018-018/2016 Eles, d.o.o.

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Boruta Smrdela, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izgradnja prve faze tehnološkega središča ELES Beričevo« v sklopu 1 »Gradbeno obrtniška in instalacijska dela«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika SGP Graditelj, d.d., Maistrova ulica 7, Kamnik, ki ga zastopa odvetnica mag. Katja Seljak Varga, Radio cesta 12, Domžale (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Eles, d.o.o., Hajdrihova 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.3.2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Izgradnja prve faze tehnološkega središča ELES Beričevo« v sklopu 1 »Gradbeno obrtniška in instalacijska dela«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. /894/MK/23/2015, z dne 28.12.2015

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 26.702,34 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, katerega je naročnik razdelil na dva sklopa, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 21.4.2015, pod št. objave JN2494/2015, in v Uradnem listu EU dne 23.4.2015, pod št. objave 2015/S 079-140286. Naročnik je z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. /894/MK/23/ 2015, z dne 28.12.2015 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) sodelujoče ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo v sklopu 1 oddal skupini ponudnikov RIKO, d.o.o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana in GP KRK, d.d., Stjepana Radića 31, Krk, Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve navedenega dokumenta izhaja, da je naročnik prejete ponudbe najprej razvrstil glede na merilo (tj. ponudbena cena – 95% in podaljšana garancijska doba – 5%), nato pa je preveril popolnost najugodnejše ponudbe. Naročnik je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je glede na merilo uvrstila na četrto mesto (prvo, drugo in tretjo uvrščeno ponudbo je naročnik izločil kot nepopolne), ocenil kot popolno. Vlagateljeva ponudba, katere popolnosti naročnik ni presojal, se je uvrstila na peto mesto.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14.1.2016 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, ponovno odločanje naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe in povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje naslednje:
1. Izbrani ponudnik ni predložil dokumentov v originalu ali overjeni fotokopiji, kot je to zahteval naročnik. Vlagatelj tudi sumi, da Poročilo pooblaščenega revizorja za partnerja GP KRK, d.d., Krk, ni skladno z zahtevami razpisne dokumentacije.
2. Partner GP KRK, d.d., Krk je v potrdilu o referencah navedel neresnične podatke, saj iz navedenega potrdila izhaja, da je bil objekt »Center Zamet« izveden septembra 2010, iz spletnih strani pa izhaja, da je bila otvoritev tega objekta septembra 2009. Poleg tega je, glede na zahteve razpisne dokumentacije, referenca iz leta 2009 neustrezna.
3. Referenci, ki se nanašata na Kopališče Kolezija, do roka za oddajo ponudb nista obstajali. Referenčni potrdili sta bili izdani dne 21.7.2015 in dne 4.11.2015, uporabno dovoljenje za Kopališče Kolezija pa je bilo pridobljeno dne 6.7.2015.
4. Naročnik je vlagatelju kršil pravico do vpogleda, ker mu ni omogočil vpogleda v tehnični del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika.
5. Vlagatelj dvomi o tehnični ustreznosti ponujenih izdelkov izbranega ponudnika, vendar sumov zaradi onemogočenega vpogleda ne more potrditi. Iz poziva naročnika izbranemu ponudniku na dopolnitev ponudbe in iz Poročila o pregledu tehničnega ekonomskega elaborata izhaja, da ponujeni proizvodi v postavkah 1.0 10. 6a, 1.0 10. 6c in 1.0 10. 7 ponudbenega predračuna ne izpolnjujejo vseh tehničnih zahtev naročnika. Če je izbrani ponudnik na podlagi naročnikovega poziva ponudil drug proizvod ali isti proizvod z drugimi lastnostmi, gre, skladno s tretjim odstavkom 82. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJNVETPS), za nedopustno spremembo ponudbe.

Partner RIKO, d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 26.1.2016, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo. Navedbe o neprimernosti ponudbe izbranega ponudnika so pavšalne. Vlagatelj ne razpolaga z ustreznimi podatki, saj mu vpogled v relevantni del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika ni bil omogočen.

Naročnik je dne 21.1.2016 s sklepom zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Naročnik zatrjuje naslednje:
1. Izbrani ponudnik je predložil originale prevodov zahtevanih dokumentov, s čimer je izpolnil zahteve razpisne dokumentacije. Tudi Poročilo pooblaščenega revizorja za partnerja GP Krk, d.d., Krk, je skladno z zahtevami razpisne dokumentacije.
2. Iz dokazil, ki jih je izbrani ponudnik predložil vlogi, s katero se je opredelil do navedb vlagatelja, izhaja, da je bil objekt »Center Zamet« predan namenski uporabi septembra 2010. Posledično predložena referenca izpolnjuje referenčni pogoj.
3. Neutemeljene so navedbe vlagatelja, da zaradi referenc za Kopališče Kolezija ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, saj ne gre za referenci, temveč za dodatni dokazili, ki služita pojasnitvi tehničnega dela ponudbene dokumentacije.
4. Izbrani ponudnik je tehnični del ponudbe s sklepom določil za poslovno skrivnost, zato naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v ta del dokumentacije.
5. Vlagatelj pavšalno navaja, da dvomi o tehnični ustreznosti ponujenih proizvodov izbranega ponudnika, vendar tega ne utemelji. Naročnik je izbranega ponudnika pozval le na dodatna pojasnila in natančnejše opredelitve, razlago in razjasnitve ter dokazila (npr. izjave) za trditve oziroma navedbe tehničnega dela ponudbe. Ne gre za spremembo lastnosti ponujenega predmeta, še manj pa za spremembo ponujenega predmeta, ampak za pojasnila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 5.2.2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj v vlogi z dne 18.2.2016, s katero se je opredelil do navedb naročnika, vztraja pri revizijskih navedbah.

Po pregledu spisovne dokumentacije je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik zahtevek za revizijo vročil zgolj partnerju RIKO, d.o.o., Ljubljana, ne pa tudi partnerju GP KRK, d.d., Krk. Zato je slednjemu Državna revizijska komisija z dopisom 018-18/2016-8 z dne 19.2.2016 vročila vlagateljev zahtevek za revizijo in ga opozorila, da se lahko v roku treh delovnih dni opredeli do vsebine zahtevka za revizijo. Partner GP KRK, d.d., Krk, se do sprejema te odločitve do navedb vlagatelja ni opredelil.

Naročnik je dne 25.2.2016 vložil vlogo, v kateri vztraja pri navedbah iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, partnerja RIKO, d.o.o., Ljubljana, in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje nekaterih pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije, v posledici pa zaključuje, da bi moral naročnik po opravljenem pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni popolna. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita tudi kršitev vlagateljeve pravice do vpogleda v tehnični del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske očitke, da je izbrani ponudnik do roka za oddajo ponudb ponudil opremo, ki ne izpolnjuje tehničnih zahtev naročnika, oziroma da je izbrani ponudnik po poteku roka za oddajo ponudb spremenil predmet ponudbe. Naročnik in partner RIKO, d.o.o., Ljubljana, sicer zatrjujeta, da so izpostavljeni revizijski očitki pavšalni, vendar navedenemu Državna revizijska komisija ne more slediti. Kot je namreč razvidno iz zahtevka za revizijo, vlagatelj »dvomi o tehnični ustreznosti ponujenih izdelkov«, pri čemer izpostavlja postavke 1.0 10. 6a, 1.0 10. 6c in 1.0 10. 7 ponudbenega predračuna. V zvezi z navedbami parterja RIKO, d.o.o., Ljubljana, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel »ustreznih podatkov, na katerih bi lahko utemeljil svoj sum«, gre poudariti, da vlagatelju, kar med strankama ni sporno, ni bil omogočen vpogled v tehnični del ponudbene dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil do roka za oddajo ponudb, in v del tehnične dokumentacije, ki jo je izbrani ponudnik predložil na podlagi poziva naročnika po poteku roka za oddajo ponudb. Vlagatelj »dvome o tehnični ustreznosti ponujenih izdelkov« za izpostavljene postavke ponudbenega predračuna utemeljuje na vsebini dokumentov, v katere mu je bil vpogled omogočen, in sicer na vsebini poziva naročnika izbranemu ponudniku z dne 22.10.2015 in prilogi »Poročilo o pregledu tehničnega ekonomskega elaborata« z dne 16.9.2015 (v nadaljevanju: Poročilo o pregledu). Naročnik je v pozivu izbranemu ponudniku z dne 22.10.2015 v točki 5 navedel: »Prilagamo zapisnik analize tehničnega dela vaše ponudbe, iz katerega je razvidno, katere postavke so neskladne oziroma nejasne glede na razpisne zahteve. Ob vsakem neskladju je navedeno, k čemu vas pozivamo«. Navedenemu pozivu je naročnik priložil tudi Poročilo o pregledu, v katerem je naročnik navedel ugotovitve v zvezi s ponujenimi izdelki izbranega ponudnika, med drugim tudi ugotovitve za izdelke, ki jih je izbrani ponudnik ponudil za postavke ponudbenega predračuna, ki jih v zahtevku za revizijo izpostavlja vlagatelj.

Pri tem Državna revizijska komisija še dodaja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitev pravice do vpogleda v tehnični del ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, vendar Državna revizijska komisija, ob upoštevanju, da ima vlagatelj v predmetnem postopku pravnega varstva interes doseči razveljavitev odločitve o oddaji naročila (prim. druga alineja prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa le doseči vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, teh očitkov ni posebej obravnavala. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN) je Državna revizijska komisija sama vpogledala v tehnično dokumentacijo, ki jo je predložil izbrani ponudnik za postavke ponudbenega predračuna, ki jih vlagatelj izpostavlja v zahtevku za revizijo. Takšna odločitev je skladna z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

Popolna ponudba je tista ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (17. točka 2. člena ZJNVETPS). Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne odgovarja v celoti zahtevam naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, je neprimerna (21. točka 2. člena ZJNVETPS) in posledično nepopolna. Naročnik mora ponudbo, ki ni popolna, izločiti (prvi odstavek 84. člen ZJNVETPS). Vendar mora pred izločitvijo katere od ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudbe iz 82. člena ZJNVETPS. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, mora naročnik dopustiti in omogočiti njeno dopolnitev ali spremembo (prvi odstavek 82. člena ZJNVETPS). Formalno nepopolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni (18. točka 2. člena ZJNVETPS). Vendar naročnik v okviru dopolnjevanja ponudb ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja (tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS).

Že na tem mestu Državna revizijska komisija opozarja, da je ponudnik tisti, ki je dolžan zagotoviti skrbno pripravljeno ponudbo. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami je v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika. Če ponudnik pri pripravi ponudbe ne ravna s potrebno skrbnostjo, mora sam nositi morebitne posledice, če ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije. Še toliko bolj velja nameniti posebno skrbnost za tisti del ponudbene dokumentacije, v kateri ponudnik predstavi predmet ponudbe, ki je eden izmed najpomembnejših delov ponudbe in ponudnika brezpogojno zavezuje. Ponudniki morajo biti pri izpolnjevanju tega dela ponudbene dokumentacije še posebno pazljivi tudi iz razloga, ker predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbene vsebine, v katero ni dovoljeno posegati. Ponudniki lahko namreč, kot že navedeno, v določenih delih ponudbo tudi dopolnijo in spremenijo, vendar pa naročnik (med drugim) ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS).

Predmet javnega naročila je, poleg gradbeno-obrtniških in instalacijskih del, tudi dobava različne opreme (npr. oken oziroma stekel, senčil,…). Naročnik je v razpisni dokumentaciji tehnične zahteve v zvezi z zahtevano opremo določil v ponudbenem predračunu, v katerega so ponudniki vpisali ponudbeno ceno, medtem ko je naročnik način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga določil v razpisni dokumentaciji v dokumentu »Priloga 5 – Seznam postavk, za katere je potrebno opredeliti proizvajalce oz. dobavitelje, tipe in lastnosti ter dokazati skladnost z razpisanimi tehničnimi karakteristikami« (v nadaljevanju: Priloga 5). V navedenem dokumentu je naročnik določil, za katere postavke ponudbenega predračune so ponudniki dolžni predložiti dokazila ter katera dokazila (npr. CE certifikat, tehnične liste… ). S predložitvijo zahtevanih dokazil so torej ponudniki za postavke ponudbenega predračuna, ki so navedene v Prilogi 5, opredeli proizvajalca, tip ter lastnosti opreme, ki jo ponujajo za posamezne postavke ponudbenega predračuna, poleg tega so ponudniki s predloženimi dokazili dokazovali, da je ponujena oprema skladna z zahtevami naročnika v ponudbenem predračunu.

Naročnik je v ponudbenem predračunu pod postavko 1.0 10. 6.c »F1/c Fasadna stena s sistemsko konstrukcijo z zasteklitvami – POŽARNO STEKLO EI30« ponudbenega predračuna določil tehnične lastnosti zahtevanega stekla, med drugim »g = max. 55 … skupna energ. prepustnost« in »LT = min. 72% … transmisija vidne svetlobe«. Kot dokazilo za navedeno postavko ponudbenega predračuna je naročnik v Prilogi 5 (med drugim) zahteval, da ponudniki v ponudbo predložijo tehnološki list za steklo.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je izbrani ponudnik za navedeno postavko ponudbenega predračuna do roka za oddajo ponudbo kot dokazilo za izkazovanje tehnične ustreznosti ponujene opreme v ponudbeno dokumentacijo predložil dva dokumenta »Tehnični podatki«. Iz obeh dokumentov so razvidni tehnični podatki za (sestavljeno) steklo, pri čemer gre ugotoviti, da se dokumenta nanašata na dve različni (sestavljeni) stekli, ki se med seboj razlikujeta v vrsti zunanjega stekla. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz tehničnih podatkov za ponujeni stekli nedvoumno izhaja, da nobeno izmed ponujenih stekel ne izpolnjuje zahteve razpisne dokumentacije v zvezi s transmisijo vidne svetlobe (faktor LT), ker imata obe ponujeni stekli nižji odstotek prepustnosti svetlobe (faktor LT) od zahtevanega v razpisni dokumentaciji. Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik pod postavko 1.0 10. 6.c ponudbenega predračuna do roka za oddajo ponudb ponudil predmet, ki ne izpolnjuje zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je navedeno pomanjkljivost ponudbe izbranega ponudnika ugotovil tudi naročnik. Naročnik je namreč v Poročilu o pregledu, ki je bil priloga poziva izbranemu ponudniku, v zvezi z izpostavljeno postavko ponudbenega predračuna navedel, da so »priloženi tehnični listi za dve različni stekli. Stekli nimata ustreznih LT vrednosti (transmisivnost 72% ni dosežena)« in izbranega ponudnika pozval »naj predloži tehnični list za steklo, ki bo skladno s specifikacijo v popisu (bo dosegalo zahtevane g in LT faktorje)«. Izbrani ponudnik je na podlagi naročnikovega poziva predložil dokument »Tehnični podatki«, iz katerega so razvidni tehnični podatki za eno izmed stekel, za katero je izbrani ponudnik že v prvotni ponudbeni dokumentaciji predložil dokument »Tehnični podatki«. Iz tehničnih podatkov navedenih v naknadno predloženem dokumentu izhaja izpolnjevanje naročnikove zahteve v zvezi s transmisijo svetlobe.

Ne glede na to, ali je poziv naročnika mogoče razumeti kot poziv po dopolnitvi ali spremembi formalno nepopolne ponudbe skladno z 82. členom ZJNVETPS ali kot poziv k pojasnitvi ponudbe, je potrebno ugotoviti, da ravnanja izbranega ponudnika ni mogoče šteti za »pojasnila in natančnejše opredelitve, razlago in razjasnitve ter dokazila (npr. izjave) za trditve oziroma navedbe tehničnega dela ponudbe«, kot to zatrjuje naročnik. Izbrani ponudnik namreč na podlagi naročnikovega poziva ni pojasnil (nejasnega) podatka v zvezi s prepustnostjo svetlobe, pač pa je izbrani ponudnik spremenil lastnosti ponujenega stekla v zvezi s prepustnostjo svetlobe – prvotno je ponudil steklo s prepustnostjo svetlobe, ki je bila manjša od zahtevane, po spremembi ponudbe pa je ponudil steklo z ustrezno prepustnostjo svetlobe. Ob upoštevanju, da se naročnikova zahteva v zvezi s prepustnostjo svetlobe nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (pod postavko 1.0 10. 6.c ponudbenega predračuna), gre zato ugotoviti, da je izbrani ponudnik z naknadno predložitvijo dokumenta »Tehnični podatki« spremenil tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, kar tretji odstavka 82. člena ZJNVETPS izrecno prepoveduje.

Naročnik je v ponudbenem predračunu pod postavko 1.0 10. 7 »Dobava in vgradnja notranjih screen rolo senčil« zapisal zahteve v zvezi s ponujenimi senčili, med drugim je zahteval »senčila na električni pogon v navojni palici, z elektromotorčkom«, poleg tega je določil zahteve v zvezi s ponujeno tkanino, med drugim je naročnik zahteval, da je teža tkanine znaša 450g/m2. Kot dokazilo za navedeno postavko je naročnik v Prilogi 5 zahteval predložitev »tehnološkega lista, iz katerega so razvidne lastnosti tkanine in skladnost s popisnimi postavkami«.

V ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika se kot dokazila za izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga za navedeno postavko ponudbenega predračuna med drugim nahaja Izjava o lastnostih proizvajalca notranjih senčil ter katalog tega proizvajalca senčil, iz katerega je razvidna predstavitev zunanjih (na motor in vitel) in notranjih (na motor in vitel) rolo senčil. V zvezi z izpostavljeno postavko ponudbenega predračuna je naročnik v Poročilu o pregledu navedel, da je izbrani ponudnik predložil »izpis celotnega kataloga senčilnih kaset, iz katerega ni razvidno, kateri produkt ponuja«, ter izbranega ponudnika pozval »naj predloži tehnološke liste za mehanični del senčila (en produkt), ki bo skladen s specifikacijami popisne postavke «. Na podlagi navedenega je izbrani ponudnik predložil Izjavo o skladnosti drugega (kot v prvotni dokumentaciji) proizvajalca za drugo (kot v prvotni dokumentaciji) notranje senčilo ter predstavitev mehaničnega dela senčila.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki predložijo kakršnakoli dokazila v zvezi s ponujenimi notranjimi senčili. Vendar ne glede to, da ponudnikom z dokazili v ponudbeni dokumentaciji ni bilo potrebno konkretizirati (proizvajalca, tip in lastnosti) ponujenega senčila in jim s ponudbeno dokumentacijo tudi ni bilo potrebno izkazovati, da ponujeno senčilo ustreza zahtevam naročnika, je potrebno ugotoviti, da je izbrani ponudnik do roka za oddajo ponudb v ponudbeno dokumentacijo predložil dokazila, s katerimi je konkretiziral ponujena notranja senčila. Iz predložene Izjave o lastnostih proizvajalca notranjih senčil je namreč mogoče razbrati tip (vrsto) ponujenih notranjih senčil in proizvajalca ponujenih notranjih senčil. S tem, ko je izbrani ponudnik na podlagi poziva naročnika predložil Izjavo o lastnostih drugega proizvajalca za drugo senčilo, je po presoji Državne revizijske komisije spremenil prvotno ponujena senčila. Prvotno je namreč izbrani ponudnik ponudil notranja senčila prvotno navedenega proizvajalca, po roku za oddajo ponudb pa ponuja druga notranja senčila drugega proizvajalca. Z navedenim je izbrani ponudnik spreminjal ponudbeno dokumentacijo v delu tehničnih specifikacij v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročila, kar je, kot že navedeno, skladno s tretjim odstavkom 82. člena. ZJNVETPS, nedopustno.

Kot dokazilo za izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga pod postavko 1.0 10. 7 »Dobava in vgradnja notranjih screen rolo senčil« ponudbenega predračuna je izbrani ponudnik v ponudbeno dokumentacijo predložil tudi dokument, ki se nanaša na ponujeno tkanino. Iz navedenega dokumenta je razviden proizvajalec, naziv in tehnične lastnosti ponujene tkanine, med drugim tudi podatek v zvezi s težo tkanine. Glede na to, da je naročnik zahteval težo tkanine 450 g/m2 (brez možnega odstopanja v tem delu) in glede na to, da iz v predloženega dokumenta ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika izhaja, da teža ponujene tkanine ne znaša 450 g/m2, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izbrani ponudnik za izpostavljeno postavko ponudbenega predračuna ni ponudil tkanine, ki bi izpolnila v razpisni dokumentaciji določene zahteve.

V zvezi z izpostavljeno postavko ponudbenega predračuna je naročnik v Poročilu o pregledu navedel, da »specificirana tkanina ne ustreza specifikaciji (gramatura je 236 g/m2 namesto 450g/m2)« ter izbranega ponudnika pozval »naj predloži tehnološke liste za tkanino, ki bo skladna s specifikacijami popisne postavke«. Na podlagi navedenega je izbrani ponudnik predložil dokument, ki se nanaša na ponujeno tkanino. Iz navedenega dokumenta izhaja proizvajalec tkanine, ki ni identičen prvotno (do roka za oddajo ponudb) navedenemu proizvajalcu tkanine, in naziv tkanine, ki ni identičen prvotno (do roka za oddajo ponudb) navedenemu nazivu tkanine. V naknadno predloženemu dokumentu so navedeni tudi tehnični podatki za tkanino, pri čemer gre ugotoviti, da iz podatkov izhaja, da teža tkanine ne znaša 450g/m2.

Navedbam naročnika, da je izbrani ponudnik z naknadno predložitvijo dokumenta, ki se nanaša na ponujeno tkanino, zgolj pojasnjeval tehnični del ponudbene dokumentacije, ni mogoče slediti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik z naknadno predložitvijo dokumenta o ponujeni tkanini nedopustno spremenil ponudbo v delu tehničnih specifikacij v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročila. Izbrani ponudnik je namreč do roka za oddajo ponudb ponudil točno določeno tkanino (konkretiziral jo je z nazivom in proizvajalcem), pri čemer ponujena tkanina ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije v zvezi z zahtevano težo, z naknadno predloženim dokumentom pa je izbrani ponudnik ponudil drugo tkanino kot v prvotni ponudbeni dokumentaciji, saj je ponudil tkanino drugega proizvajalca in z drugim nazivom. Kot že večkrat navedeno v tej odločitvi, naročnik, skladno tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS, ne sme dopustiti dopolnitve ali spremembe tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanj. Poleg tega pa ne gre prezreti, da naročnik tudi na podlagi naknadno predloženega dokumenta o ponujeni tkanini ne bi imel podlage za ugotovitev primernosti ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu, saj tudi iz naknadno predloženega dokumenta jasno izhaja, da teža ponujene tkanine ne znaša 450g/m2, kot je to izrecno zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo upravičeno »dvomi o tehnični ustreznosti ponujenih izdelkov« pod postavko 1.0 10. 6.c in 1.0 10.7 ponudbenega predračuna. Naročnik je s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika v izpostavljenem delu zaradi neizpolnjevanja zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji, ni označil za neprimerno, pač pa je sprejel nedopustno spremembo ponudbe izbranega ponudnika, kršil tretji odstavek 82. člena ZJNVETPS in prvi odstavek 84. člena ZJNVETPS. Ker je vlagatelj z revizijskim zahtevkom že uspel, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb, saj presoja teh navedb ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev v tem postopku.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in je, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, razveljavila odločitev naročnika o oddaji predmetnega javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku«, št. /894/MK/23/2015, z dne 28.12.2015.

Ker se z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb (7. točka 73. člena ZJNVETPS, v povezavi z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJNVETPS, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, in sicer 25.000,00 EUR za plačilo takse, 1.377,00 EUR kot strošek odvetniških storitev za pripravo zahtevka za revizijo, 688,50 EUR kot strošek odvetniških storitev za obrazloženo vlogo med postopkom, 18,36 EUR za izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in DDV.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z OT vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:
- strošek vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 25.000 EUR,
- strošek za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 1.679,94 EUR.
- izdatke po 11. členu OT (in sicer 2% od 1.000 točk ter 1% od 2.000 točk) v višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 22,40 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 26.702,34 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila, saj je ugotovila, da priglašeni stroški odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika (vloga z dne 17.2.2016) v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN, v povezavi z osmim, prvim in tretjim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Vsebina opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo namreč ni bistvena in ni pripomogla ne k hitrejši in ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 15.3.2016


Predsednica senata
mag. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- odvetnica mag. Katja Seljak Varga, Radio cesta 12, 1230 Domžale,
- RIKO, d.o.o., Bizjanova ulica 2, 1000 Ljubljana,
- GP KRK, d.d., Stjepana Radića 31, 51500 Krk, Hrvaška
- Eles, d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran