajalca, katerega opremo je ponudil izbrani ponudnik« vlagatelj seznanil neposredno na vpogledu). Naročnik namreč ne navaja, da se je vlagatelj na vpogledu »seznanil z nazivom proizvajalca, katerega opremo je ponudil izbrani ponudnik«, pač pa je razumeti, da se naročnik (po vsebini) navezuje na vlagateljev zahtevek za revizijo, v katerem vlagatelj sam zatrjuje, da »pozna opremo proizvajalca« […] »ki jo na trgu ponuja izbrani ponudnik« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo), pri čemer proizvajalca tudi konkretizirano navede. Glede na navedeno ni pravno relevanten zaključek vlagatelja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (I. naslov II. točke na strani 2), da »nikakor« […] »ni bil naročnik tisti, ki bi mu omogočil vpogled v ponudbeno dokumentacijo v obsegu, ki bi vlagatelju omogočila seznanitev s proizvajalcem opreme, ponujene v konkretnem javnem naročilu s strani izbranega ponudnika«. Ob tem ni prezreti niti dejstva, ki je bilo izpostavljeno že doslej, po katerem vlagatelj v zahtevku za revizijo sam zatrjuje, da »pozna opremo proizvajalca« […] »ki jo na trgu ponuja izbrani ponudnik« (četrti odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo, zelo primerljivo pa tudi več drugih mest zahtevka za revizijo in zadnji odstavek na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), pri čemer proizvajalca celo konkretizirano navaja.

Dosedanjih zaključkov v ničemer ne spreminja niti sklicevanje vlagatelja (zadnji odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo in drugi odstavek na strani 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo) na odločitev Državne revizijske komisije, sprejeto »v zadevi št. 018-092/2012-3«. Dejansko stanje »v zadevi št. 018-092/2012-3« je bilo namreč pomembno drugačno od dejanskega stanja v tokratni zadevi. V takratni zadevi je tako (za razliko od tokratne zadeve) že »[i]z naročnikove odločitve o oddaji naročila izhaja[lo]«, kateri proizvod katerega proizvajalca je takratni izbrani ponudnik ponujal (»bolniško posteljo model DUO BASICA, proizvajalca MEDIS«), že v takratni zadevi pa je Državna revizijska komisija navedla, da je »[s]plošno pravilo, povezano z vprašanjem zaupnosti ponudbene dokumentacije ter posledično z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov« v tem, da »je mogoče vpogled dovoliti le v tiste dele, ki ne vsebujejo zaupnih podatkov oz. poslovnih skrivnosti, bodisi subjektivnih, torej takšnih, ki jih že ponudnik s pisnim sklepom določi kot zaupne, bodisi objektivnih, torej takšnih, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba«.

Dosedanjih zaključkov iz razlogov, predstavljenih doslej, prav tako v ničemer ne spreminja zatrjevano dejstvo, da »glede na vrsto zakritih podatkov ni mogoče v celoti preveriti, ali ponudba izbranega ponudnika dejansko ustreza zahtevam naročnika« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo). Kot je razvidno iz (1. točke) izreka tega sklepa in kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve te odločitve Državne revizijske komisije, ni slediti niti zatrjevanjem vlagatelja, da mu je »onemogočeno, da bi argumentirano navajal kršitve, saj zahtevka za revizijo ne more utemeljiti na dokazljivih in preverljivih podatkih« (drugi odstavek na strani 5 zahtevka za revizijo).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo (na več mestih VI. točke) nadalje zatrjuje, da oprema, ki jo v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje nekaterih tehničnih zahtev naročnika, saj izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji posameznih tehničnih zahtev ni označil, na podlagi česar je mogoče sklepati, da jih ne izpolnjuje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predstavljena zatrjevanja vlagatelja razumeti na način, da v njih zatrjuje dvoje: 1. da izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji posameznih tehničnih zahtev ni označil; 2. da je v posledici prvo omenjenega zatrjevanja mogoče sklepati, da nekaterih tehničnih zahtev, ki jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik, oprema, ki jo v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje.

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti, pri tem pa je ugotovila, da je naročnik v 2. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da mora za popolnost ponudbe ponudnik predložiti med drugim tudi
– »[p]arafirane in podpisane strokovne zahteve naročnika (OBR-10)« (10. alinea 2. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe),
– »KATALOG in/ali PROSPEKTNI MATERIAL in/ali PROSPEKTNO TEHNIČNO DOKUMENTACIJO v slovenskem ali angleškem jeziku v katerem bodo jasno razvidne vse strokovno tehnične karakteristike ponujene opreme, ki izhajajo iz naročnikovih strokovnih zahtev. Pri vsaki strokovni zahtevi mora biti obvezno navedena stran in alineja v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja« (11. alinea 2. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe),
– »[n]avodila za uporabo v slovenskem jeziku ali v angleškem jeziku: v tiskani obliki (izpis) ali v elektronski obliki« (12. alinea 2. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe).
Določbo, da morajo biti vse »zahtevane tehnične specifikacije« […] »razvidne iz tehničnih specifikacij ponujenega artikla in morajo biti priložene in označene v prospektnemu materialu«, je naročnik zapisal tudi v tehničnih specifikacijah – strokovnih kriterijih obrazca OBR-10 (zadnji stavek). Naročnik je pri tem v predzadnjem odstavku 4. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe določil, da bo priznal sposobnost vsem ponudnikom, ki bodo izpolnili vse zahtevane pogoje in predložili ustrezna dokazila, zahtevana v 2. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija sledila vlagatelju in izvedla dokazni predlog »vpogled v ponudbo izbranega ponudnika (kopija ponudbe – 2 strani)- priložen dokaz:« […] »Označevanje tehničnih zahtev za točko 1 (dokaz št. 2)« in »Označevanje tehničnih zahtev za točko 1. in 2. (dokaz št. 3)« (1. naslov na strani 7 zahtevka za revizijo), pa tudi vsebinsko primerljive dokazne predloge vlagatelja, kot so podani v 2. naslovu na strani 10 zahtevka za revizijo in v 3. naslovu na strani 15 zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija je pri tem ugotovila, da glede strokovnih (tehničnih) zahtev, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo, v ponudbi izbranega ponudnika ni »navedena stran in alineja v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja«, pa čeprav je bila navedba strani in alinee »v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja« kot obvezna zahtevana v 11. alinei 2. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo dokazal, da izbrani ponudnik ni sledil obvezni zahtevi 11. alinee 2. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, po kateri mora »[p]ri vsaki strokovni zahtevi« v ponudbi »obvezno nave[sti] stran in aline[o] v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja«. V dokumentaciji postopka oddaje naročila male vrednosti se sicer nahaja dokument naročnika »Ustreznost ponudbene dokumentacije«, z dne 9. 2. 2016 (v nadaljevanju: dokument z dne 9. 2. 2016), vendar pa v njem naročnik zgolj splošno navaja, da je bila pregledana »ponudbena dokumentacija ponudnika Medip d.o.o.«, pri čemer je bilo ugotovljeno, da »ponujeni aparati v celoti ustrezajo pogojem iz razpisne dokumentacije«. Ker je naročnik v 11. alinei 2. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe sam zahteval, da mora biti »[p]ri vsaki strokovni zahtevi« v ponudbi »obvezno navedena stran in alineja v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja«, iz dokumenta z dne 9. 2. 2016 pa tudi ni razvidno, da bi naročnik v zvezi s ponudbo izbranega ponudnika glede vsake strokovne (tehnične) zahteve konkretiziral »stran in aline[o] v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja«, dokumenta z dne 9. 2. 2016 ni šteti kot dokumenta, ki na pregleden način (primerjaj prvi odstavek 8. člena ZJN-2) izkazuje, da je naročnik dejansko lahko sam preveril oziroma ugotovil, da v ponudbi izbranega ponudnika »ponujeni aparati v celoti ustrezajo pogojem iz razpisne dokumentacije«. V posledici naročnik ni transparentno izkazal, da je v postopku oddaje zadevnega naročila male vrednosti pred sprejemom odločitve o oddaji naročila »na podlagi predložene dokumentacije vsa relevantna dejstva preveril sam«, niti, da »je iz predložene dokumentacije mogoče ugotoviti vsa potrebna dejstva glede tehnične ustreznosti« (drugi odstavek na strani 4 odločitve o zahtevku za revizijo).

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo tako dokazal tudi, da je naročnik s tem, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika primerna in popolna (20. in 16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), v posledici pa jo je izbral kot najugodnejšo, kršil prvi odstavek 80. člena ZJN-2 (v povezavi z 20. in s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 ter prvim odstavkom 8. člena ZJN-2), pa tudi določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti (predzadnji odstavek 4. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, v povezavi z 11. alineo 2. člena Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe in zadnjim stavkom obrazca OBR-10).

Upoštevaje vse doslej navedeno je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 26. 2. 2016, na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN (v smislu njegovega po vsebini podrednega pravovarstvenega predloga) ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu »022 – Odločitev o oddaji naročila«, številka NMV-022/2015, z dne 15. 2. 2016.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega naročila male vrednosti pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik lahko, če bo ocenil, da manjkajoči podatki v ponudbi izbranega ponudnika glede »stran[i] in aline[e] v ponudbi oz. prospektu/katalogu, iz katere je razvidno izpolnjevanje določenega naročnikovega pogoja«, potrebujejo zgolj pojasnitev, vlagatelja (upoštevaje pravo in sodno prakso sodišč Evropske unije) pozove na ustrezna pojasnila v zvezi s tem, mora pa v tem primeru dosledno upoštevati, da ponudnik s podajo pojasnil ponudbe ne sme dopolnjevati ali spreminjati (tretji odstavek 78. člena ZJN-2), da s pojasnjevanjem ne sme preiti v pogajanja z izbranim ponudnikom, upoštevati pa mora tudi, da ne sme dopustiti, da bi bila s pojasnili dejansko predlagana nova ponudba. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, ZJN-2 pojasnjevanja ponudb sicer ne predvideva, vendar v njem ni najti razlogov, ki bi izključevali možnost poziva na pojasnilo ponudb. Pojasnjevanje ponudb je zato potrebno načeloma šteti kot dopustno, v kolikor naročnik pri tem (ob pravu in sodni praksi sodišč Evropske unije) upošteva temeljna načela in omejitve ZJN-2. S pojasnjevanjem ponudbe naročnik ne sme dopustiti spremembe ponudbene vsebine ali celo preiti v pogajanja ali neenakopravno obravnavati ponudnikov. Pri pojasnjevanju ponudb, za razliko od dopolnjevanja formalno nepopolnih ponudb, ne gre za dopolnjevanje ponudbe z manjkajočimi zahtevanimi dokumenti, temveč za pojasnjevanje vsebine obstoječih podatkov v ponudbah. Ker pojasnjevanje ponudb predstavlja možno ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila in ne v postopku pravnega varstva po določbah ZPVPJN, v konkretnem primeru nekaterih vsebin, ki bi morebiti lahko predstavljale pojasnila ponudbe izbranega ponudnika, a so bile podane v vlogah, ki jih je šteti za vloge postopka pravnega varstva po določbah ZPVPJN, pri odločanju o predmetnem zahtevku za revizijo Državna revizijska komisija ni upoštevala.

V posledici dosedanjih ugotovitev in zaključkov Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni odločala o preostalih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je naročnik kršil določbe ZJN-2 oziroma določbe razpisne dokumentacije postopka oddaje zadevnega naročila male vrednosti s tem, ko je ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika primerna, pa čeprav nekaterih tehničnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, oprema, ki jo v svoji ponudbi ponuja izbrani ponudnik, ne izpolnjuje. Odločitev o izpostavljenih delih vlagateljevega zahtevka za revizijo namreč v ničemer ne bi vplivala na predmetno odločitev Državne revizijske komisije, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V zadevnem postopku pravnega varstva vlagatelj zahteva povračilo stroškov »takse, plačane za predmetni revizijski zahtevek«, pa tudi »pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve 20,00 EUR« ter stroške, »ki so mu nastali v zvezi s pripravo predmetnega zahtevka za revizijo po zunanjem svetovalcu«, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred (VII. oziroma VIII. točka zahtevka za revizijo). Vlagatelj dodatno »utemeljitev nastalih stroškov zunanjega svetovalca« podaja v vlogi z dne 4. 3. 2016.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju kot potreben in opredeljeno naveden strošek, nastal v zadevnem postopku pravnega varstva (osmi odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi s prvim, tretjim in petim odstavkom istega člena), priznala strošek dolžne plačane takse v znesku 1.195,60 EUR.

Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala, ali je vlagatelj stroške »za poštne in telekomunikacijske storitve« opredeljeno navedel, kot to določa peti odstavek 79. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru vlagatelj izkazal le izdatek za poštne storitve v znesku 3,37 EUR, kolikor so znašali poštni stroški za pošiljanje zahtevka za revizijo s prilogami naročniku (zadevni podatek izhaja iz poštne nalepke na kuverti, ki se nahaja v odstopljeni dokumentaciji), medtem ko vlagatelj višjih potrebnih stroškov »za poštne in telekomunikacijske storitve« (ki bi bili opredeljeno navedeni) ni (ustrezno) izkazal. Posledično je Državna revizijska komisija vlagatelju dodatno priznala le izdatek za poštne storitve v znesku 3,37 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala »stroškov, ki so mu nastali v zvezi s pripravo predmetnega zahtevka za revizijo po zunanjem svetovalcu«. Povračila stroškov priprave zahtevka za revizijo po zunanjem svetovalcu oziroma izvajalcu ZPVPJN izrecno ne ureja, Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, pa v 151. členu določa, da pravdni stroški obsegajo (tudi) nagrado za delo (odvetnika in) drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. To pomeni, da mora upravičenje drugih oseb, ki niso odvetniki, do nagrade izhajati iz zakona. Ker noben od omenjenih predpisov ne določa temelja za priznanje nagrade subjektu, ki ni odvetnik in naj bi za vlagatelja izvedel storitev seznanitve z dokumentacijo in pripravo zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija teh stroškov vlagatelju ni priznala (v zvezi s tem primerjaj na primer tudi sklep Državne revizijske komisije, številka 018-276/2015-6, z dne 28. 1. 2016, v katerem se je Državna revizijska komisija sklicevala na »zadeve št. 018-235/2014, 018-280/2014 in 018-043/2015«). Sklep Državne revizijske komisije, številka 018-328/2010, z dne 24. 12. 2010, na katerega se v svojem zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 25) sklicuje vlagatelj, je bil sprejet z upoštevanjem druge pravne podlage (to je »Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja«, »Uradni list RS, št. 78/99 s sprem.«), tudi sicer pa se je praksa Državne revizijske komisije ustalila pri tem, da se vlagateljem stroški, ki so jim »nastali v zvezi s pripravo« […] »zahtevka za revizijo po zunanjem svetovalcu«, ne priznajo.

Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške pravnega varstva v znesku 1.198,97 EUR in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 18. 4. 2016


Predsednik senata
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije





















Vročiti:
– SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota
– OLYMPUS SLOVENIJA, d. o. o., Ljubljana, Litijska cesta 259, 1261 Ljubljana – Dobrunje
– MEDIP, d. o. o., Leskoškova cesta 9E, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran