018-053/2016 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Aparat za magnetno resonanco« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Siemens Healthcare d.o.o., Letališka 29c, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Podjed o.p. - d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 18.04.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 29.01.2016 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 684/2016.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 09.03.2016 vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj predlaga, da se razpisna dokumentacija razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da naročnikove strokovne zahteve niso konkretizirane, specificirane in določene ter mu posledično ne omogočajo oddaje primerljive ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v konkretnem primeru uporabil odprti postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami iz razpisne dokumentacije. V odprtem postopku naročnik ne sme omejevati možnosti konkuriranja potencialnih ponudnikov oziroma onemogočati njihove enakopravne obravnave. Naročnik mora zato predmet javnega naročila natančno konkretizirati in vnaprej definirati ter razpisno dokumentacijo oblikovati jasno in na način, da imajo vsi potencialni ponudniki enaka izhodišča za pripravo ponudb. Tehnične specifikacije morajo (skladno s 37. členom Zakona o javnem naročanju - Uradni list RS, št. 128/2006 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2) omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom ter biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZJN-2, naročnik ne sme omejevati konkurence mod ponudniki, prav tako mora naročnik (na podlagi 9. člena ZJN-2) zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. Vlagatelj navaja, da je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavil več vprašanj. Eno izmed njih se je nanašalo na naročnikovo zahtevo, v skladu s katero »se več anatomskih področij pokrije z eno tuljavo, če je to najbolj optimalna rešitev, ki jo ponudnik lahko ponudi«. Vlagatelj citira postavljeno vprašanje in navaja, da je naročnika zaprosil za pojasnilo o tem, ali je dopustno za pokrivanje posameznih anatomskih področij predvideti univerzalno tuljavo, čeprav je pri proizvajalcu na voljo ena ali več specializiranih tuljav za isto anatomsko področje, oziroma ali je dobava specializiranih tuljav, navedenih v točkah 5.1 do 5.15, obvezna. Pri tem je opozoril, da v kolikor bo odgovor negativen, ali pa je imel naročnik v mislih kompromis med ceno in kvaliteto, da iz razpisne dokumentacije ni mogoče ugotoviti, kakšne zahteve je postavil v tej točki. Vrste (zlasti specializiranih) tuljav, ki jih ponujajo posamezni ponudniki, se namreč zelo razlikujejo. Ponudniki, ki ponujajo opremo proizvajalcev z večjim številom specializiranih tuljav, bi bili glede na takšno razlago razpisnih zahtev primorani ponuditi bistveno drugačno (in dražjo) konfiguracijo sistema od tistih ponudnikov, ki ponujajo opremo z manjšim številom specializiranih tuljav. Takšne ponudbe pa zlasti ob dejstvu, da je edino merilo zgolj najnižja cena, medsebojno ne bi bile primerljive, razpisna dokumentacija pa je tudi diskriminatorna, saj neupravičeno postavlja v slabši položaj tiste ponudnike, katerih prodajni program obsega večje število specializiranih tuljav za izbrana anatomska področja. Vlagatelj citira vprašanje, ki ga je postavil v zvezi s sekvencami za MR srca. Zatrjuje, da naročnikova zahteva, da ponudnik »ponudi vse sekvence, ki jih ima na voljo«, ne omogoča določitve tistih tehničnih parametrov opreme, ki jih naročnik zahteva v okviru minimalnih tehničnih pogojev, saj različni proizvajalci ponujajo različne sekvence. Takšna nedoločena razpisna zahteva je nezakonita in ne omogoča pridobitve medsebojno primerljivih ponudb. Vlagatelj zatrjuje, da navedene tehnične specifikacije ponudnikom omogočajo, da ponudijo širok nabor različnih ponudb oziroma ponudnike, ki imajo v prodajnem programu bolj dovršeno opremo silijo, da ponudijo bistveno zmogljivejše aparate, ki so cenovno nekonkurenčni. Naročniku pa različne ponudbe ne omogočajo medsebojne primerljivosti. Vlagatelj zatrjuje, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji natančno določiti in opisati predmet javnega naročila. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije so nujne informacije, ki jih ponudniki potrebujejo za pripravo popolnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb ter predstavljajo izhodišče za presojo, ali je posamezen ponudnik ponudil takšen predmet, ki je skladen z naročnikovimi potrebami in zahtevami. Predmet javnega naročila mora biti določen in ne le določljiv, saj v nasprotnem primeru lahko pride do neenakopravne obravnave ponudnikov. V obravnavanem primeru pa ponudniki lahko le približno ocenijo, katere so minimalne tehnične zahteve. Zato ponudbe medsebojno ne bodo nujno primerljive, saj ne bodo pripravljene na enakih in natančno pripravljenih podlagah. Celo v primeru, če bi naročnik ponudbe ocenjeval po merilih, ki bi ustrezno ovrednotila višjo funkcionalnost opreme, bi bil še vedno dolžan specificirati minimalne tehnične zahteve, ki jih mora doseči oprema. Še bolj pa je to pomembno v obravnavanem primeru, v katerem je naročnik uporabil odprti postopek in edino merilo najnižjo ceno. Le če so razpisni pogoji oblikovani tako, da vsem ponudnikom vsaj teoretično omogočajo oddajo tehnično enake ponudbe, lahko ponudniki pošteno konkurirajo med seboj. Tako pa se zdi, da so naročnikove potrebe odvisne zlasti od tega, kaj lahko ponudijo posamezni ponudniki, in ne od enoznačno in vnaprej opredeljenih minimalnih tehničnih zahtev. Vlagatelj še navaja, da se vse navedeno nanaša tudi na zahtevo naročnika, v skladu s katero morajo biti ponujene najnovejše verzije programske opreme. Poleg tega je naročnik izrazil tudi pričakovanje, da bo ponudnik ponudil vse tiste sekvence za MR srca, ki jih ima na voljo in so v klinični uporabi v njegovih referenčnih centrih. Navedena zahteva ne definira minimalnih tehničnih pogojev. Tega zaključka ne omaje niti naročnikovo pojasnilo, in sicer, da se bo ekipa naročnika usposabljala tudi v referenčnem centru (izbranega ponudnika), ter da klinična uporaba pomeni uporabo v vsakodnevni praksi v referenčnem centru, ki ima novo opremo in se drži najnovejših strokovnih smernic za diagnostiko pri bolnikih. Vlagatelj poudarja, da imajo vodilni proizvajalci opreme v svojih prodajnih programih veliko večje število sekvenc kot jih uporablja povprečni uporabnik. Še več. Za enako vrsto preiskav ponujajo več različnih sekvenc, od katerih imajo vse prednosti in slabosti. Iz navedenih razlogov opreme ni mogoče posplošiti na tipično oziroma na takšno, ki jo ima referenčni center, v katerem se bo usposabljal naročnik. Referenčni center, v katerem se bo usposabljal naročnik, bi moral biti izbran glede razpisano opremo in ne obratno. Oprema referenčnih centrov ni nikjer predpisana, izbor referenčnega centra pa je predmet vsakokratnega dogovora med naročnikom in dobaviteljem opreme. Navedeno velja še toliko bolj, saj ima naročnik vse možnosti, da oblikuje minimalne tehnične zahteve s splošnimi, fizikalnimi, tehničnimi ter medicinsko - kliničnimi parametri. Šele ob takšni določitvi tehničnih karakteristik bodo ponudbe medsebojno primerljive. Vlagatelj je tudi prepričan, da je potrebno razpisno dokumentacijo razveljaviti v celoti, pri čemer je potrebno upoštevati, da je naročnik na več mestih uporabil nezakonite in nedoločene kriterije kot npr.: »najnovejše verzije programske opreme« (odgovor št. 9, 11, 20 in 21), »izvedba slikanja z visoko resolucijo v kratkem času« (odgovor št. 13, 18, 19 in 23), »naročnik pričakuje najbolj optimalno rešitev na področju kvalitete in cen« (odgovor št. 24 in 68) ter »skladno z najnovejšimi strokovnimi priporočili« (odgovor št. 62).

Naročnik je dne 21.03.2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil in zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddal ponudbo, zato naročnik dvomi v njegovo aktivno legitimacijo, poleg tega so njegove navedbe zgolj pavšalne. Naročnik tudi navaja, da je ponudnik Gorenje GTI d.o.o., Velenje dne 11.03.2016 vložil pisno vlogo za vstop v predrevizijski postopek. Naročnik je vlogi intervenienta ugodil in mu dovolil vstop v predrevizijski postopek. Naročnik navaja, da je razpisan aparat prvi aparat za magnetno resonanco v koroški regiji. Zato je od leta 2010 do leta 2016 izvedel več strokovnih dialogov s potencialnimi ponudniki, med katerimi je bil tudi vlagatelj. V strokovnih dialogih so sodelovali štirje potencialni ponudniki aparata za magnetno resonanco. Naročnik zatrjuje, da je s tehničnimi specifikacijami vsem ponudnikom omogočil enakopraven dostop. Tehnične specifikacije so oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila in v skladu z objektivnimi potrebami naročnika. Na podlagi izvedenih strokovnih dialogov je naročnik tehnične zahteve razpisanega aparata določil dovolj natančno. Zatrjuje, da je v 5. točki razpisne dokumentacije določno opredelil tehnične zahteve, ki se nanašajo na tuljave. V zvezi s tem je navedel splošne zahteve in na ta način zagotovil konkurenco med ponudniki. Naročnik namreč ni mogel vedeti s kakšnimi tuljavami razpolaga posamezen ponudnik. Naročnik je za vsako vrsto tuljave navedel minimalno število kanalov, kar predstavlja minimalne tehnične zahteve. Z odgovorom na 68. vprašanje je še dodatno napisal, da dovoljuje tudi, da se več anatomskih področij pokrije z eno tuljavo, če je to optimalna rešitev posameznega ponudnika. Naročnik torej ne zahteva, da se več anatomskih področij pokrije z eno tuljavo, temveč takšno možnost dovoljuje, če je to najbolj optimalna rešitev posameznega ponudnika. Naročnik pojasnjuje, da je to zanj prvi aparat za magnetno resonanco, zato si je z izvedenimi strokovnimi dialogi poskušal pridobiti čim več koristnih informacij za pripravo nediskriminatornih pogojev. Naročnik navaja, da je tekom strokovnega dialoga preveril dostopne informacije o naboru tuljav za štiri glavne ponudnike razpisanih sistemov na slovenskem trgu. Pri tem je ugotovil, da zahtevano število kanalov lahko tehnično zagotovijo vsi štirje ponudniki. Dodatne tehnične razlike med ponudniki, ki se nanašajo na nabor in vrste tuljav za posamezna področja in morebitne razlike v tem, koliko različnih tuljav ima posamezen ponudnik za slikanje enega področja, oziroma ali lahko z eno tuljavo izvede slikanje več različnih anatomskih področij, pa za naročnika niso bistvene. Dejstvo, da se neka tuljava poimenuje specializirana (takšno tuljavo se lahko uporabi za prikaz enega anatomskega področja), druga tuljava pa univerzalna (in se jo lahko uporabi za prikaz dveh ali treh področij) ne pomeni vedno razlike v kvaliteti prikaza. Zaradi tehničnega napredka v zadnjih letih je kvaliteta slike tehnološko novih univerzalnih tuljav (z večjim številom kanalov) lahko celo boljša kot kvaliteta slike tehnološko 5 ali 10 let starih specializiranih tuljav. Katera tuljava z zahtevanim minimalnim številom kanalov pri posameznem proizvajalcu omogoča boljšo sliko in v krajšem času je stvar vsakega ponudnika. Če na primer ponudnik nima na voljo univerzalne tuljave z zahtevanimi minimalnimi tehničnimi specifikacijami, ima možnost ponuditi specializirano tuljavo in v tem ni diskriminiran. Iz navedenih razlogov naročnik dodatnih tehničnih karakteristik ni podrobneje specificiral, saj bi s tem omejil konkurenco. Za naročnika je pomembno, da je ob preiskavi pridobljena kvalitetna slika v kratkem času. Naročnik navaja, da je imel vlagatelj s svojim naborom tuljav možnost oddati ponudbo, kar je tudi storil. Iz seznama tuljav na njegovi spletni strani je razvidno, da ima vlagatelj za določene anatomske regije na voljo samo specializirane tuljave. Naročnik zato sklepa, da želi vlagatelj doseči, da bi naročnik razpisno dokumentacijo spremenil na način, da bi zahteval izključno specializirane tuljave ter s tem izločil nekatere ponudnike. Naročnik ponovno poudarja, da so pomembne funkcionalne lastnosti ponujene opreme in ne število ponujenih tuljav, ter da je zahteve glede pričakovane kvalitete preiskav opredelil z minimalnim številom zahtevanih kanalov. Naročnik v nadaljevanju zavrača tudi očitek, ki se nanaša na sekvence za MR srca. Citira odgovor, ki ga je dne 01.03.2016 v zvezi s tem podal na Portalu javnih naročil in navaja, da je v točki 5.8 jasno navedel, kakšne so zahtevane tuljave ali kombinacija tuljav za MR srca. Že z odgovorom na 21. vprašanje je jasno navedel, da je iz zahtevane programske opreme za MR srca, naštete v točki 9.10, razvidno, da ne namerava opravljati le osnovnih pregledov, temveč tudi zahtevnejše preglede. S tem v zvezi je odgovoril tudi na 69. vprašanje, in sicer, da pričakuje, da ponudnik ponudi tiste sekvence, ki jih ima na voljo in so v klinični uporabi v referenčnem centru ponudnika. Glede na to, da naročnik zahteva tudi usposabljanje svojega osebja v referenčnem centru, se upravičeno pričakuje, da se bo njegovo osebje naučilo opravljati preiskave, ki jih bo opravljalo tudi na nabavljenem aparatu. Tekom strokovnih dialogov je ugotovil, da se sekvence ponujajo le v različnih paketih ter da niso na voljo posamično. Naročnik ne ve, v katerem paketu bodo ponudniki ponudili določene sekvence, zato je navedel nabor MR preiskav, ki jih bo izvajal. Ponudniki pa so tisti, ki bodo ponudili takšne pakete, s katerimi bodo zadostili navedenim preiskavam. Naročnik še navaja, da si je pri pripravi razpisne dokumentacije pomagal tudi z uradnimi priporočili Evropskega združenja kardiologov in Evropskega združenja za slikovno diagnostiko srca iz Priročnika za MR srca. Priročnik natančno opredeljuje katere sekvence, v kakšnem zaporedju in v kakšnih ravninah je potrebno opraviti v posameznem primeru. Gre za uradna priporočila in doktrino, ki naj bi se jo držali v vseh ustanovah v Evropi. Zato naročnik upravičeno pričakuje, da so enaki postopki preiskav v redni klinični uporabi tudi v referenčnih centrih ponudnikov. Naročnik poudarja, da ni zahteval vseh sekvenc, pač pa tiste, ki jih ima ponudnik na voljo in so v klinični uporabi v njegovih referenčnih centrih. Navaja še, da je v 9. točki razpisne dokumentacije (Predmet javnega naročila) natančno zapisal programsko opremo za posamezna delovna področja razpisanega aparata. Logično je, da tovrstna oprema deluje samo s pomočjo specializiranih programskih aplikacij, ki pa jih vsak proizvajalec razvija po svoje in se posodabljajo. Naročnik ima pravico, da ob nabavi aparata zahteva zadnjo verzijo programske opreme, ki jo s ponujeno opremo ponuja posamezen ponudnik.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 25.03.2016, izjasnil o navedbah naročnika. Vlagatelj nasprotuje vstopu ponudnika Gorenje GTI d.o.o. v predrevizijski postopek. Navaja, da v predrevizijskem postopku naročnik nima položaja stranke postopka, temveč je organ odločanja. Razen tega ponudnik Gorenje GTI d.o.o. nima pravnega interesa za intervencijo. Naveden ponudnik sicer ima interes za dodelitev javnega naročila, vendar v fazi pred izbiro njegov interes ni materializiran v pravici ali upravičenem pričakovanju. Zgolj ekonomski interes pa po ustaljeni sodni praksi ne zadostuje. Naročnik bi zato moral predlog za vstop v predrevizijski postopek zavrniti, Državna revizijska komisija pa navedb stranskega intervenienta ne bi smela upoštevati. Vlagatelj nadalje navaja, da naročnik niti v razpisni dokumentaciji niti z dodatnimi pojasnili ni definiral kaj pomeni termin »standardizirana oprema, ki izpolnjuje minimalna naročnikova pričakovanja«. Naročnik namreč ni ustrezno definiral minimalnih tehničnih zahtev za opremo oziroma ni definiral konkretno merljivih vrednosti in številčnih vrednosti parametrov, ki jih mora dosegati oprema. Nadalje je naročnik vlagatelja diskriminiral z zahtevo, da morajo ponudniki ponuditi »najbolj optimalno opremo« (beri: najboljšo, najsodobnejšo in najbolj dognano tehnologijo, s katero razpolagajo), ki jo proizvajajo. Vlagatelj (ki je tehnično eden izmed najbolj naprednih in inovativnih svetovnih proizvajalcev opreme, ki je predmet javnega naročila) je bil zato prisiljen ponuditi opremo, ki je po tehnološki in funkcionalni plati občutno boljša od opreme konkurence (in je zato tudi občutno dražja), čeprav proizvaja in lahko zagotovi tudi tehnološko manj napredno opremo, ki je po tehničnih značilnostih in cenovno primerljiva z opremo konkurence. Glede na merilo (najnižjo ceno) to pomeni, da cenovno ni konkurenčen, saj ima superiorna tehnologija svojo (višjo) ceno. Vlagatelj navaja, da oprema vseh treh ponudnikov (v obravnavanem primeru je naročnik prejel tri ponudbe) po tehnični plati ni primerljiva. Neprimerljivost je posledica dejstva, da je naročnik zahteval opremo različne tehnološke ravni, saj je najboljša oprema pri vsakem proizvajalcu na zelo različnem tehnološkem nivoju. Navaja tudi, da naročnikov odgovor št. 68, z dne 01.03.2016 (in sicer, da ne zahteva, da se več anatomskih področij pokrije z eno tuljavo, pač pa dovoljuje takšno možnost, če je to najbolj optimalna rešitev, ki jo ponudnik lahko ponudi), v bistvu pomeni, da ponudniku v primeru, ko za določena področja lahko ponudi specialne tuljave, ni dovoljeno ponuditi ene univerzalne tuljave za več področij. Vlagatelj vztraja na stališču, da takšna zahteva ne izpolnjuje kriterija določnosti, ne definira minimalnih tehničnih standardov in je diskriminatorna do vlagatelja, ki proizvaja veliko število specialnih tuljav, ki jih je bil prisiljen vključiti v ponudbo. Ker naročnik zahteva, da mora ponudnik ponuditi najbolj optimalno rešitev, je opredelitev o tem, katere tuljave so primerne in katere ne, nemogoča. Naročnik se ni izjasnil niti glede tega, kaj pomeni optimalno - ali se optimalnost nanaša na čas, resolucijo, signalni šum, trajanje preiskave ali morda na več parametrov hkrati. Vlagatelj zatrjuje, da bi tudi sam lahko ponudil rešitev s fleksibilnimi tuljavami (ki so enake kvalitete kot jih imajo konkurenti), a to ni optimalna rešitev (kar je zahteval naročnik), je pa najcenejša. Za ilustracijo - če prosiš Mercedes in Dacio za ponudbo za njihov najboljši avto, potem pa na osnovi cene odločiš, katera ponudba je ugodnejša, bo to v vsakem primeru Dacia, čeprav je tehnološko v vseh pogledih inferiorna Mercedesu. Prav tako sta, nadaljuje vlagatelj, nedoločljiva kriterija »visoka resolucija« in »kratek čas«. Naročnik bi moral minimalne tehnične zahteve glede tuljav opredeliti npr. s sprejemljivim razmerjem med šumom in signalom, resolucijo trajanjem preiskave, številom aktivnih kanalov pri posamezni preiskavi. Glede na to, da naročnik sam navaja, da je izvedel več krogov strokovnega dialoga, bi mu moralo biti poznano, s kakšnimi tehničnimi parametri je mogoče definirati zahteve. Zgolj število kanalov posamezne tuljave pa ni ustrezen kriterij za določanje kvalitete preiskave, saj je ta odvisna od številnih drugih merljivih parametrov. Vlagatelj zatrjuje, da ni vložil zahtevka za revizijo iz razloga, da bi onemogočil konkurenco, pač pa zahteva takšno opredelitev tehničnih zahtev, ki mu bodo omogočile oddajo tehnično primerljive ponudbe. Vlagatelj ponovno opozarja, da navedba preiskav ne definira opreme, saj je mogoče isto preiskavo izvesti z različno (tehnološko dovršeno) opremo, rezultati pa so temu primerno različni. V zvezi z zahtevami, ki se nanašajo na sekvence, vlagatelj navaja, da je že v zahtevku za revizijo pojasnil, da je »zahtevnejši pregled« nedefiniran pojem. V razvitih državah sveta rutinsko izvajajo preiskave, ki jih v Sloveniji ne izvaja nihče. Preiskave so standardizirane in imajo svoje oznake, vendar jih naročnik ni označil na takšen način, da bi bilo ugotovljivo, kakšne preiskave želi opravljati. Vlagatelj navaja, da ima za preiskavo enakih organov na razpolago več različnih kosov programske opreme, ki omogočajo preiskave različnih lastnosti in imajo tudi različno ceno. Iz razpisne dokumentacije ni razvidno, kateri so tisti parametri, ki jih bo naročnik preiskoval, zato ni določeno kakšna mora biti oprema. Vlagatelj še opozarja, da je upravičena zahteva naročnika zgolj ta, da mora izbrani referenčni center omogočati šolanje na primerljivi opremi. Nedopustno pa je tehnične zahteve razpisa določati s sklicevanjem na opremo referenčnega centra, ker iz tega ni razvidno, kakšne so naročnikove tehnične zahteve.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, je razvidno, da naročnik dvomi v vlagateljevo aktivno legitimacijo. Navaja, da je vlagateljeva aktivna legitimacija vprašljiva iz razloga, ker je oddal ponudbo.

Aktivna legitimacija je procesna predpostavka, katero (naročnik in) Državna revizijska komisija presoja(ta) po uradni dolžnosti pred vsebinsko obravnavo zatrjevanih kršitev. Aktivna legitimacija se prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes (med drugim) za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prva alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) ter zagovorniku javnega interesa (druga alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Vlagatelj ni zagovornik javnega interesa, zato je za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju, ob upoštevanju prve alineje prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, potrebno kumulativno ugotoviti dva elementa: 1. interes za dodelitev javnega naročila in 2. nastalo škodo ali možnost nastanka škode vlagatelju zaradi očitane kršitve naročnika. Možnost nastanka škode mora biti povezana z zatrjevano kršitvijo in se ugotavlja v vsakem postopku posamično, ob upoštevanju danih okoliščin konkretnega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih očitkov, ki so predmet zahteve za pravno varstvo, ipd.). To pomeni, da mora biti iz konkretnih okoliščin danega primera razvidno, da posamezna določba razpisne dokumentacije, zoper katero je vložen zahtevek za revizijo, vlagatelju otežuje sodelovanje v konkretnem postopku oddaje javnega naročila bodisi mu sodelovanje otežuje oziroma ga neupravičeno postavlja v slabši položaj v primerjavi z ostalimi gospodarskimi subjekti, zaradi česar ne more konkurirati za pridobitev razpisanega naročila.

Vlagatelj izkazuje interes za dodelitev javnega naročila, saj opravlja dejavnost, ki je predmet javnega naročila (drugi odstavek 14. člena ZPVPJN). Naročnik dvomi v drugi element vlagateljeve aktivne legitimacije iz razloga, ker je vlagatelj oddal ponudbo. Zgolj dejstvo, da je vlagatelj oddal ponudbo še ne pomeni, da mu (domnevne) kršitve naročnika ne otežujejo sodelovanja v postopku. Ker je bil zahtevek za revizijo vložen še pred potekom roka za oddajo ponudb, nanaša pa se na vsebino razpisne dokumentacije, je potrebno ugotoviti, da je dejstvo, da je vlagatelj vkljub vloženemu revizijskemu zahtevku oddal ponudbo, za sam potek postopka pravnega varstva irelevantno. V kolikor bi se vlagateljevi očitki izkazali za utemeljene in bi bilo njegovemu revizijskemu zahtevku ugodeno, bi moral namreč naročnik ustrezno spremeniti vsebino razpisne dokumentacije, to pa bi imelo za posledico, da v konkretnem postopku ne bi (več) mogel in smel upoštevati ponudb, ki jih je pridobil v tem postopku oddaje javnega naročil, vključno z vlagateljevo. Že iz navedenega razloga vlagatelju ni mogoče odreči drugega elementa aktivne legitimacije. Vlagatelj namreč iz razloga, ker je vkljub vloženemu revizijskemu zahtevku oddal ponudbo, ne more biti v slabšem položaju kot bi bil v primeru, če svoje ponudbe sploh ne bi oddal.

Vlagatelj nasprotuje vstopu ponudnika Gorenje GTI d.o.o. v predrevizijski postopek. Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem v tem, da določbe 199. in naslednjih členov Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami.; v nadaljevanju: ZPP), ki se nanašajo na udeležbo intervenienta v pravdi, v predrevizijskem postopku ni mogoče smiselno uporabiti na način, kot to predlaga eden izmed sodelujočih ponudnikov (to je družba Gorenje GTI d.o.o., Velenje). Naročnik namreč v predrevizijskem postopku nima položaja stranke, temveč ima položaj organa pravnega varstva, ki odloča o zahtevku za revizijo. Pri odločanju o zahtevku za revizijo naročnik nastopa na podlagi zakonsko podeljenega pooblastila za odločanje o zahtevku za revizijo in ne kot enakopravna stranka. Naročnik položaj stranke pridobi šele v revizijskem postopku pred Državno revizijsko komisijo, medtem ko sprva (v predrevizijskem postopku) nastopa v vlogi nosilca zakonskega pooblastila. Navedeno pomeni, da družba Gorenje GTI d.o.o., Velenje ne more biti stranski intervenient oziroma pomočnik naročnika v predrevizijskem postopku. Zato Državna revizijska komisija vloge družbe Gorenje GTI d.o.o., Velenje (dokument z dne 18.03.2016 - Izjasnitev intervenienta) pri presoji zahtevka za revizijo ni upoštevala.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo. Naročniku očita, da strokovne zahteve niso konkretizirane, specificirane in določene ter mu (posledično) ne omogočajo oddaje primerljive ponudbe.

Prvi vlagateljev očitek se nanaša na tuljave. Vlagatelj citira naročnikovo zahtevo iz 5. točke Tehničnih specifikacij (Tuljave), v skladu s katero »se lahko več anatomskih področij pokrije z eno tuljavo, če je to najbolj optimalna rešitev«. Zatrjuje, da se vrste (zlasti specializiranih) tuljav, ki jih ponujajo posamezni ponudniki, med seboj zelo razlikujejo. Ob takšnem določilu razpisne dokumentacije so ponudniki, ki ponujajo opremo proizvajalcev z večjim številom specializiranih tuljav, primorani ponuditi bistveno drugačno (in dražjo) konfiguracijo sistema od tistih ponudnikov z manjšim številom specializiranih tuljav. Takšne ponudbe pa zlasti ob dejstvu, da je v konkretnem primeru edino merilo zgolj najnižja cena, medsebojno ne bodo primerljive, razpisna dokumentacija pa je tudi diskriminatorna, saj postavlja v slabši položaj tiste ponudnike, katerih prodajni program obsega večje število specializiranih tuljav za izbrana anatomska področja.

Naročnik mora predmet javnega naročila opisati jasno in tako, da imajo ponudniki za pripravo (popolne) ponudbe zadostne informacije. Potreba naročnika po določeni storitvi, blagu ali gradnji je po eni strani ena od osnovnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da naročnik prične s postopkom oddaje javnega naročila, po drugi strani pa vodilo naročnika pri pripravi razpisne dokumentacije, saj je določitev vsebine pogojev in drugih zahtev v razpisni dokumentaciji, pa tudi izbira, določitev in uporaba meril, neločljivo povezana s predmetom javnega naročila. Pri opisovanju predmeta javnega naročila (kamor sodijo tudi vse strokovne zahteve naročnika, ki se nanašajo na tehnične značilnosti predmeta) je potrebno upoštevati predvsem določbe 37. člena ZJN-2, ki urejajo določanje tehničnih specifikacij ter opisovanje predmeta s sklicevanjem na veljavne tehnične normative in standarde Kot izhaja iz 37. člena ZJN-2, se tehnične specifikacije navedejo v dokumentaciji javnega naročila in morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom, prav tako ne smejo ustvarjati ovir za dostop do javnih naročil konkurenčnim gospodarskim subjektom. Tehnične specifikacije morajo biti oblikovane na podlagi funkcionalnih zahtev predmeta naročila, vezanih na objektivne potrebe in zahteve naročnika, tako da nedopustno ne omejujejo konkurence med ponudniki. Poleg omenjenih pravil je naročnik pri opisovanju predmeta javnega naročila omejen tudi s temeljnimi načeli javnega naročanja. Iz temeljnih načel javnega naročanja izhaja, da mora naročnik izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, določene skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, prvi odstavek 6. člena ZJN-2), da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (načelo transparentnosti javnega naročanja, prvi odstavek 8. člena ZJN-2) in da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki v vseh fazah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja, upoštevaje vzajemno priznavanje in sorazmernost zahtev naročnika glede na predmet naročila (načelo enakopravne obravnave ponudnikov, prvi odstavek 9. člena ZJN-2).

Vse navedene določbe potrjujejo pravilo o tem, da je naročnik tisti, ki v postopku javnega naročanja opredeli bistvene (minimalne) lastnosti javnega naročila in v tem okviru predvsem vrsto, količino in kakovost predmeta, ki ga potrebuje. Opisi predmeta javnega naročila predstavljajo zrcalno sliko naročnikovih zahtev, ki izvirajo iz potreb njegovega poslovanja ter so povezane z odgovornostjo za njegovo delovno področje, njihov namen pa je čim bolj jasno predstaviti ponudnikom naročnikove tehnične zahteve v zvezi s poslom, ki ga bo moral zanj opraviti bodoči sopogodbenik. Zato mora biti predmet javnega naročila določen in ne le določljiv, saj lahko v nasprotnem primeru pride do neenakopravne obravnave ponudnikov.

Predmet razpisanega javnega naročila je nakup aparata za magnetno resonanco. Naročnik je na 20., 21. in 22. strani razpisne dokumentacije zahteval od ponudnikov, da morajo ponuditi takšno opremo, s katero je mogoče kvalitetno opravljati standardne preiskave iz šifranta MR preiskav Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V nadaljevanju je navedel 96 različnih preiskav, ki jih mora omogočati aparat za magnetno resonanco. Te preiskave je združil v sedem smiselno zaključenih celot (1. MR glave in vratu, 2. MR skeleta, 3. MR toraksa in abdomna, 4. MR angiografije, 5. MR srca, 6. Specialna MR slikanja in 7. MR z anestezijo).

Tehnične specifikacije so navedene v tabeli Tehnične specifikacije in pogoji za magnetno resonančni tomograf za potrebe SBSG z ureditvijo prostora (od 22. do 37. strani razpisne dokumentacije). Naročnik je v navedeni tabeli opredelil tehnične specifikacije razpisanega tomografa v več postavkah, ki jih je združil v 16 točk, ponudniki pa so morali v rubriko »Izpolni ponudnik« za vsako izmed postavk vpisati, kaj ponujajo (opisno ali številčno, v primeru večjega obsega besedila so lahko označili stran iz priloženih katalogov ali druge tehnične specifikacije).

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na tuljave navedel v 5. točki Tehničnih specifikacij. Naročnik je zapisal:

»Sistem mora biti opremljen z RF tuljavami, ki za nabor preiskav, ki jih bo opravljal naročnik, omogočajo izvedbo slikanja z visoko resolucijo in v kratkem času, tudi z uporabo paralelnih tehnik.

Za posamezna področja se lahko uporablja tudi kombinacija tuljav, če jih je mogoče skupaj namestiti na preiskovanca in priklopiti pred začetkom preiskave in delujejo kot enovita, večelementna tuljava - v tem primeru je potrebno pri posameznih točkah opisati kombinacijo tuljav in način dela.

Sistem mora zaznati tuljave in tuljavne elemente v vidnem polju preiskave (FOV) in izbrati kot aktivne vse tuljavne elemente, ki lahko prispevajo k kvaliteti slike.

Naročnik dovoljuje tudi, da se več anatomskih področij pokrije z eno tuljavo, če je to najbolj optimalna rešitev, ki jo ponudnik lahko ponudi.

Pod točko 5 navedite skupni seznam in število ponujenih tuljav: navesti je potrebno ime tuljave, število tuljavnih elementov ter možnost paralelnega slikanja. Pod posameznimi točkami se navede ime tuljave ali kombinacijo tuljav ter način dela.

PRILOGA: Za vsako od področij slikanja ponudnik predloži tudi posnetke vzorčne preiskave v DICOM obliki, ki so bili narejeni na ponujenem modelu aparata in ponujeni tuljavi ali kombinaciji tuljav, ponudnik poda tudi podatke o času trajanja sekvenc v digitalni obliki. (priloga na CD/DVD mediju).«

Naročnik je v nadaljnjih točkah (od točke 5.1 do točke 5.15) navedel 15 tuljav. Prva tuljava (točka 5.1) je osnovna oddajno sprejemna cirkularno polarizirana body tuljava. V nadaljnjih štirinajstih točkah je naročnik navedel tuljave za posamezna področja ter določil tudi minimalno število kanalov, in sicer:

5.2 Tuljava za preiskave glave in vratu z možnostjo izvedbe preiskave ob različnih položajih nagiba vratu (vsaj 15 kanalov).
5.3 Tuljava ali kombinacija tuljav za slikanje glave, vratu in vratnih žil v eni preiskavi, brez dodatnega repozicioniranja.
5.4. Tuljava za preiskave hrbtenice (vsaj 30 kanalov).
5.5 Tuljave povezane za hkratno uporabo pri slikanju glave in celotne hrbtenice, brez dodatnega repozicioniranja.
5.6 Tuljava ali kombinacija tuljav za MRI preiskave telesa, pokritje vsaj 60 cm v kraniokavdalni smeri (vsaj 30 kanalov skupaj).
5.7 Tuljava ali kombinacija tuljav za multiparametrično slikanje prostate (transabdominalno), vsaj 30 kanalov skupaj.
5.8 Tuljava ali kombinacija tuljav za slikanje srca (vsaj 30 kanalov) za prikaz pretoka, morfologije, funkcije, perfuzije, prikaz koronarnih arterij, vključno s stresnim testiranjem. Vključena mora biti vsa potrebna oprema za izvedbo preiskav srca po protokolih Evropskega združenja kardiologov za MR srca pri odraslih (www.sme-guide.com).
5.9 Tuljava ali kombinacija tuljav za MRA preiskave perifernega žilja od višine ledvičnih arterij do vključno arterij stopal: za visokoresolutivni prikaz z brezkontrastno ter s kontrastno metodo.
5.10 Tuljava za slikanje rame (vsaj 8 kanalov)
5.11 Tuljava za slikanje komolca/zapestja (vsaj 8 kanalov).
5.12 Tuljava za slikanje kolka (vsaj 8 kanalov).
5.13 Tuljava za slikanje kolena (vsaj 12 kanalov).
5.14 Tuljava za slikanje gležnja/stopala (vsaj 8 kanalov).
5.15 Majhna in velika fleksibilna tuljava za slikanje ostalih predelov mehkih tkiv/mišic (vsaj 4 kanale).

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je bilo v zvezi s tuljavami postavljenih več vprašanj.

V zvezi s tuljavama za slikanje rame (5.10) in gležnja/stopala (5.14) je naročnik pojasnil, da lahko ponudniki zahtevo, v skladu s katero morajo tuljave omogočati izvedbo slikanja z visoko resolucijo in v kratkem času, izpolnijo z eno ali več nefleksibilnimi ali fleksibilnimi, vsaj 8 kanalnimi tuljavami (vprašanji in odgovora nanju so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 25.02.2016).

V zvezi s tuljavama za slikanje glave in vratu (točki 5.2 in 5.3) je naročnik pojasnil, da se lahko za posamezna področja uporablja tudi kombinacija tuljav, če jih je mogoče skupaj namestiti na preiskovanca in priklopiti pred začetkom preiskave in delujejo kot enovita večelementarna tuljava. V tem primeru mora sistem sam zaznati tuljave in tuljavne elemente v vidnem polju preiskave (FOV) in izbrati kot aktivne vse tuljavne elemente, ki lahko prispevajo h kvalitete slike. Koliko tuljav mora ponuditi ponudnik, da izpolni vse naročnikove zahteve je odvisno od specifikacije tuljav, ki jih ima na voljo (tudi ta odgovor je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 25.02.2016). Enak odgovor je naročnik podal tudi 29.02.2016.

Eden izmed potencialnih ponudnikov je opozoril naročnika, da je cenovno najbolj optimalno ponuditi eno tuljavo za čim več anatomskih področij. Pri tem je navedel, da so namenske tuljave, ki so fizično oblikovane samo za eno anatomijo, proizvedene z namenom, da se doseže boljša kvaliteta slike v primerjavi z univerzalnimi večnamenskimi tuljavami. Ponudnik je postavil vprašanje, ali naročnik pričakuje najbolj optimalno rešitev na področju kvalitete slike ali cene. Naročnik je odgovoril, da pričakuje najbolj optimalno rešitev na področju kvalitete in cene (vprašanje in odgovor sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 25.02.2016).

Zadnje vprašanje v zvezi s tuljavami je bilo postavljeno dne 01.03.2016. Eden izmed potencialnih ponudnikov je zaprosil za pojasnilo o tem, ali je dopustno za pokrivanje posameznih anatomskih področij predvideti univerzalno tuljavo, čeprav je pri proizvajalcu na voljo ena ali več specializiranih tuljav za ista anatomska področja, oziroma ali je v tem primeru dobava specializiranih tuljav obvezna. Naročnik je navedel, da ne zahteva, da se več anatomskih področij pokrije z eno tuljavo, ampak dovoljuje takšno možnost, če je to najbolj optimalna rešitev, ki jo ponudnik lahko ponudi. To pomeni, da naročnik omogoča bolj široko konkurenco, kot bi jo v primeru, če bi natančno predpisal področje in ne bi dovoljeval te možnosti (vprašanje in odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 01.03.2016).

Iz zgoraj navedenih naročnikovih zahtev je razvidno, da je naročnik predmet javnega naročila v delu, ki se nanaša na tuljave, definiral z naborom preiskav, ki jih bo opravljal z razpisanim aparatom. V zvezi s tuljavami je podal tako splošne zahteve, za vsako izmed različnih vrst tuljav pa je postavil tudi zahteve, ki se nanašajo na minimalno število kanalov. Če je torej pri posamezni tuljavi postavljena zahteva, da mora imeti (npr.) minimalno 8 kanalov, morajo ponudniki ponuditi tuljavo z 8 ali več kanali, kar je odvisno od tega, kakšne tuljave imajo v svojih prodajnih programih. Pri tuljavi (ali kombinaciji tuljav) za slikanje srca je navedel tudi preiskave, ki jih mora omogočati ter zapisal (kar bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa), da morajo ponudniki ponuditi tudi vso potrebno opremo za izvedbo preiskav srca po protokolih Evropskega združenja kardiologov za MR srca pri odraslih.

Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije in iz sklepa, s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo, je razpisan aparat prvi tovrstni aparat v koroški regiji. Ker naročnik pri naročanju razpisanega tomografa ni razpolagal z zadostnim strokovnim znanjem je s štirimi gospodarskimi subjekti, vključno z vlagateljem (v skladu z 69. členom ZJN-2), izvedel strokovni dialog, pri čemer se je seznanil s tehničnimi specifikacijami, različnimi tehničnimi rešitvami, prednostmi in slabostmi razpisanega aparata ter z drugimi okoliščinami, ki so običajne pri razpisanem aparatu. Pri tem je ugotovil, da zahtevano število kanalov za posamezne tuljavo lahko tehnično zagotovijo vsi štirje ponudniki. Naročnik je prav tako ugotovil, da ponudniki nimajo enakega nabora trdih in fleksibilnih tuljav oziroma specializiranih in univerzalnih tuljav. Zato je tehnične zahteve omejih zgolj z minimalnim številom kanalov in z navedbo preiskav, ponudnikom pa je prepustil odločitev o tem, ali bodo za določeno anatomsko področje ponudili eno (univerzalno) tuljavo ali več (specializiranih) tuljav.

Vlagatelj ne zatrjuje, da mu sporna zahteva ne omogoča sodelovanja v predmetnem postopku. Zatrjuje pa (kot že izhaja iz te obrazložitve), da se vrste (zlasti specializiranih) tuljav, ki jih ponujajo posamezni ponudniki, med seboj zelo razlikujejo, zato je vlagatelj (ki je tehnično eden izmed najbolj naprednih in inovativnih svetovnih proizvajalcev razpisane opreme) prisiljen ponuditi opremo, ki je po tehnološki in funkcionalni plati občutno boljša od opreme, ki jo ponuja konkurenca, čeprav proizvaja in lahko zagotovi tudi tehnološko manj napredno opremo, ki je po tehničnih lastnostih in cenovno primerljiva z opremo konkurence.

Ob upoštevanju zgoraj navedene razpisne dokumentacije in dodatnih naročnikovih pojasnil, je v obravnavanem primeru za naročnika ključnega pomena, da tuljave z zahtevanim (minimalnim) številom kanalov omogočajo izvedbo vseh navedenih preiskav. Naročnik bo torej moral v spornem segmentu kot primerne in popolne ponudbe obravnavati vse tiste ponudbe, katerih tuljave bodo izpolnile tako splošne tehnične zahteve, kakor tudi tehnične zahteve, ki se nanašajo na minimalno število zahtevanih kanalov ter bodo hkrati omogočale izvedbo vseh razpisanih preiskav. Sama odločitev o naboru in vrsti tuljav za posamezna področja pa je prepuščena ponudnikom. V kolikor ima torej posamezen ponudnik (proizvajalec) na voljo bodisi univerzalno tuljavo bodisi specializirano tuljavo, ju ima (eno ali drugo) možnost ponuditi, če le izpolnjujeta minimalne tehnične zahteve, ki se nanašajo na število kanalov ter hkrati omogočata izvedbo vseh preiskav, ki jih je opredelil naročnik. Če po drugi strani posamezen ponudnik nima na voljo univerzalne tuljave (torej takšne, ki pokriva več anatomskih področij in ima tudi zahtevano minimalno število kanalov), lahko ponudi specializirano tuljavo (tuljavo, ki pokriva zgolj izbrano anatomsko področje), ki te zahteve izpolnjuje. Za naročnika ni pomembno (kot je navedel), koliko različnih tuljav za slikanje enega anatomskega področja ima na voljo posamezen ponudnik, pač pa mora biti ob preiskavi kvalitetna slika pridobljena v kratkem času, tehnični pogoji za izvedbo tega cilja pa so določeni z minimalnim številom zahtevanih kanalov. Najoptimalnejša rešitev za posameznega ponudnika v obravnavanem primeru torej ni tista, ki vsebuje največje število specializiranih tuljav, pač pa tista, ki omogoča izvedbo vseh navedenih preiskav, tuljave pa hkrati izpolnjujejo tudi splošne tehnične zahteve in tehnične zahteve, ki se nanašajo na minimalno število kanalov. Ponudniki tako lahko ponudijo bodisi univerzalne bodisi specializirane tuljave, ki bodo zadostile postavljenim tehničnim zahtevam in omogočale izvedbo vseh preiskav, ki jih je navedel naročnik.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da je zahteva po »optimalni rešitvi« ohlapna in nedorečena (po Slovarju Slovenskega knjižnega jezika pridevnik »optimalen« pomeni »tisto (tistega), ki je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši«). Prav tako je potrebno pritrditi vlagatelju tudi v tem, da je mogoče strokovne zahteve, ki se nanašajo na tuljave opredeliti tudi z drugimi parametri. Ker pa je naročnik tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije izrecno navedel, da se optimalnost nanaša tako na ceno kot tudi na kvaliteto, in zlasti zato, ker je naročnik tuljave definiral z minimalnim številom zahtevanih kanalov ter z navedbo preiskav, Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti. Nenazadnje je naročnik ob dejstvu, da je na relevantnem trgu prisotnih več ponudnikov, ki ponujajo različne vrste tuljav (o čemer med vlagateljem in naročnikom ni spora), na ta način omogočil konkuriranje več ponudnikom. V kolikor bi namreč naročnik točno in eksaktno določil vrste tuljav za slikanje posameznih anatomskih področij bi zožil konkurenco, oziroma bi mu v tem primeru ponudniki lahko očitali, da je razpisno dokumentacijo prilagodil točno določenemu (favoriziranemu) ponudniku.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem še pripominja, da v revizijskem postopku (skladno s prvim odstavkom 60. člena ZPVPJN) presoja le zakonitost postopkov oddaje javnih naročil. V skladu z veljavno zakonodajo se torej Državna revizijska komisija ni pristojna izrekati o strokovnih ter o drugih naročnikovih poslovnih odločitvah, oziroma le-te lahko presoja le toliko, kolikor je to potrebno za presojo zakonitosti postopka oddaje javnega naročila. Za samo vsebinsko presojo naročnikovih poslovnih odločitev, v kolikor le-te niso v nasprotju z omejitvami predpisov o javnih naročilih, pa Državna revizijska komisija ni pristojna.

Naslednja dva vlagateljeva očitka se nanaša na sekvence za MR srca ter na zahtevano programsko opremo. Ker sta očitka medsebojno prepletata, ju je Državna revizijska komisija obravnavala skupaj.

Vlagatelj očita naročniku, da zahteva, v skladu s katero mora ponudnik »ponuditi vse sekvence, ki jih ima na voljo«, nedoločena in ne omogoča pridobitve medsebojno primerljivih ponudb. Zatrjuje, da takšna zahteva omogoča ponudnikom, da ponudijo širok nabor različnih ponudb oziroma ponudnike, ki imajo v prodajnem programu bolj dovršeno opremo silijo, da ponudijo bistveno zmogljivejše aparate, ki so (ob dejstvu, da je v obravnavanem primeru edino merilo najnižja cena) cenovno nekonkurenčni. Vlagatelj ugotavlja, da so naročnikove potrebe odvisne zlasti od tega, kaj lahko ponudijo posamezni ponudniki in ne od enoznačno in vnaprej opredeljenih tehničnih zahtev. Vlagatelj zatrjuje, da iz enakih razlogov oporeka tudi zahtevi naročnika, v skladu s katero morajo biti ponujene najnovejše verzije programske opreme.

Naročnik je zahteve, ki se nanašajo na sekvence navedel v 6. točki Tehničnih specifikacij. V zvezi s sekvencami je postavil splošno navodilo, in sicer:

»Ponudnik naj navede lastno ime zahtevane sekvence (ime, s katerim jo imenuje proizvajalec) in paket programske opreme, v katero je vključena. V rubriko ostale ponujene sekvence naj navede tudi ostale ponujene sekvence, ki morebiti niso bile posebej navedene in zahtevane v seznamu, so pa sestavni del nabora sekvenc za preiskave, ki jih bo naročnik opravljal«.

Naročnik je v nadaljnjih točkah (od točke 6.1 do točke 6.21) navedel 21 sekvenc, in med njimi tudi sekvence za MR srca (točka 6.18). V zadnjo točko (6.22) so morali ponudniki vpisati »ostale ponujene sekvence«.

Zahteve, ki se nanašajo na programsko opremo so navedene v 9. točki Tehničnih specifikaciji, in sicer:

»Ponujene morajo biti najnovejše verzije programske opreme; potrebno je navesti ime paketa programske opreme in lokacijo (konzola MR, neodvisno delovno mesto ob konzoli, strežnik). Programski paketi, ki zahtevajo neposredno delo na konzoli, naj bodo nameščeni na konzoli. Programski paketi, ki se lahko izvedejo na neodvisnem delovnem mestu ali na servisni delovni postaji, naj bodo nameščeni na takšen način, da omogočajo optimalen delovni proces«.

Naročnik je v nadaljnjih točkah (od točke 9.1 do točke 9.13 navedel, katero programsko opremo zahteva od ponudnikov, in v točki 9.10 postavil zahteve, ki se nanašajo na programsko opremo za MR srca:

»Programska oprema za MR srca mora vključevati izvedbo celotnega nabora MR preiskav srca (prikaz pretoka, morfologije, funkcije, perfuzije, prikaz koronarnih arterij, vključno s stresnim testiranjem po priporočenih protokolih Evropskega združenja kardiologov za MR srca pri odraslih (www.cme-guide.com)«.

Podobna zahteva izhaja tudi iz točke 5.8, kjer so navedene zahteve za tuljavo (tuljave) za slikanje srca:

»Tuljava ali kombinacija tuljav za slikanje srca (vsaj 30 kanalov) za prikaz pretoka, morfologije, funkcije, perfuzije, prikaz koronarnih arterij, vključno s stresnim testiranjem. Vključena mora biti vsa potrebna oprema za izvedbo preiskav srca po protokolih Evropskega združena kardiologov za MR srca pri odraslih (www.cme-guide.com)«.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik tehnične zahteve definiral (zlasti tudi) z naborom preiskav, ki jih bo izvajal, pri čemer je navedel 96 različnih preiskav, in v točkah od 77 do 82 navedel tudi 6 preiskav MR srca. Te preiskave so skladne s preiskavami iz predhodnega odstavka, in sicer: 1. prikaz morfoloških struktur brez KS, 2. prikaz morfoloških struktur s KS, 3. prikaz funkcije brez KS, 4. prikaz funkcije s KS, 5. MR koronarnih arterij s KS in 6. MR srca in velikih žil - prikaz pretoka s KS.

V zvezi s sekvencami za MR srca in programsko opremo je bilo tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije postavljenih več vprašanj.

Z odgovorom, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 25.02.2016, je naročnik pojasnil, da morajo biti (skladno s točko 7.2) ponujene najnovejše verzije programske opreme, zato naročnik pričakuje, da bo ponudnik ponudil vse tiste sekvence za MR srca, ki jih ima na voljo in so v klinični uporabi v njegovih referenčnih centrih.

Z odgovorom, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 29.02.2016 je pojasnil, da želi svojim uporabnikom (bolnikom) nuditi preiskave, ki so skladne z najnovejšimi strokovnimi priporočili in po protokolih, ki so v klinični uporabi v referenčnih centrih, kjer se bo šolalo osebje, ki bo delalo z aparatom.

Z odgovorom, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 01.03.2016 je naročnik ponovno navedel, da je zahteval vse tiste sekvence za MR srca, ki jih ima ponudnik na voljo in so v klinični uporabi v njegovih referenčnih centrih. Pri tem je tudi pojasnil, da se klinična uporaba nanaša na (novo) opremo v ponudnikovem referenčnem centru, ki se uporablja za diagnostiko pri bolnikih ter je skladna z najnovejšimi strokovnimi smernicami in priporočili.

Z odgovorom, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 29.02.2016 je naročnik pojasnil, da je zahteva, v skladu s katero mora biti ponujena najnovejša verzija programske opreme, standardna, in da takšna zahteva še nikoli ni bila sporna.

Istega dne je pojasnil tudi, da bo moral izbrani ponudnik naročnikovo ekipo v celoti usposobiti za izvajanje kvalitetnih, standardiziranih in projekcijsko ponovljivih preiskav tako, da bo čas zasedenosti aparata čim krajši. S katero kombinacijo programske opreme bo ponudnik dosegel, da bodo preiskave opravljene enako kvalitetno in na način, ki se ga uporablja v referenčnemu centru, pa je stvar vsakega posameznega ponudnika.

Iz navedenih naročnikovih zahtev je razvidno, da je naročnik predmet javnega naročila tudi v delu, ki se nanaša na sekvence MR srca in na programsko opremo, definiral z naborom preiskav, ki jih bo opravljal z razpisanim aparatom. Naročnik je prav tako zahteval tudi, da mora naročnik ponuditi vse tiste sekvence, ki jih ima na voljo in so (že) v klinični uporabi v njegovih referenčnih centrih. Oprema za izvedbo preiskav srca je definirana tudi s priporočenimi protokoli Evropskega združenja kardiologov za MR srca pri odraslih (www.cme-guide.com)«.

Iz razpisne dokumentacije in iz naročnikovih odgovorov (ki so skladno z določilom drugega odstavka 71. člena prav tako postali del razpisne dokumentacije) je razvidno, katere preglede srca namera opravljati naročnik, ponudniki pa morajo s ponujenimi sekvencami tem preiskavam zadostiti. Naročnik je namreč tekom strokovnega dialoga ugotovil (kar med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo), da se sekvence ponujajo v različnih paketih, oziroma da niso na voljo posamično. Ker naročnik ne ve, v katerem paketu bodo ponudniki ponudili zahtevane sekvence, je v ta namen navedel nabor preiskav srca, ki jih bo izvajal, ponudnikom pa prepustil, da bodo ponudili tiste sekvence (paket sekvenc), ki bodo zadostili naboru definiranih preiskav (ker imajo ponudniki na voljo različne pakete sekvenc, lahko naročnikovemu naboru preiskav zadostijo z enim, dvema ali več paketi). Če pa bodo ponujeni paketi sekvenc vsebovali tudi sekvence, ki jih naročnik ni zahteval (so pa sestavni del nabora sekvenc za preiskave, ki jih bo opravljal naročnik), bodo ponudniki te sekvence vpisali v točko 6.22 Tehničnih specifikacij (kamor je naročnik predvidel mesto za vpis »ostalih ponujenih sekvenc«).

Naročnik je, kot že izhaja iz obrazložitve tega sklepa, v razpisni dokumentaciji predvidel tudi šolanje svojega osebja. V 15. točki Tehničnih specifikacij je zahteval od ponudnikov, da ponudijo šolanje njegovih delavcev, v obsegu in trajanju, ki bo zagotovilo varno in učinkovito uporabo razpisanega aparata. Šolanje, ki se bo izvajalo pri naročniku, je sestavljeno iz treh delov (osnovno, nadaljevalno in napredno). Pogoj za uspešno primopredajo aparata je (med drugim tudi) izvedeno osnovno izobraževanje, nadaljevalno in napredno šolanje pa se bosta izvedla znotraj garancijskega roka in po dogovoru med pogodbenima strankama. Po izvedenem osnovnem izobraževanju mora ponudnik zagotoviti tudi specialno izobraževanje, ki se bo izvajalo na primerljivih aparatih, ki jih imajo ponudniki v klinični uporabi referenčnih centrov, in sicer za 1 radiološkega inženirja, 3 zdravnike za MR glave in hrbtenice, 4 zdravnike za MR mišic in sklepov, 3 zdravnike za MR trebušnih organov, 2 zdravnika za MR prostate in 1 zdravnika za MR srca. Ker se bo naročnikovo osebje šolalo na ponudnikovih referenčnih aparatih je logično, da morajo imeti ti aparati (vsaj) vse tiste sekvence, ki jih ima tudi ponujeni aparat.

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom tudi v tem, da razpisana oprema lahko deluje samo s pomočjo posebnih programskih aplikacij, ki jih vsak proizvajalec razvija individualno ter se tekoče posodabljajo in nadgrajujejo. Zato je naročnik upravičen, da ob nabavi novega aparata zahteva zadnjo verzijo programske opreme, s katero razpolaga posamezen ponudnik.

Ker je torej naročnik natančno navedel preiskave srca, ki jih bo izvajal z razpisanim aparatom, in ob tem upravičeno zahteval tudi najnovejšo različico ponudnikove (programske) opreme, Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom tudi v tem delu zahtevka za revizijo ni sledila. Naročnik tako tehničnih zahtev ni določil s sklicevanjem na opremo referenčnega centra (kot to napačno navaja vlagatelj), pač pa je v sekvence za MR srca in programsko opremo opredelil z zahtevanimi preiskavami. Poleg tega je naročnik zahteval izobraževanje na opremi, ki je primerljiva razpisanemu tomografu (in ne obratno). Zgolj takšno izobraževanje bo naročnikovo osebje usposobilo tudi za uporabo aparata, ki je predmet obravnavanega javnega naročila.

Državna revizijska komisija se pridružuje mnenju naročnika, ki opozarja, da bodo lahko vse zgoraj navedene očitke ovrgle tudi prejete ponudbe. Kot je namreč razvidno iz dokumentacije iz spisa, je naročnik pridobil ponudbe treh ponudnikov (vključno z vlagateljevo). Navedeno sicer še ne pomeni, da so ponudbe tudi popolne (v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena 2. člena ZJN-2), kaže pa na to, da so se ponudniki, kljub izpodbijanim zahtevam (oziroma domnevno premalo dorečeni razpisni dokumentaciji), vendarle odzvali na naročnikovo povpraševanje.

Ker Državna revizijska komisija pri presoji revizijskih očitkov ni ugotovila naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila oziroma iz razloga, ker je naročnik tehnične zahteva razpisanega aparata v vseh treh spornih segmentih določil dovolj natančno, je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker vlagatelja z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.
V Ljubljani, dne 18.04.2016

predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- Odvetniška družba Podjed o.p.- d.o.o., Slovenska cesta 47, Ljubljana
- Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran