018-025/2016 Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Razširitev (dogradnja) videonadzornega sistema in sistema za nadzor tehnoloških procesov s področjem TEŠ 6«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Požarni sistemi, d.o.o., Novorogoška ulica 17, Miklavž na Dravskem polju, ki zastopa Odvetniška pisarna Primec & Lah, d.o.o., Partizanska cesta 36, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, Šoštanj (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.3.2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Razširitev (dogradnja) videonadzornega sistema in sistema za nadzor tehnoloških procesov s področjem TEŠ 6«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 7.1.2016.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.758,30 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 18.9.2015, pod št. objave NMV5923/2015. Z dokumentom »Odločitev o oddaji naročila« z dne 7.1.2016 je naročnik predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Pales, d.o.o., Kongresni trg 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da se je popolna ponudba izbranega ponudnika glede na merila (najnižja cena) uvrstila na prvo mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 20.1.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ponovno odločanje naročnika o oddaji naročila in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da, skladno z Zakonom o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011), izvedba predmeta javnega naročila predstavlja eno izmed oblik zasebnega varovanja, katerega lahko izvaja le imetnik licence za zasebno varovanje. Izbrani ponudnik nima licence za zasebno varovanje, zato ne izpolnjuje »vseh zahtev slovenske zakonodaje«, kot je to zahteval naročnik v Prilogi št. 12 (Izjava) razpisne dokumentacije. Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudniki za strokovnjake predložijo dva certifikata Cisco CCDA in certifikat Cisco CCNA. Izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih certifikatov, saj je predložil dva certifikata Cisco CCNP in en certifikat Cisco CCNA. Vlagatelj še predlaga, da se ponovno preverijo reference izbranega ponudnika.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 2.2.2016, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo. Navaja, da naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki razpolagati z licenco za zasebno varovanje, poleg tega izvedba predmeta javnega naročila ne predstavlja zasebnega varovanja. Izbrani ponudnik še navaja, da je predložil certifikate Cisco višjega nivoja od zahtevanega, ki pokrivajo certifikate nižjega nivoja, kar se lahko preveri tudi pri zastopniku proizvajalca Cisco Systems, in sicer Cisco Slovenija, Podružnica Ljubljana, Bravničarjeva 13, Ljubljana (v nadaljevanju: Cisco Slovenija).

Naročnik je s sklepom z dne 12.2.2016 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Navaja, da kot pogoja za izbiro ponudnika ni določil licence za zasebno varovanje, ker izvedba predmeta naročila (nakup dodatnih videokamer ter 5 letno servisiranje) ne predstavlja storitev tehničnega varovanja kot ene izmed oblik zasebnega varovanja. Naročnik nadalje navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval vsaj dva usposobljena strokovnjaka z veljavnim certifikatom Cisco CCDA ter vsaj enega usposobljenega strokovnjaka z veljavnim certifikatom Cisco CCNA. Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 2.2.2016, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, pojasnil, da so predloženi certifikati višje stopnje od zahtevanih in da zajemajo certifikate nižje stopnje. Naročnik je navedeno tudi preveril. Naročnik še navaja, da so reference izbranega ponudnika ustrezne.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 15.2.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 18.2.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Državna revizijska komisija je z dopisom z dne 29.2.2016, na podlagi prvega odstavka 32. člena ZPVPJN, Cisco Slovenija zaprosila za pojasnila v zvezi s Cisco certifikati. Zahtevana pojasnila je Državna revizijska komisija prejela dne 4.3.2016 in jih posredovala vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku. Do pojasnil Cisco Slovenija se je vlagatelj opredelil z vlogo z dne 9.3.2016, naročnik z vlogo z dne 9.3.2016, izbrani ponudnik pa z (nedatirano) vlogo, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 11.3.2016.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14.3.2016 opredelil do navedb naročnika v vlogi z dne 9.3.2016.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter ob upoštevanju pridobljenega pojasnila Cisco Slovenija in pripomb nanj, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Med strankama je sporno ravnanje naročnika pri presoji popolnosti ponudbe izbranega ponudnika. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje nekaterih pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije. Skladno s prvim odstavkom 84. člena 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS) mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb oziroma spremembi ponudb v skladu z 84. členom ZJN-2 izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Nepravilna ponudba je (med drugim) tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov iz ZJNVETPS (20. točka 2. člena ZJNVETPS).

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe v zvezi s Cisco certifikati. Med strankama ni sporno, razvidno pa je tudi iz odstopljene dokumentacije, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (točka 5 »Pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika«) kot tehnični pogoj za ugotavljanje sposobnosti določil, da morajo biti ponudniki sposobni in usposobljeni izvesti storitev iz razpisa, pri čemer je kot dokazilo o izkazovanju navedenega pogoja (med drugim) določil: »Zahtevani certifikati zaradi posega v obstoječe omrežje, in sicer: […]; vsaj dva usposobljena strokovnjaka z veljavnim certifikatom Cisco CCDA ter vsaj en usposobljen strokovnjak z veljavnim certifikatom Cisco CCNA«. Iz izpostavljenega dela razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik zahteval, da ponudniki razpolagajo z dvema strokovnjakoma s Cisco CCDA certifikatom in enim strokovnjakom s Cisco CCNA certifikatom, kar ponudniki izkažejo s predložitvijo navedenih certifikatov. Ponudniki so bili torej dolžni v ponudbeno dokumentacijo predložiti dva Cisco CCDA certifikata in Cisco CCNA certifikat.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo do roka za oddajo ponudb predložil veljavni Cisco CCNA certifikat za strokovnjaka A.N., veljavni Cisco CCNP certifikat za strokovnjaka G.B. ter veljavni Cisco CCNP certifikat za strokovnjaka V.D. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb izbranemu ponudniku posredoval dopis z dne, v katerem je naročnik navedel:
»Pri pregledu ponudbe je ugotovljeno, da niste predložili naslednjih dokumentov oz. so le-ti pomanjkljivi:
- Veljavni certifikati Cisco (zahtevano 2 x Cisco CCDA in 1 x Cisco CCNA, priloženo pa je 2 x Cisco CCNP in 1 x Cisco CCNA);
[…].
Glede na navedeno je vaša ponudba v skladu z določili ….(ZJNVETPS) formalno nepopolna.
V skladu s 82. členom ZJNVETPS vas pozivamo, da zgoraj navedene dokumente predložite najkasneje do, ponedeljka 16.11.2015, do 10.00 ure na naš naslov. V kolikor vaših dokumentov ne bomo prejeli pravočasno, bomo vašo ponudbo izločili.«
Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je izbrani ponudnik na podlagi navedenega poziva v zahtevanem roku pojasnil, da je »da je CCNP status, višji status od zahtevanih CCNA in CCDP, ter ju avtomatično pokriva«. Kot dokaz pojasnila je izbrani ponudnik predložil dopis Cisco Slovenije, v katerem je naveden spletni naslov http://www.cisco.com/c/en/us/training-events/training-certifications/certifications.html, izpis te spletne strani, poleg tega pa je ponovno predložil kopije certifikatov, ki jih je predložil že v ponudbeni dokumentaciji do poteka roka za oddajo ponudb, torej veljavni Cisco CCNA certifikat za strokovnjaka A.N., veljavni Cisco CCNP certifikat za strokovnjaka za G.B. ter veljavni Cisco CCNP certifikat za strokovnjaka V.D.

Med strankama pa je sporno, ali je izbrani ponudnik s predložitvijo dveh Cisco CCNP certifikatov izkazal, da razpolaga z dvema strokovnjakoma z veljavnim Cisco CCDA certifikatom. Vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni predložil ustreznih certifikatov, medtem ko naročnik in izbrani ponudnik na drugi strani zatrjujeta, da Cisco CCNP certifikat predstavlja višjo stopnjo zahtevanega Cisco CCDA certifikata in da posledično Cisco CCNP certifikat zajema tudi zahtevani Cisco CCDA certifikat.

Državna revizijska komisija je za presojo spornega vprašanja sledila dokaznemu predlogu izbranega ponudnika in vpogleda na spletne strani Cisco System (http://www.cisco.com/c/en/us/training-events/training-certifications/overview.html, in http://www.cisco.com/c/en/us/training-events/training-certifications/certifications.html), na katerih so opisani Cisco certifikati. Iz podatkov, navedenih na omenjeni spletni povezavi, izhaja, da se Cisco certifikati razlikujejo glede na področje znanja, ki ga pokriva posamezen certifikat (npr. Design, Network Cloud, Network Data Center…), in glede na stopnjo pridobljenega znanja (navedene od najnižje do najvišje stopnje: Entry, Associate, Professional, Expert in Arhitect). Na podlagi vpogleda v podatke na omenjeni spletni strani gre pritrditi navedbam naročnika in izbranega ponudnika, da Cisco CCNP certifikat predstavlja višjo stopnjo pridobljenega znanja kot Cisco CCDA certifikat, saj se Cisco CCNP certifikat uvršča na stopnjo »Professional« pridobljenega znanja, med tem ko se zahtevani Cisco CCDA certifikat uvršča na (glede na stopnjo »Professional« pridobljenega znanja) nižjo stopnjo »Associate« pridobljenega znanja. Ker pa Državna revizijska komisija zgolj na podlagi podatkov, navedenih na omenjenih spletnih straneh, ni mogla z gotovostjo presoditi, ali Cisco CCNP certifikat (kot višja pridobljena stopnja znanja glede na Cisco CCDA certifikat) tudi pokriva tisto področje znanja, ki ga pokriva Cisco CCDA certifikat (in ne morebiti katerega drugega področja znanja, ki ga pokriva kateri drugi Cisco certifikat), je Državna revizijska komisija sledila dokaznemu predlogu izbranega ponudnika in zaprosila Cisco Slovenija za pojasnila v zvezi z navedenima certifikatoma.

V pojasnilu je Cisco Slovenija uvodoma pojasnil pogoje za pridobitev posameznega Cisco CCNP certifikata, in sicer je predpogoj za pridobitev Cisco CCNP certifikata (za določeno področje) lahko pridobitev CCNA certifikata (iz istega področja) ali kateregakoli Cisco CCIE certifikata. V nadaljevanju je Cisco Slovenija pojasnil, da zaključitev postopka certificiranja Cisco CCNP ne pomeni izpolnitve zahtev CCDA certificiranja. Zahteve za pridobitev certifikata CCDA mora posameznik izpolniti ne glede na pridobljen CCNP certifikat. Posamezniku ne bo treba opraviti istih izpitov (če jih je že opravil), mora pa izpolniti vsakokratne zahteve za vsak certifikat. (»Therefore, completing Cisco CCNP certification, does not mean completing CCDA certification requirements. Individual should meet the requirements for the CCDA certification regardless of CCNP Certification. He/she wont be required to take the same exams (if he/she already have passed them), but the current requirements for each Certification should be met«).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz pridobljenih pojasnil Cisco Slovenija izhaja, da imetništvo Cisco CCNP certifikata ne pomeni tudi imetništva Cisco CCDA certifikata oziroma da Cisco CCNP certifikat ne zajema tudi Cisco CCDA certifikata, kot sta to zatrjevala naročnik in izbrani ponudnik. Navedenemu smiselno pritrjuje tudi naročnik v vlogi z dne 9.3.2016, s katero se je opredelil do pojasnil Cisco Slovenija, ko navaja, da je Cisco Systems obrazložil, da zaključitev postopka certificiranja Cisco CCNP žal ne pomeni izpolnitve zahtev CCDA certificiranja. Tudi izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je opredelil do pojasnila Cisco Slovenija, ne zatrjuje več, da predloženi Cisco CCNP certifikat zajema tudi zahtevani Cisco CCDA certifikat, pač pa smiselno pritrjuje, da sporna Cisco certifikata pokrivata različna področja znanja, ko navaja, da v primerjavi z gradbenimi deli Cisco CCDA certifikat predstavlja arhitekta, medtem ko Cisco CCNA in CCNP certifikata predstavljata gradbenika.

Izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je opredelil do pojasnila Cisco Slovenija, navaja, da so »njegovi tehniki v preteklosti opravili tudi CCDA certifikacijo«, vendar (zaradi omejene veljavnosti opravljenih certifikacij na obdobje treh let) v ponudbeno dokumentacijo ni predložil »pretečenih« certifikatov. Kot dokaz za svoje navedbe je izbrani ponudnik predložil dva Cisco CCDA certifikata. Državna revizijska komisija se ni opredeljevala, ali bi bilo dokumente, predložene v postopku pravnega varstva (torej po sprejemu izpodbijane odločitve o oddaji naročila), mogoče upoštevati pri presoji (naročnikovega ravnanja pri presoji) popolnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj je že na podlagi naknadno predloženih Cisco CCDA certifikatov razvidno, da z njima izbrani ponudnik ne more izkazati izpolnjevanja naročnikovih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji zahteval strokovnjaka »z veljavnim certifikatom Cisco CCDA«, iz naknadno predloženih certifikatov pa je razvidno, da le-ta v trenutku poteka roka za prejem ponudb (to je dne 16.10.2015) nista bila veljavna, saj sta bila veljavna le do leta 2013 oziroma do leta 2014.

Nadalje izbrani ponudnik v vlogi, s katero se je opredelil do pojasnila Cisco Slovenija, navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval certifikate za storitve, ki niso predmet razpisa oziroma da je za izvedbo predmetnega javnega naročila potrebno znanje s področja, ki ga pokriva Cisco CCNA (ali CCNP) certifikat, in ne znanje s področja, ki ga pokriva Cisco CCDA certifikat, in da je naročnik zahteval edina certifikata, ki ju je doseglo konkurenčno podjetje. Izbrani ponudnik z izpostavljenimi navedbami, s katerimi izraža nestrinjanje z določbami razpisne dokumentacije, glede na fazo postopka (po sprejemu odločitve o oddaji naročila) ne more uspeti. Če je izbrani ponudnik menil, da je zahteva razpisne dokumentacije, da morajo ponudniki izkazati razpolaganje z dvema strokovnjakoma z veljavnim Cisco CCDA certifikatom, v nasprotju z določbami ZJNVETPS, bi moral naročnika na portalu javnih naročil (najprej) opozoriti na zatrjevane kršitve (peti odstavek 5. člena ZPVPJN) in pravočasno, do poteka roka za predložitev ponudb, vložiti zahtevek za revizijo. Poudariti gre, da naročnik, skladno s tretjim odstavkom 74. člena ZJNVETPS, po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, zato mora naročnik v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati popolnost ponudbe le glede na zahteve obstoječe razpisne dokumentacije. V kolikor bi v tej fazi postopka (po sprejemu odločitve o oddaji naročila) sledili navedbam izbranega ponudnika, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila potrebno znanje s področja, ki ga pokriva Cisco CCNA (ali CCNP) certifikat, in ne znanje s področja, ki ga pokriva Cisco CCDA certifikat, in da je posledično izbrani ponudniki s predloženimi Cisco certifikati izkazal usposobljenost za izvedbo javnega naročila, bi to pomenilo kršitev tretjega odstavka 74. člena ZJNVETPS, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (14. člen ZJNVETPS) ter enakopravne obravnave ponudnikov (15. člen ZJNVETPS).

Za rešitev predmetnega spora tudi ne morejo biti pravno relevantne navedbe izbranega ponudnika o »statusu Cisco partnerja« izbranega ponudnika (in vlagateljevem »statusu Cisco partnerja«), saj naročnik v razpisni dokumentaciji zahtev v zvezi s partnerskim statusom ni določil. Za presojo, ali je izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo izkazal izpolnjevanje zahtev razpisne dokumentacije, ne more biti relevantna vlagateljeva ponudbena dokumentacija. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ni pozvala vlagatelja, da »dostavi overjene Cisco CCDA certifikate«, ter (posledično) ni pozvala Cisco Slovenija, da »potrdi resničnost podanih certifikatov in njihovo časovno veljavnost«, kot je to zahteval izbrani ponudnik.

Ob upoštevanju navedenega gre ugotoviti, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo uspel izkazati, da naročnik na podlagi v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika predloženih Cisco CCNP certifikatov ni imel podlage za presojo, da je izbrani ponudnik izkazal, da razpolaga s strokovnjaki s Cisco CCDA certifikati. S tem ko je naročnik štel, da je izbrani ponudnik s ponudbeno dokumentacijo izkazal izpolnjevanje pogoja za ugotavljanje (tehnične) sposobnosti, je naročnik kršil določbe lastne razpisne dokumentacije, prav tako pa je kršil tudi 84. člen ZJNVETPS, saj je izbral ponudbo, ki ni popolna. Ker je vlagatelj z revizijskim zahtevkom že uspel, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala revizijskih navedb v zvezi z licenco o zasebnem varovanju in revizijskih navedb v zvezi z referencami izbranega ponudnika, saj presoja teh navedb ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev v tem postopku.

V izogib morebitnim nadaljnjim sporom pa Državna revizijska komisija še dodaja, da če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, (formalno nepopolne) ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti (zadnja poved prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS). Kot že navedeno, je ugotovljeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovil tudi naročnik, posledično pa je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil za formalno nepopolno ponudbo ter (že) izvedel postopek dopolnjevanja, določen v 82. členu ZJNVETPS, saj je izbranega ponudnika z (zgoraj citiranim) dopisom z dne 10.11.2015 pozval na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti. Izbrani ponudnik te pomanjkljivosti v zahtevanem roku ni ustrezno odpravil oziroma je sploh ni odpravil, saj je izbrani ponudnik, kot že navedeno, v zahtevanem roku ponovno predložil certifikate, ki jih je predložil že do poteka roka za oddajo ponudb (torej Cisco CCNP certifikate), ter pojasnjeval, da so predloženi Cisco CCNP certifikati skladni z zahtevami razpisne dokumentacije, kar pa je v nasprotju z ugotovitvami v tem postopku pravnega varstva. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju zadnje povedi prvega odstavka 82. člena ZJNVETPS naročnik izbranega ponudnika ne more ponovno pozvati na odpravo iste pomanjkljivosti v njegovi ponudbi.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, ugodila zahtevku za revizijo in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Razširitev (dogradnja) videonadzornega sistema in sistema za nadzor tehnoloških procesov s področjem TEŠ 6«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila« z dne 7.1.2016.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), kot potrebne priznala naslednje stroške:
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 2.074,00 EUR,
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.200 točk (prva točka tar. št. 40 Odvetniške tarife, ob upoštevanju višine točk, kot jih je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 671,98 EUR.
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 22 točk (in sicer 2% od 1.000 točk ter 1% od 200 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife (ker vlagatelj v postopku pravnega varstva ni specificiral in izkazal dejanskih materialnih stroškov oziroma izdatkov v dejanski višini je Državna revizijska komisija vlagatelju priznala izdatke v pavšalnem znesku) in ob upoštevanju višine stroška odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo, kot ga je v zahtevku za revizijo (navzgor) zamejil vlagatelj; kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,32 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 2.758,30 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

Državna revizijska komisija je višjo stroškovno zahtevo za izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (vlagatelj je zahteval 2%) zavrnila, saj za njo ni pravne podlage v veljavni Odvetniški tarifi. Priglašene stroške »stroški fotokopije« je potrebno zavrniti, ker jih vlagatelj ni specificiral po dejanski višini, zato so ti stroški zajeti v že priznanih stroških za izdatke po 11. členu Odvetniške tarife. Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška »konferenca s stranko (1. odst. št. 46 OT)«, saj so v prvi točki tarifne številke 46 Odvetniške tarife opredeljeni stroški za storitve, ki so odvisni zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene. Ker sestava zahtevka za revizijo ni mogoča brez predhodnega sestanka s stranko, gre šteti, da je priglašeni strošek »konferenca s stranko« že zajet v strošku odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo. Državna revizijska komisija tudi ni priznala priglašenega stroška »vpogled dokumentacijo 18.1.2016 (tar. št. 39/1/1)«. Tarifna številka 39 Odvetniške tarife določa, da odvetnik obračuna stroške storitev, ki so navedene v tej tarifni številki (med drugim stroške za posvet po prvi alineji prve točke ter stroške za preglede spisov, listin in druge dokumentacije po drugi točki) le, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. V obravnavani zadevi posvet (ter pregledovanje spisov, listin in druge dokumentacije) ni samostojna storitev, saj je zajet v (stroških za) sestavo zahtevka za revizijo. Če pa je potrebno priglašeni strošek »vpogled dokumentacijo 18.1.2016 (tar. št. 39/1/1)« razumeti kot strošek vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, ki je bil izveden dne 18.1.2016, pa gre pojasniti, da stroški, nastali z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika pred vložitvijo revizijskega zahtevka, ne predstavljajo stroškov predrevizijskega oziroma revizijskega postopka. Ob upoštevanju navedenega je Državna revizijska komisija zavrnila tudi priglašene stroške »potni stroški MB – Šoštanj – MB«. Priglašeni stroški odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 18.2.2016), stroški odvetniških storitev za opredelitev do pojasnil Cisco Slovenija (vloga z dne 9.3.2016) in stroški odvetniških storitev za opredelitev do naročnikove opredelitve do pojasnil Cisco Slovenija (vloga z dne 14.3.2016) v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim, prvim in tretjim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Vsebina teh vlog namreč ni bistvena in ni pripomogla ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve, saj se vlagatelj v vlogi z dne 18.2.2016 do navedb naročnika o Cisco certifikatih ni opredelil (opredelil se je le do naročnikovih navedb v zvezi z licenco o zasebnem varovanju), v vlogi z dne 9.3.2016 je vlagatelj le povzel pojasnila Cisco Slovenija, v vlogi z dne 14.3.2016 pa je vlagatelj zgolj ponovil naročnikove navedbe o Cisco certifikatih.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 23.3.2016

predsednik senata:
Borut Smrdel, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije












Vročiti:
- Odvetniška pisarna Primec & Lah, d.o.o., Partizanska cesta 36, 2000 Maribor,
- Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 18, 3325 Šoštanj,
- Pales, d.o.o., Kongresni trg 5, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran