018-023/2016 Kranjski vrtci

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Odvoz organskih odpadkov«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe Biotera, d.o.o., Pod kostanji 4, 1218 Komenda, ki jo zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kranjski vrtci, Ulica Nikole Tesle 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.3.2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 7.12.2015 na Portalu javnih naročil pod številko NMV7815/2015 objavil obvestilo o javnem naročilu »Odvoz organskih odpadkov«, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti.
Javno naročilo je bilo z Obvestilom o oddaji naročila, št. 510/261-TD-C/2015 z dne 11.1.2016, dodeljeno družbi Saubermacher Slovenija, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki se je na podlagi merila najnižje cene med ponudniki uvrstila na drugo mesto. Naročnik je namreč prvouvrščeno ponudbo vlagatelja kot nepopolno izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, saj je z vpogledom v predloženi obrazec S.BON-1/P z dne 14.12.2015 ugotovil, da je bila vlagatelju na podlagi letnega poročila za leto 2014 namesto zahtevane bonitetne ocene najmanj SB5, pripisana bonitetna ocena SB6.
Vlagatelj je zoper omenjeno odločitev vložil zahtevek za revizijo z dne 20.1.2016. Navaja, da je naročnik postavil pogoj glede finančne sposobnosti ponudnikov, ki se nanaša na bonitetno oceno za leto 2014. Ker se bonitetne ocene pri AJPES določajo na podlagi letnih poročil, ima vsako podjetje do predložitve in obdelave letnega poročila določeno bonitetno oceno na podlagi preteklih podatkov. Na spletni strani AJPES je navedeno: »S.BON-1/P je podrobnejša informacija o boniteti poslovanja podjetja ali zadruge v Sloveniji. Vsebuje bonitetno oceno SB, ki je določena z modelom S.BON AJPES. Bonitetna ocena kaže na zmožnost podjetja ali zadruge za poravnavo svojih obveznosti v obdobju 12 mesecev po datumu izdelave računovodskih izkazov. Naročniki lahko dobijo informacijo S.BON-1/P le o svojem poslovanju.« Po zatrjevanju vlagatelja iz navedenega izhaja, da bonitetna ocena, izdelana na podlagi računovodskih izkazov za leto 2014, ne predstavlja bonitetne ocene za leto 2014, ampak za obdobje 12 mesecev po izdelavi le-teh, tj. za obdobje od 1.4.2015 do 31.3.2016. Naročnik je izpolnjevanje pogoja glede finančne sposobnosti presojal na podlagi obrazca S.BON-1/P, ki izkazuje bonitetno oceno za obdobje od 1.4.2015 dalje in torej ne predstavlja bonitetne ocene za leto 2014. Vlagatelj z namenom dokazovanja omenjenega prilaga dokument »Trendi pri poslovanju in pripis bonitetnih ocen S.BON AJPES za leto 2015«, ki je dostopen na spletni strani AJPES. Po mnenju vlagatelja postavitev pogoja glede bonitetne ocene za leto 2014 ne pomeni zahteve po bonitetni oceni na podlagi podatkov za leto 2014. Bonitetna ocena za leto 2014 se je namreč vlagatelju pripisala na podlagi letnega poročila za leto 2013. Glede na to, da je vlagatelj v ponudbi predložil obrazec S.BON-1/P, ki je bil pripravljen na podlagi letnega poročila za leto 2014 in izkazuje bonitetno oceno na dan 14.12.2015, bi moral naročnik ugotoviti, da je njegova ponudba formalno nepopolna, saj ni predložil dokazila o izpolnjevanju zahtevanega pogoja. Dalje zatrjuje, da pogoj v zvezi z bonitetno oceno za leto 2014 v celoti izpolnjuje in v dokaz prilaga obrazec S.BON-1/P z dne 9.6.2014. Vlagatelj predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega razveljavi Obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 510/261-TD-C/2015 z dne 11.1.2016, ter vsa nadaljnja ravnanja naročnika. Obenem zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka, opredeljenih v priloženem stroškovniku.
Naročnik je pravno sredstvo z dokumentom Odgovor na zahtevek za revizijo, št. 510/261-TD-C/2015 z dne 9.2.2016, zavrnil kot neutemeljeno. Navaja, da je v razpisni dokumentaciji z namenom dokazovanja finančne sposobnosti predvidel predložitev obrazca S.BON-1/P (podjetja) oz. S.BON-1/SP (samostojni podjetniki) s podatki in kazalniki za leto 2014. Vlagatelj je svoji ponudbi priložil veljaven S.BON-1/P obrazec s podatki za leto 2014, iz katerega izhaja bonitetna ocena SB6. V kolikor je bonitetna ocena pripravljena na podlagi letnega poročila za leto 2014, to po mnenju naročnika pomeni, da je določena na podlagi podatkov in kazalnikov za leto 2014, kar ustreza razpisni zahtevi. Dikcija iz razpisne dokumentacije: »/…/da izkazuje bonitetno oceno podjetja (po pravilih Basel II) za leto 2014 najmanj SB5 ali boljšo/…/«, se po oceni naročnika lahko interpretira samo kot ocena podjetja, pripisana na podlagi podatkov iz leta 2014. Zato interpretacija, da bi moral naročnik (glede na postavljeni pogoj) od ponudnikov zahtevati predložitev bonitetnega obrazca, pripravljenega na podlagi podatkov za leto 2013 (in ne na podlagi zadnjega ocenjevanega letnega poročila iz leta 2014), po njegovem mnenju ni logična. Za naročnika je namreč zahteva po določeni finančni sposobnosti smiselna samo v primeru izkazovanja aktualnega finančnega stanja ponudnika. Omenjena dikcija iz razpisne dokumentacije je po oceni naročnika dovolj jasna, da so ponudniki lahko razbrali, na katero ocenjevalno bonitetno obdobje se nanaša. Jasnost zahteve je nadalje izkazana s tem, da sta tako vlagatelj kot izbrani ponudnik k ponudbi priložila obrazec S.BON-1/P s podatki za leto 2014. Priznanje finančne sposobnosti vlagatelju, ki z aktualno bonitetno oceno ne izpolnjuje razpisnih pogojev, obenem pa zahtevi po višini bonitetne ocene ni oporekal, bi bilo po presoji naročnika nezakonito, zato zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.
Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 12.2.2016 opredelil do navedb naročnika. Vztraja, da bonitetna ocena za leto 2014 pomeni bonitetno oceno, ki je veljala v letu 2014. Naročnik razlago omenjenega pogoja utemeljuje na logiki, kar je po mnenju vlagatelja nepomembno. Naročnik je namreč tisti, ki pripravlja razpisno dokumentacijo in mora njene določbe oblikovati dovolj skrbno, da so le-te nedvoumne in jasne. Vlagatelj opozarja, da dokazilo ne more nadomestiti vsebine zahtevanega pogoja, v nadaljevanju pa vztraja pri podanih trditvah in dokaznih predlogih.
Državna revizijska komisija je izbranemu ponudniku posredovala zahtevek za revizijo, saj na podlagi dokumentacije iz predrevizijskega postopka ni bilo mogoče ugotoviti, ali je slednjemu zahteva za pravno varstvo v skladu s prvim odstavkom 27. člena ZPVPJN že bila poslana. Izbrani ponudnik je Državni revizijski komisiji posredoval vlogo z dne 26.2.2016, v kateri se je izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Zatrjuje, da je naročnik jasno navedel, da morajo ponudniki za dokazovanje finančne sposobnosti v ponudbi predložiti obrazec S.BON-1/P (podjetja) oz. S.BON-1/SP (samostojni podjetniki) s podatki in kazalniki za leto 2014. Izbrani ponudnik je upoštevaje navedeno predložil omenjeni obrazec z bonitetno oceno na podlagi letnega poročila za leto 2014, torej podatkov in kazalnikov v letu 2014. Na enak način je omenjeni pogoj razumel vlagatelj, ki je tudi sam predložil obrazec, iz katerega je izhajala neustrezna bonitetna ocena SB6 na dan 14.12.2015, izdelana na podlagi podatkov iz leta 2014. Izbrani ponudnik zato predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V obravnavani zadevi je med strankama revizijskega postopka sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) in določbami razpisne dokumentacije, ko vlagatelju zaradi bonitetne ocene SB6 na dan 14.12.2015, izdelane na podlagi podatkov in kazalnikov za leto 2014, ni priznal finančne sposobnosti za izvedbo javnega naročila in je njegovo ponudbo izločil kot nepravilno ter s tem kot nepopolno. Nepravilna je namreč skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 vsaka ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali je ponudbena cena očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence, ali ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena omenjenega zakona.

Naročnik lahko v skladu s prvim odstavkom 44. člena ZJN-2 od kandidatov in ponudnikov zahteva izpolnjevanje pogojev za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti, ki jih je v tem primeru dolžan navesti v obvestilu o javnem naročilu. Izpolnjevanje minimalnih pogojev za priznanje sposobnosti mora biti v povezavi in sorazmerno s predmetom naročila. Naročnik lahko v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZJN-2 od gospodarskih subjektov zahteva, da izkažejo izpolnjevanje pogojev za priznanje ekonomske in finančne sposobnosti s predložitvijo različnih listin, med katere sodijo tudi bančni izpiski ter podatki o boniteti poslovanja.

V obravnavani zadevi je naročnik med določbe razpisne dokumentacije vključil sledeče določilo:

»11. Dokazila o finančni sposobnosti

Podatke o finančnem stanju ponudnika, iz katerih je razvidno, da ponudnik pred objavo javnega naročila izkazuje naslednje finančno stanje:
- da ni imel blokiranega transakcijskega računa v zadnjih 6 mesecih pred objavo javnega naročila;
- da izkazuje bonitetno oceno podjetja (po pravilih Basel II) za leto 2014 najmanj SB5 ali boljšo.

Ponudniki morajo predložiti naslednje dokumente (obrazci so lahko tudi kopije):
a. S.BON-1/P (podjetja) oz. S.BON-1/SP (samostojni podjetniki) s podatki in kazalniki za leto 2014,
b. BON-2 oz. ustrezno potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun, iz katerega so razvidni identični podatki kot v navedenem obrazcu – dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni od dneva odpiranja ponudb.«

Naročnik je s citirano določbo določil dva pogoja (tj. neobstoj blokade transakcijskega računa in bonitetna ocena po pravilih Basel II najmanj SB5 ali boljša), ki ju morajo ponudniki izpolnjevati, če naj se štejejo za finančno sposobne izvesti konkretno javno naročilo. Oba pogoja je naročnik podredil generalni klavzuli, vključeni v uvod določbe, in v nadaljevanju opredelil dokazila, potrebna za ugotavljanje njunega izpolnjevanja. S tem je bila izoblikovana citirana določba, umeščena pod točko 11 na strani 11 razpisne dokumentacije, ki celovito ureja vprašanje finančne sposobnosti ponudnikov v konkretnem postopku javnega naročanja. Omenjenih pogojev za priznanje finančne sposobnosti zato ni mogoče razlagati parcialno oziroma neodvisno od vsebine obravnavane določbe kot celote in skoznjo izraženega namena naročnika, temveč ju je potrebno interpretirati v soodvisnosti od pomena celotnega določila, v okvir katerega sta umeščena.

Iz besedila citirane določbe (generalne klavzule v povezavi z obema pogojema in dokazili za njuno izpolnjevanje) je razbrati, da naročnik kot relevantno pri presoji finančne sposobnosti ponudnikov šteje zgolj njihovo finančno stanje, ki ga je kot zadnjega pred objavo javnega naročila mogoče ugotoviti na podlagi zahtevanih listin. Naročnik je namreč kot prvi pogoj finančne sposobnosti določil neobstoj blokade transakcijskega računa. Relevantno časovno obdobje, v katerem ponudniki niso smeli imeti blokiranega transakcijskega računa, je omejil na zadnjih 6 mesecev pred objavo javnega naročila in za namen dokazovanja predvidel predložitev obrazca BON-2 oziroma potrdila poslovne banke z istovrstnimi podatki, pri čemer dokumenti niso smeli biti starejši od 30 dni od dneva odpiranja ponudb. Predstavljena vsebina pogoja o neobstoju blokade transakcijskega računa je jasna in v celoti skladna s pomenom določbe o finančni sposobnosti ponudnikov (pod točko 11 razpisne dokumentacije) kot celote ter skoznjo izraženim nedvoumnim namenom naročnika po pridobitvi podatkov o zadnjem, pred objavo naročila aktualnem finančnem stanju ponudnikov.

V skladu s pomenom omenjene določbe razpisne dokumentacije kot celote in iz nje izhajajočega namena naročnika je zato potrebno poleg pogoja o neobstoju blokade transakcijskega računa interpretirati tudi tistega o bonitetni oceni, katerega razlaga je med strankama revizijskega postopka sporna.

Naročnik je kot drugi pogoj za priznanje finančne usposobljenosti ponudnikov za izvedbo konkretnega javnega naročila določil bonitetno oceno podjetja (po pravilih Basel II) za leto 2014 najmanj SB5. Ponudniki so morali z namenom dokazovanja bonitetne ocene v ponudbi predložiti obrazec S.BON-1/P (podjetja) oziroma S.BON-1/SP (samostojni podjetniki) s podatki in kazalniki za leto 2014.

S.BON-1/P po pojasnilu Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), tj. organa, ki je na podlagi Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZPlaP) pristojen za izdelavo bonitetnih poročil in v tem okviru tudi bonitetnih ocen, predstavlja podrobnejšo informacijo o boniteti poslovanja podjetja ali zadruge v Sloveniji, ki vsebuje bonitetno oceno, določeno z modelom S.BON AJPES. Bonitetna ocena kaže na zmožnost poslovnega subjekta za poravnavo njegovih obveznosti v obdobju 12 mesecev po datumu izdelave računovodskih izkazov. Ker se torej bonitetna ocena poslovnemu subjektu pripiše na podlagi podatkov ter kazalnikov iz letnega poročila in je bilo letno poročilo za leto 2014 zadnje, ki so ga bili ponudniki pred objavo javnega naročila dolžni predložiti AJPES, predstavljajo podatki in kazalniki za leto 2014 tiste podatke, na podlagi katerih je bila izdelana zadnja, pred objavo naročila ponudnikom pripisana bonitetna ocena. Prav zadnja bonitetna ocena pa je tista, ki je edina skladna s pomenom obravnavane razpisne določbe o finančni sposobnosti ponudnikov kot celote in obenem ustreza namenu naročnika po zbiranju podatkov, odločilnih za presojo zadnjega finančnega stanja ponudnikov. Zgolj zadnje, pred objavo naročila aktualno finančno stanje, je relevantno za ugotavljanje, kateri od ponudnikov bo finančno zmožen izvesti javno naročilo, in je zato z vidika naročnika edino, ki je pomembno za presojo njihove finančne sposobnosti. Državna revizijska komisija ob upoštevanju vsebine in pomena obravnavanega pogoja v povezavi s celotno določbo, v kateri je zajet, ter iz nje izhajajočega namena naročnika zaključuje, da (ne glede na dikcijo »bonitetna ocena za leto 2014«) ne more biti dvoma o tem, da je naročnik za priznanje finančne sposobnosti zahteval predložitev bonitetne ocene, ki je bila ponudnikom pripisana kot zadnja pred objavo javnega naročila, tj. bonitetne ocene, določene na podlagi podatkov za leto 2014. Posledično je ugotoviti, da je bilo izpolnjevanje pogoja potrebno izkazati s predložitvijo obrazca S.BON-1/P s podatki in kazalniki, izhajajočimi iz zadnjega, za leto 2014 izdelanega letnega poročila.

Omenjena razlaga pogoja v zvezi z bonitetno oceno je nenazadnje edina, ki (poleg pomenu določbe pod točko 11 razpisne dokumentacije kot celote) ustreza tudi splošnemu namenu določanja pogojev za priznanje finančne sposobnosti ponudnikov. Slednjega je namreč iskati v legitimni težnji naročnika po dodelitvi javnega naročila ponudniku, ki se je izkazal za finančno zmožnega izvesti naročilo in čigar dosedanje poslovanje odraža spoštovanje plačilne discipline ter s tem (vsaj posredno) zanesljivost in resnost pri uresničevanju pogodbenih zavez.

Državna revizijska komisija zavoljo navedenega ni mogla slediti vlagateljevi razlagi pogoja o bonitetni oceni. Vlagatelj namreč pri interpretaciji omenjenega pogoja izhaja iz poimenovanja bonitetne ocene in zatrjuje, da je naročnik zahteval predložitev »bonitetne ocene za leto 2014«. Le-te po prepričanju vlagatelja ni mogoče ugotoviti na podlagi podatkov in kazalnikov za leto 2014, temveč tistih za leto 2013. Neustrezna bonitetna ocena SB6 na dan 14.12.2015 s podatki in kazalniki za leto 2014, ki jo je ponudbi priložil vlagatelj, zato po njegovem mnenju ni zahtevana »bonitetna ocena za leto 2014«, marveč za leto 2015. Posledično je vlagateljeva ponudba po njegovi oceni formalno nepopolna, saj bi ga moral naročnik v skladu z 78. členom ZJN-2 pozvati na dopolnitev ponudbe s predložitvijo bonitetne ocene, izdelane na podlagi računovodskih izkazov (tj. podatkov in kazalnikov) za leto 2013.

Državna revizijska komisija pripominja, da vlagateljeva razlaga obravnavanega pogoja finančne sposobnosti ponudnikov temelji izključno na interpretaciji besedne zveze »bonitetna ocena za leto 2014«. Vendar obravnavanega pogoja ni mogoče razlagati parcialno, zgolj na podlagi posameznih, iz konteksta besedila celovite razpisne določbe selektivno vzetih besednih zvez, temveč je pogoj o bonitetni oceni potrebno interpretirati v okviru vsebine in pomena celotne, enovite določbe o finančni sposobnosti ponudnikov, upoštevaje pri tem tako skoznjo odraženi konkretni namen naročnika kot tudi abstraktni namen instituta finančne sposobnosti ponudnikov. Glede na ugotovitev, da se pomen določbe o finančni usposobljenosti ponudnikov v obravnavani zadevi v celoti sklada s splošnim namenom omenjenega instituta in se kaže v pridobitvi podatkov, ki so pomembni za presojo zadnjega finančnega stanja ponudnikov, Državna revizijska komisija ne more pritrditi vlagateljevi navedbi, da bi moral naročnik bonitetno oceno namesto na podlagi zadnjih ugotavljati na temelju leto dni starejših podatkov in kazalnikov. Naročnik bi namreč s slednjimi uspel ugotoviti zgolj zastarelo bonitetno oceno in s tem obsoletno finančno stanje, ki mu pri presoji aktualne finančne sposobnosti z namenom pridobitve finančno stabilnega izvajalca javnega naročila ne bi prav v ničemer koristilo.

Na zaključek o zadnji, pred objavo javnega naročila izdelani bonitetni oceni ponudnikov kot enem od pogojev za presojo njihove finančne sposobnosti ne more vplivati niti dokument »Trendi pri poslovanju in pripis bonitetnih ocen S.BON AJPES za leto 2015«. S slednjim vlagatelj dokazuje, da se bonitetne ocene za leto 2015 pripišejo gospodarskim družbam na podlagi poslovanja v letu 2014, iz česar po njegovem zatrjevanju sledi, da se je bonitetna ocena za leto 2014 vlagatelju pripisala na podlagi letnega poročila za leto 2013. Državna revizijska komisija pripominja, da je za ugotavljanje finančne sposobnosti ponudnikov glede na vsebino in namen naročnika v konkretni zadevi kot relevantno šteti zadnjo, pred objavo javnega naročila izdelano bonitetno oceno, zato niti način določitve niti poimenovanje bonitetnih ocen po letu njihove veljavnosti za odločitev v obravnavani zadevi nista pomembna. Posledično je kot nepotrebna zavrniti tako dokazni predlog z vpogledom v omenjeni dokument kot tudi dokazni predlog z vpogledom v obrazec S.BON-1/P z dne 9.6.2014, iz katerega izhaja obsoletna, na podlagi zastarelih podatkov in kazalnikov iz leta 2013 izdelana bonitetna ocena vlagatelja.

Nenazadnje ne gre prezreti, da sta v skladu s podano razlago predpisani pogoj o bonitetni oceni ob oddaji ponudbe razumela ne le izbrani ponudnik, marveč tudi vlagatelj, saj sta oba k ponudbeni dokumentaciji predložila obrazec S.BON-1/P z aktualno bonitetno oceno, ki jima je bila pripisana na podlagi podatkov in kazalnikov iz letnega poročila za leto 2014.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bonitetna ocena SB6 na dan 14.12.2015, ki izhaja iz predloženega obrazca vlagatelja, slabša od zahtevane SB5 iz določil razpisne dokumentacije, zato vlagateljeva ponudba pogoja za priznanje finančne sposobnosti ne izpolnjuje. Državna revizijska komisija ob upoštevanju navedenega zaključuje, da je naročnik ravnal v skladu z veljavno javnonaročniško zakonodajo, ko je ponudbo vlagatelja skladno z 19. točko prvega odstavka 2. člena ZJN ocenil kot nepravilno in s tem kot nepopolno ter jo na podlagi prvega odstavka 80. člena ZJN-2 brez možnosti dopolnjevanja (pomanjkljivosti ponudbe v zvezi z neustrezno bonitetno oceno namreč ni mogoče odpraviti, saj bo bonitetna ocena ob nespremenjenih podatkih in kazalnikih vselej ostala ista) izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN zahtevo za povračilo stroškov postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 21.3.2016

Predsednica senata:
mag. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., Šestova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- Kranjski vrtci, Ulica Nikole Tesle 2, 4000 Kranj,
- Saubermacher Slovenija, d.o.o., Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran