018-042/2016 Komunala Novo mesto, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čiščenje in vzdrževanje javnih površin in vzdrževanje pokopališč« v sklopu A »Čiščenje javnih površin« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj TRATA Novo mesto, d.o.o., Brod 68, Novo mesto, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., Podbevškova ulica 12, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 4. 2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se v sklopu A »Čiščenje javnih površin« razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila »Čiščenje in vzdrževanje javnih površin in vzdrževanje pokopališč«, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »OBRAZLOŽENO OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA – SKLOP A – SPREMEMBA«, št. 50-SK-176/2016, z dne 26. 1. 2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 4.189,19 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik izvaja odprti postopek oddaje javnega naročila »Čiščenje in vzdrževanje javnih površin in vzdrževanje pokopališč«. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 19. 5. 2015, pod številko objave JN3152/2015.

Naročnik je dne 24. 6. 2015 sprejel dokument »Obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila«, št. 50-SK-1181/2015, s katerim je javno naročilo v obeh razpisanih sklopih oddal ponudniku VRTNARČEK MIRJAN OVNIČEK S.P., Hrib pri Orehku 12, Novo mesto (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper navedeno odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom, št. 018-164/2015-4 z dne 4. 9. 2015, razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 12. 10. 2015 sprejel dokument »SPREMEMBA OBRAZLOŽENEGA OBVESTILA O ODDAJI NARIČILA z dne 24. 6. 2015«, št. 50-SK-2033/2015, s katerim je javno naročilo v sklopu B oddal vlagatelju, v sklopu A pa ponovno izbranemu ponudniku, pri čemer je vlagateljevo ponudbo za ta sklop izločil kot nesprejemljivo, ker naj bi presegala naročnikova zagotovljena sredstva. Zoper navedeno odločitev v sklopu A je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom, št. 018-273/2015-4, z dne 12. 1. 2016, razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila.

Naročnik je dne 26. 1. 2016 sprejel dokument »OBRAZLOŽENO OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA –SKLOP A – SPREMEMBA«, št. 50-SK-176/2016, s katerim je javno naročilo v sklopu A ponovno oddal izbranemu ponudniku, ponudbo ponudnika Čistilni servis d.o.o. izločil kot nepopolno, vlagateljevo ponudbo (po merilih tretjeuvrščeno) pa označil kot popolno. Vlagatelj je dne 2. 2. 2016 na naročnika naslovil zahtevo za vpogled in zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dne 4. 2. 2016 sprejel dokument »Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega«, št. 50-SK-270/2016, ki ga je vlagatelj prejel dne 5. 2. 2016. Vpogled je naročnik organiziral dne 12. 2. 2016 in potek dokumentiral z zapisnikom.

Vlagatelj je dne 18. 2. 2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje svojo aktivno legitimacijo in pojasnjuje, da graja le tiste kršitve, ki jih je uveljavljal že v predhodnih zahtevkih za revizijo, pa jih naročnik ni odpravil, nadalje kršitve, ki so nastale naknadno (večkratno dopolnjevanje izbrane ponudbe v istih delih) ter kršitve, ki so se izkazale šele po vložitvi prejšnjega zahtevka za revizijo (odsotnost preverjanja poravnanosti davkov in prispevkov). Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbeni dokumentaciji trikrat izjavil in s podpisom potrdil, da so vsi v ponudbi podani podatki resnični, za kar je prevzel polno odgovornost, ter tudi izjavil, da se zaveda sankcije izločitve iz postopka javnega naročanja. V nadaljevanju vlagatelj povzema določbe razpisne dokumentacije in vsebino ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanaša na reference. Zatrjuje in dokazuje, da sta bili obe predloženi referenčni potrdili naročnika Terme Krka d.o.o. izdani kot duplikat z identično vsebino (in se nanašata na eno in isto, združeno, referenco), izbrani ponudnik pa naj bi listini naklepno, z namenom zavajajoče podvojitve referenc in prikazovanja neresničnih dejstev, spremenil (ponaredil) tako, da je z vnosom neresničnih podatkov na mestih, ki jih je referenčni naročnik prečrtal (št. pogodbe), spremenil v dve različni listini za izkazovanje neresničnega dejanskega stanja potrjenih referenc v vrednosti dvakrat po 137.034,47 EUR brez DDV v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015 – vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik v nobenem obdobju za tega naročnika ni opravil storitev v skupni vrednosti 274.068,94 EUR brez DDV. Neresnična naj bi bila tudi navedba izbranega ponudnika, da je referenčni naročnik na potrdilu z dne 16. 6. 2015 pomotoma navedel prekratko obdobje, za katerega se potrjuje referenca, prav tako naj bi izbrani ponudnik zlorabil institut poslovne skrivnosti za prikazovanje svojih nezakonitih dejanj. Vlagatelj še dodaja, da je nujno potrebno ločevati vprašanje morebitne ustreznosti referenc (kot jih po spremembi obdobja s predložitvijo novega referenčnega potrdila uveljavlja izbrani ponudnik) in okoliščino predložitve ponarejenih referenčnih potrdil. Že po naravi stvari ne more biti dopustno s predložitvijo nove listine naknadno sanirati kršitve dajanja neresničnih izjav in uporabe ponarejenih listin. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja še večkratno nedopustno dopolnjevanje ponudbe izbranega ponudnika (dne 10. 8. 2015 in dne 22. 10. 2015) v postopku pravnega varstva, ki ju je naročnik obe upošteval, zatrjuje pa tudi to, da naročnik ni nikdar preverjal poravnanosti davkov in prispevkov s strani izbranega ponudnika – navedeno je preverjalo Športno društvo Komunala Novo mesto (torej druga pravna oseba, brez pooblastila za tako ravnanje), nikdar pa tega ni preverjal naročnik. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj je na naročnika dne 25. 2. 2016 naslovil še pripravljalno vlogo in v prilogi posredoval dokazila, ki naj jih brez svoje krivde ne bi mogel predložiti že v zahtevku za revizijo.

Izbrani ponudnik se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je dne 9. 3. 2016 sprejel sklep št. 50-SK-520/2016, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Meni, da je zahtevek za revizijo v delih, ki se nanašajo na podajanje neresničnih izjav in večkratno dopolnjevanje ponudb, glede na 16. člen ZPVPJN prepozen in nedopusten. Ne glede na to opozarja, da je dejansko stanje, ki ga kot razjasnjenega in dokazanega opisuje vlagatelj, le nekritičen povzetek delov uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih. Vlagatelj po mnenju naročnika nikakor ni uspel izkazati, da je izbrani ponudnik dokazano dajal neresnične in zavajajoče informacije, ki bi lahko vplivale na odločitev o oddaji naročila. Edino razjasnjeno in tudi strani Državne revizijske komisije pripoznano dejansko stanje naj bi bilo, da je izbrani ponudnik z referenčnima posloma na obeh lokacijah, na kateri se sklicuje že v svoji ponudbi, izkazal izpolnjevanje pogoja. To naj bi pripoznal tudi vlagatelj, saj v tem delu popolnosti ponudbe ne prereka – celo opozarja na nujnost ločene obravnave vprašanja izpolnitve referenčne zahteve in vprašanje podajanja neresničnih oz. zavajajočih podatkov, s čimer pa se naročnik ne strinja in meni, da sta vprašanji nujno povezani. Meni, da vlagatelj ni pojasnil, kako naj bi zatrjevano ravnanje izbranega ponudnika vplivalo na naročnikovo odločitev o oddaji naročila. Naročnik poudarja, da iz ponudbe in kasneje predloženih dokumentov izhaja, da je izbrani ponudnik za referenčnega naročnika v obdobju od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2015 opravil storitve, ki so predmet sklopa A, v vrednosti 205.602,40 EUR z DDV. Ker se je izbrani ponudnik ves čas skliceval na ista referenčna posla, je referenčni pogoj vseskozi izpolnjeval. Ponudnik ni kršil niti ni mogel kršiti pogoja »Kandidat ni podal neresničnih ali zavajajočih podatkov v prijavi, ki bi lahko vplivali na naročnikovo odločitev«, saj na naročnikovo odločitev oz. njeno pravilnost v delu referenc ni mogel vplivati. V zvezi z očitki vlagatelja o večkratnem dopolnjevanju ponudbe v istih delih naročnik navaja, da ponudba v tem delu nikoli ni bila formalno nepopolna, dokumenti, ki jih problematizira vlagatelj, pa so bili predloženi kot dokaz v predrevizijskem postopku, kot odgovor na vlagateljeve navedbe iz vsakokratnega zahtevka za revizijo. Na podlagi teh dokumentov je naročnik lahko ugotovil, da ponudnik referenčni pogoj izpolnjuje. Naročnik zaključuje, da je del dokumentacije o javnem naročilu med drugim tudi potrdilo FURS, iz katerega je razvidno, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoj iz 3. točke o plačanih davkih in prispevkih, torej je bilo izpolnjevanje pogoja celo že preverjeno na način, ki ga določa zakon. Za problematiziranje pooblastil in soglasij za pridobitev potrdila FURS pa naj vlagatelj ne bi imel aktivne legitimacije, niti niso take navedbe predmet revizijskega postopka.

Naročnik je z vlogo z dne 10. 3. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 3. 2016 opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri dosedanjih navedbah, dejstvih, dokazih in kršitvah. Meni, da se naročnik ves čas ukvarja z izpostavljanjem procesnih ovir za obravnavo zahteva. Naročnik naj bi spregledal dejstvo, da je bila kršitev dajanja neresničnih podatkov predmet predhodnega zahtevka za revizijo, naročnik pa jo ponavlja s ponovnim izborom iste ponudbe, kar naj bi utemeljevalo pravočasnost in dopustnost te revizijske navedbe. Sklicujoč se na procesno ekvivalenčno teorijo vlagatelj poudarja, da je kršitev določila razpisne dokumentacije zatrjeval takoj, ko je to lahko storil, pri čemer je konkretni zahtevek oprt na druga dejanja oz. dejstva kot predhodni zahtevek za revizijo, zaradi česar ta zahtevka nista istovetna. Vlagatelj graja odsotnost kakršnekoli naročnikove presoje zatrjevanih dejstev – ne naročnik ne izbrani ponudnik sploh nista zatrjevala drugačnega dejanskega stanja. Ponovno poudarja, da ustreznost reference izbranega ponudnika ni predmet tega zahtevka za revizijo, saj je ta ponudnik z uporabo ponarejenih listin in zatrjevanjem neresničnih podatkov nedvomno izpolnil znake ravnanja, ki ga je naročnik prepovedal v razpisni dokumentaciji. Obenem so te reference imele ključno vlogo, vse dokler ni vlagatelj razkrinkal nedopustnih ravnanj. Izbrani ponudnik je ponarejene reference nadomestil z drugim referenčnim potrdilom šele 22. 10. 2015, vse dotlej sta bili ponarejeni potrdili edini potrdili, s katerima je razpolagal naročnik. Vlagatelj se strinja z navedbo, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu A ni nikoli bila formalno nepopolna, saj je bila absolutno nepopolna. Navedbe Državne revizijske komisije, na katere se sklicuje naročnik, je treba po mnenju vlagatelja razlagati v kontekstu, v katerem so bile dane (npr. v kontekstu preverjanja reference in ne v kontekstu dajanja neresničnih navedb). Poudarja, da v prvotno predloženih referenčnih potrdilih ni bilo nejasnosti glede obdobja, za katerega se potrjujejo reference, saj je referenčni naročnik povsem jasno potrdil, da se (prvotno predložena) potrdila nanašajo na obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 5. 2015. V zvezi s sklicevanjem na dokument FURS pa vlagatelj pristavlja, da to potrdilo ni moglo postati del dokumentacije o javnem naročilu na noben pravno ustrezen način.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik pri pregledu popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ravnal v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem; v nadaljevanju: ZJN-2) s tem, ko te ponudbe ni izločil oz. s tem, ko je izbranemu ponudniku v sklopu A oddal javno naročilo.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da v konkretnem primeru ni podana omejitev zahtevka za revizijo zaradi iste kršitve iz prvega odstavka 16. člena ZPVPJN, skladno s katerim vlagatelj, če je v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem postopku oddaje javnega naročila ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev. V (prejšnjem) revizijskem zahtevku z dne 19. 11. 2015 je vlagatelj zatrjeval in uspešno uveljavljal nezakonitost odločitve o oddaji naročila z dne 12. 10. 2015 iz razloga, ker je naročnik priznal sposobnost izbranemu ponudniku, za katerega v trenutku izdaje izpodbijane odločitve o oddaji naročila ni bilo izkazano izpolnjevanje vseh pogojev za priznanje sposobnosti – Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ugodila s sklepom, št. 018-273/2015-4 z dne 12. 1. 2016. Tokratni vlagateljev zahtevek za revizijo se nanaša na ponavljanje naročnikove kršitve, saj vlagatelj zatrjuje oz. uveljavlja enako kršitev – priznanje sposobnosti ponudniku, ki naj ne bi izpolnjeval vseh pogojev za priznanje sposobnosti. Pri tem je na mestu ugotovitev, da vlagatelj kršitev sicer utemeljuje na drugih dejstvih – s trditvijo o prirejenih (in posledično neresničnih ter zavajajočih) referenčnih potrdilih, vendar obenem tudi prepričljivo pojasnjuje, da je te navedbe podal takoj, ko je to lahko storil, namreč potem, ko se je tako v policijski preiskavi, kot tudi v interni preiskavi referenčnega naročnika, izjasnilo dejansko stanje, ki ga sedaj navaja v zahtevku za revizijo.

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-2 v osmem odstavku 41. člena določa, da lahko naročnik od kandidatov in ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Reference so eden izmed (možnih) pogojev, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, če želijo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Gre za ugotavljanje in dokazovanje tehnične sposobnosti oziroma kadrovske usposobljenosti ponudnika za izvedbo posla. Gospodarski subjekt lahko, glede na 2. alinejo točke a) drugega odstavka 45. člena ZJN-2, izkaže izpolnjevanje tehnične sposobnosti s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov. Gospodarski subjekt mora predložiti dokazilo o dobavi in storitvah, če je bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjav, ki jih izda ali sopodpiše pristojni organ, ali v obliki pogodb, računov ipd., oziroma če naročnik ni bil naročnik po tem zakonu, v obliki izjave naročnika ali v obliki pogodbe oziroma delov pogodbe v zvezi z javnim naročilom ali računom ali, če tega ni, v obliki izjave gospodarskega subjekta.

Naročnik je referenčni pogoj, kot enega od pogojev za priznanje sposobnosti, določil v 14. točki poglavja »9.1 Pogoji in 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev« Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe:
»Ponudnik mora imeti najmanj eno potrjeno referenco za opravljanje storitev s področja razpisanih del, najmanj v vrednosti ali v obsegu, ki je razpisan. Referenca je veljavna tudi, če gre za več pogodbenih vrednosti skupaj v obdobju dveh let (starost storitve pet let).
Dokazilo: Razvidno iz obrazca obr 7.5-02-05 Prijava, točka 1.4. izpolnjen seznam in najmanj eno originalno potrdilo o opravljeni storitvi.«

Izbrani ponudnik je v tabeli pod točko »1.4 SPECIFIKACIJA REFERENC« na obrazcu Obr 7.5-02-05 navedel štiri reference: po dve referenčnega naročnika TERME KRKA d.o.o. za »Urejanje zelenih in parkovnih površin […]« na lokacijah »PE Hoteli Otočec« in »zdravilišča Terme Šmarješke Toplice« (ime posla »UREJANJE TERME KRKA«) v skupnem znesku 274.068,94 EUR brez DDV, ter po dve referenčnega naročnika KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o. za izvedeno storitev »Košnja« (ime posla »KOŠNJA NA OBJEKTIH VODOOSKRBE«) v skupnem znesku 30.070,58 EUR brez DDV, ki pa se vsebinsko nanašata na storitve, ki so predmet tega javnega naročila v sklopu B in za presojo sposobnosti ponudnika za izvedbo predmeta naročila v sklopu A zato nista bili relevantni.

Med strankama ni sporno, da sta bili v zvezi za sposobnost ponudnika relevantnimi referencami v ponudbi izbranega ponudnika predloženi tudi dve referenčni potrdili naročnika Terme Krka d.o.o., na obrazcih iz razpisne dokumentacije, pri čemer naj bi se (glede na vpisane podatke) eno potrdilo nanašalo na opravljene storitve v višini 137.034,37 EUR, na podlagi pogodbe »PE HOTELI OTOČEC« z dne »01.01.2013«, drugo pa na opravljene storitve v enaki višini, na podlagi pogodbe »TERME ŠMARJEŠKE TOPLICE« z dne »01.01.2013«. Državna revizijska komisija pri tem pristavlja, da je ti dve referenčni potrdili v prejšnjem postopku pravnega varstva, v katerem je dne 12. 1. 2016 odločila s sklepom, št. 018-273/2015-4, v okviru takrat relevantnega dejanskega stanja in glede na tedaj obravnavane navedbe ter izvedene dokaze (v kontekstu vprašanja spornosti referenc in ne vprašanja neresničnosti referenčnih potrdil) upoštevala kot resnični in na njihovi podlagi utemeljila del obrazložitve tega sklepa – tj. ugotovitev, da je izbrani ponudnik za referenčnega naročnika opravljal storitve po dveh različnih pogodbah, referenčni naročnik pa je to potrdil z dvema potrdiloma. Ravno prej upoštevani dve (različni) predloženi referenčni potrdili pa zdaj vlagatelj izpostavlja kot neresnični in zavajajoči.

Vlagatelj namreč zatrjuje, da sta bili potrdili prirejeni in ne izkazujeta tega, kar je referenčni naročnik dejansko potrdil. Referenčni naročnik naj bi namreč potrdili na prošnjo izbranega ponudnika izpolnil kot duplikat, torej obe z enako vsebino, pri čemer je na črto za navedbo »Po pogodbi št.« navedel le znak »/«, saj pogodbe niso oštevilčene. Državna revizijska komisija pri tem pritrjuje vlagatelju, da pogodbi z aneksoma, na kateri se nanašata potrdili, nista oštevilčeni. Vlagatelj navaja, da naj bi izbrani ponudnik na vsako od (identičnih) referenčnih potrdil sam dopisal neresnične podatke, in sicer tako, da je preko navedbe »/« (na črti, kjer je bil predviden vpis številke pogodbe) vpisal besedilo »PE HOTELI OTOČEC« oz. »TERME ŠMARJEŠKE TOPLICE«, s čimer je referenčno potrdilo in njegov duplikat spremenil v dve različni referenčni potrdili, ki naj bi skupaj izkazovali podvojeno vrednost reference – 274.068,94 EUR brez DDV namesto 137.034,47 EUR brez DDV. Na tak zaključek po mnenju vlagatelja kaže tudi drugačna pisava spornih vpisov na potrdilih in uporaba drugačnega pisala, v zvezi s čimer je vlagatelj predlagal imenovanje strokovnjaka oz. izvedenca s področja grafologije, ki bi to potrdil.

Ne glede na to, da ne naročnik ne izbrani ponudnik (ki se v tem postopku pravnega varstva o navedbah vlagatelja niti ni izjasnil) ne zatrjujeta drugačnega dejanskega stanja, kot ga navaja vlagatelj, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vlagatelj sklicuje na zahtevku za revizijo priloženi dopis »Razjasnitev referenčnih potrdil« z dne 15. 2. 2016, v katerem referenčni naročnik, družba Terme Krka d.o.o., izrecno potrjuje, da je izbrani ponudnik v obdobju 1. 1. 2014–31.5.2015 (tj. v obdobju, na katerega se nanašata sporni potrdili) »v celotni družbi Terme Krka d.o.o., Novo mesto opravil storitve v skupni vrednosti 137.034,47 EUR.« Referenčni naročnik pri tem še pojasnjuje, da je izbranemu ponudniku na njegovo prošnjo dne 16. 6. 2015 izdal dva obrazca »Potrdilo o dobro opravljeni storitvi«, pri čemer pa sta bili obe potrdili enaki; izrecno tudi poudarja, da na potrdilih ni bilo navedenega ločenega podatka o vrednosti prometa po poslovnih enotah.

Ob upoštevanju tega pojasnila torej ni mogoče soglašati z naročnikom v tem, da očitki vlagatelja predstavljajo zgolj nekritičen povzetek delov uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih (v katerih je zgoraj opisano dejansko stanje sicer še bolj podrobno pojasnjeno), ampak je že zgolj ob upoštevanju pojasnila referenčnega naročnika utemeljen zaključek, da ponudba izbranega ponudnika ni vsebovala referenčnih potrdil z vsebino, kakršno je potrdil referenčni naročnik. Glede na vse navedeno po oceni Državne revizijske komisije tudi ni potrebna izvedba dokazov z imenovanjem izvedenca grafološke stroke ali z zaslišanjem osebe, ki je pri referenčnem naročniku potrdila referenco izbranega ponudnika, ter uradne osebe, ki na Policijski postaji Novo mesto preiskuje sum storitve kaznivega dejanja, oziroma drugih dokazov, kot jih predlaga vlagatelj, saj je že na podlagi izvedenih dokazov utemeljen zaključek, da ponudba izbranega ponudnika vsebuje prirejeni in neresnični dokazili, ki sta bili v originalu izpolnjeni v drugačni obliki oz. z drugačno vsebino in prvotno nista izkazovali potrditve referenc na način, kot je bilo to naknadno prikazano s predložitvijo prirejenih potrdil v ponudbo izbranega ponudnika.

Skladno s četrtim odstavkom 42. člena ZJN-2 lahko naročnik iz postopka javnega naročanja izloči kandidata ali ponudnika, če je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49. člena tega zakona, v tem ali predhodnih postopkih namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil. V konkretnem primeru se sporni potrdili nanašata na pogoj za priznanje sposobnosti (45. člen ZJN-2, v povezavi z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2).

V zvezi s to določbo ZJN-2 je naročnik v poglavju »Preverjanje sposobnosti« Navodil ponudnikom (Obr 7.5-02-04) kot enega od pogojev navedel:
»Kandidat ni podal neresničnih ali zavajajočih podatkov v prijavi, ki bi lahko vplivali na naročnikovo odločitev (pogoj mora izpolnjevati vsak izmed partnerjev pri skupnem poslu); Celotna ponudbena dokumentacija«.

V 4. točki poglavja »9.1 Pogoji in 9.2 Listine za dokazovanje izpolnjevanja pogojev« je naročnik določil še:
»Naročnik bo iz postopka javnega naročanja izločil ponudnika, če:
[…]
- je pri dajanju informacij, zahtevanih v skladu z določbami 41. do 49. člena ZJN-2, v tem ali predhodnih postopkih namerno podal zavajajoče razlage ali teh informacij ni zagotovil.«

Pritrditi je potrebno vlagatelju v tem, da je izbrani ponudnik podpisal izjavi »Zavedamo se, da nas bo naročnik izločil iz nadaljnjih poslov: – če bomo podali neresnične podatke, […]«, ter
»Izjavljam, da: […] so vsi podatki, ki smo jih podali v ponudbi, resnični - za podane podatke in njihovo resničnost prevzemamo popolno odgovornost […]«, ki sta bili sicer del razpisne dokumentacije (poglavje »2. IZJAVA« prijave – Obr 7.5-02-05).

Referenčna potrdila so bila zahtevana kot dokazila za izkazovanje pogoja za priznanje sposobnosti in so v konkretnem primeru zato vplivala na odločitev naročnika. Navsezadnje je naročnik obe prejšnji odločitvi o oddaji naročila (z dne 24. 6. 2015 in 12. 10. 2015) oprl ravno na ti dve dokazili, v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ki je rezultirala v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila, pa je ob upoštevanju teh dveh potrdil pridobil novo referenčno potrdilo.

Na podlagi predstavljenih ugotovitev Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik kršil ZJN-2 v povezavi s predstavljenimi določbami razpisne dokumentacije, ko ponudbe izbranega ponudnika zaradi neresničnih oz. zavajajočih dokazil ni izločil iz postopka oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija pristavlja, da ta ugotovitev v konkretnem primeru ni odvisna od vprašanja formalne (ne)popolnosti ponudbe. Neodvisno od tega, ali je (bila) ponudba izbranega ponudnika v spornem delu tudi formalno nepopolna, je bil namreč naročnik dolžan to ponudbo izločiti skladno z določbami razpisne dokumentacije, s katerimi je (skladno z določbo četrtega odstavka 42. člena ZJN-2) jasno in vnaprej določil način ravnanja s ponudbami v primeru, ko ponudniki predložijo neresnične oz. zavajajoče podatke.

Državna revizijska komisija je zato na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v sklopu A, kot izhaja iz dokumenta »OBRAZLOŽENO OBVESTILO O ODDAJI NAROČILA – SKLOP A – SPREMEMBA«, št. 50-SK-176/2016, z dne 26. 1. 2016.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnave predstavljenih revizijskih navedb razveljavila odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, preostalih revizijskih navedb iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se nanašajo na druge zatrjevane kršitve v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ni obravnavala. Obravnava teh navedb namreč na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer vplivati.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje zadevnega javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva, in sicer 1.377,00 EUR za stroške odvetniškega zastopanja za zahtevek za revizijo, 688,50 EUR za obrazloženo vlogo (opredelitev do navedb naročnika), 18,36 EUR za izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), vse povečano za 22% DDV, in 3.278,66 EUR za plačilo takse.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 734,40 EUR (1.600 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40, povečan za 22% davek na dodano vrednost;
- izdatke v pavšalnem znesku 11,93 EUR (26 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife, povečane za 22% DDV (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku);
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 3.278,66 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 4.189,19 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo in za izdatke v pavšalnem znesku, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi. Priglašeni strošek odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika pa v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 15. 3. 2016 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 11. 4. 2016

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.
Članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova ulica 44, 1000 Ljubljana
- KOMUNALA NOVO MESTO d.o.o., Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto
- VRTNARČEK MIRJAN OVNIČEK S.P., Hrib pri Orehku 12, 8000 Novo mesto
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran