018-024/2016 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Čiščenje poslovnih prostorov MORS, MORS 40/2015-ODP«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Aktiva čiščenje d.o.o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 11. 3. 2016

odločila:

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja zoper odločitev naročnika v I. sklopu – ljubljansko območje, II. sklopu – dolenjsko-kočevsko območje, III. sklopu – štajersko-prekmursko območje, V. sklopu – postojnsko-primorsko območje in VI. sklopu – novogoriško območje, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila MORS 40/2015-ODP za čiščenje poslovnih prostorov MORS, št. 430-66/2015-62, z dne 14. 1. 2016, se ugodi, predmetna odločitev pa razveljavi.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške pravnega varstva v znesku 26.698,30 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev:

Naročnik je 24. 9. 2015 sprejel Sklep o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila, MORS 40/2015-ODP, št. 430-66/2015-21. Na Portalu javnih naročil je bilo 6. 11. 2015 objavljeno Obvestilo o naročilu, št. objave JN7853/2015 ter 11. 11. 2015 v Uradnem listu Evropske unije, št. TED-2015/S 218-397944.

Naročnik je skladno z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013-UPB, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) ponudbe za vsak sklop posebej razvrstil glede na merilo ekonomsko najugodnejša ponudba. Pri tem je ugotovil, da je prvouvrščena ekonomsko najugodnejša ponudba v vseh sklopih popolna, zato je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila MORS 40/2015-ODP za čiščenje poslovnih prostorov MORS, z dne 14. 1. 2016, javno naročilo v vseh sklopih oddal ponudniku EES SISTEMI d.o.o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je 15. 1. 2016 prejel odločitev o oddaji javnega naročila in še isti dan zahteval vpogled v naročnikovo dokumentacijo in ponudbeno dokumentacijo več ponudnikov, med drugim tudi v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vpogled organiziral 21. 1. 2016.

Vlagatelj je 22. 1. 2016 po elektronski pošti in po pošti na naročnika naslovil Predlog za spremembo odločitve o izbiri, na katerega se naročnik ni odzval.

Vlagatelj je nato pravočasno vložil Zahtevek za revizijo zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila MORS 40/2015-ODP za čiščenje poslovnih prostorov, z dne 27. 1. 2016, v katerem predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila v I. sklopu – ljubljansko območje, II. sklopu – dolenjsko-kočevsko območje, III. sklopu – štajersko-prekmursko območje, V. sklopu – postojnsko-primorsko območje in VI. sklopu – novogoriško območje, naročnik pa naj vlagatelju povrne stroške za revizijo (takso) in odvetniško nagrado za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku. Navaja, da:
- je po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je ponudba nepravilna in nepopolna, saj ne ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije,
- je naročnik ravnal v nasprotju z lastnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije in v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 ter temeljnima načeloma enakopravne obravnave in zagotavljanja konkurence med ponudniki,
- je vpogledal tudi v ponudbo drugouvrščenega ponudnika v I. sklopu, Celovite storitve d.o.o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor, v skupnem nastopu z MIV Servis d.o.o., Puhova ulica 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju: drugouvrščeni ponudnik v I. sklopu), katerega ponudba je prav tako nepravilna in nepopolna.

V zvezi s ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v I., II., III., V. in VI. sklopu nepravilna in nepopolna, saj je le-ta v fazi pregleda in vrednotenja ponudb spremenil ceno na enoto, kar je v izrecnem nasprotju z določili zakona in razpisne dokumentacije. Vlagatelj dalje navaja, da iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila izhaja, da je izbrani ponudnik pri vseh sklopih, pri postavki »režijska ura za enega delavca« upošteval napačno stopnjo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), in sicer 20 % namesto 22%. Dodaja, da to predstavlja napako, ki je po zakonu ni dopustno odpravljati, saj ne gre za računsko napako, naročnik pa je z izbiro ponudbe izbranega ponudnika kršil ZJN-2. Z dopustitvijo spremembe višine DDV je naročnik izbranemu ponudniku omogočil, da je nepravilno ponudbo spremenil v pravilno in posledično popolno in dodaja, da zapisano potrjuje tudi Državna revizijska komisija, ki je v svojih odločitvah večkrat zapisala, da so računske napake predvsem »napake pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, odštevanju in deljenju« in da za računsko napako ni mogoče šteti »napačne uporabe stopnje DDV«, pri tem pa navaja več odločitev Državne revizijske komisije, in sicer št. 018-172/2002, 018-282/2002, 018-277/2003, 018-13/2004, 018-159/2005, 018-344/2005, 018-27/2011, 018-379/2012, 018-171/2015, 018-048/2015. V zvezi s to očitano kršitvijo vlagatelj zaključuje, da obravnavana napaka v ponudbenem predračunu izbranega ponudnika ne predstavlja niti formalno nepopolne ponudbe, ki bi jo bilo dopustno odpraviti, niti računske napake v smislu četrtega odstavka 78. člena ZJN-2, zato ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče obravnavati kot popolne, ampak bi jo moral naročnik v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti iz postopka.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj je naročnik prikril dokument, s katerim je izbranega ponudnika pozval k spremembi ponudbe, kar ni dopustno. Naročnik je v celoti sledil sklepu o poslovni skrivnosti izbranega ponudnika in prikril vse listine, za katere je menil, da predstavljajo poslovno skrivnost v ponudbi izbranega ponudnika na podlagi subjektivnega kriterija, tudi poziv za dopolnitev. Zatrjuje, da naročnik ni ravnal pravilno, s čemer je bilo vlagatelju onemogočeno, da bi učinkovito zavaroval svoje pravice in pravne koristi. Navaja, da iz Sklepa o varovanju poslovne skrivnosti izhaja, da se kot poslovna skrivnost varujejo »točka 4: delež dela in materialnih stroškov, reference zasebnega sektorja, specifikacije (tehnične kartice in varnostni listi) čistil« ter dodaja, da predstavlja predmet javnega naročila tisti del ponudbe, ki mora biti javen, zato izbrani ponudnik ne sme prikriti ponudbe v delu, ki predstavlja navedbo ponujenih čistil ter varnostnih listov, saj so javni in objavljeni na spletu. Ker vlagatelj ne ve, katera čistila je izbrani ponudnik ponudil, na spletu ne more preveriti, ali izbrani ponudnik izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik zato predlaga, da se mu omogoči vpogled v ta del ponudbene dokumentacije, saj domneva, da ponudba tudi v tem delu ni primerna, saj izbrani ponudnik ne ponuja čistil, ki bi ustrezala tehničnim zahtevam, a tega brez vpogleda ne more dokazati. Vlagatelj zahteva tudi, da mu naročnik razkrije poziv izbranemu ponudniku ter njegov celoten odgovor, pri čemer pa se mu dopusti, da v petih dneh od vpogleda dopolni svoj zahtevek za revizijo z navedbo novih dejstev in dokazov.

V zvezi s ponudbo drugouvrščenega ponudnika v I. sklopu vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba nepravilna in nepopolna, saj ponudnik v ponudbi ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz razpisa, ki se nanaša na tehnično sposobnost. Vlagatelj zatrjuje, da je drugouvrščeni ponudnik v dopolnitvi svoje ponudbe, h kateri je bil pozvan s strani naročnika, posredoval obrazložitev potrdila/reference Ortopedske bolnišnice Valdoltra, saj vrednost referenčnega dela ni ustrezna, ker je nižja od zahtevane v razpisni dokumentaciji. Ker drugouvrščeni ponudnik dopolnitve ponudbe, vezane na referenčni potrdilo Onkološkega inštituta ni podal, referenca Ortopedske bolnišnice Valdoltra pa ne ustreza naročnikovi zahtevi iz razpisne dokumentacije, drugouvrščeni ponudnik v I. sklopu po mnenju vlagatelja referenčnega pogoja ni izpolnil. Zatrjuje, da naročnik ponudbe ni izločil iz postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb, čeprav ponudba ni pravilna in ni popolna.

Izbrani ponudnik se je 3. 2. 2016 izjasnil o navedbah vlagatelja v Odgovoru izbranega ponudnika na zahtevek za revizijo z dne 27. 1. 2016, v katerem v celoti zavrača vlagateljeve navedbe kot neutemeljene ter predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen, vlagatelju pa naloži, da sam nosi stroške postopka, ki so mu nastali. Izbrani ponudnik navaja, da ga je naročnik pozval na korekcijo računske napake, ki jo je zaznal in popravil naročnik sam, izbrani ponudnik pa potrdil. Pri tem se ni spremenila cena na enoto, kot navaja vlagatelj, pač pa je šlo zgolj za odpravo računske napake, saj izbrani ponudnik ni navedel napačne stopnje DDV, temveč je napravil napako pri množenju stopnje DDV s ceno režijske ure – namesto pravilnega izračuna, da 22 % od 10,00 EUR predstavlja 2,20 EUR, je izbrani ponudnik izračunal, da predstavlja 2,00 EUR. Nadaljuje, da je očitna računska napaka nedvomno nastala v nasprotju s ponudnikovo voljo, saj ni razumno pričakovati, da bi obračunal DDV s stopnjo 20 % upoštevaje, da v Sloveniji že od leta 2013 velja le 9,5 % oziroma 22 % stopnja DDV. Dodaja, da je do napake pri izračunu DDV prišlo le pri ceni režijske ure, kar ne pomeni niti spremembe cene na enoto, niti spremembe skupne vrednosti ponudbe. Izbrani ponudnik se sklicuje tudi na določbo razpisne dokumentacije, ki obravnava primer odprave računske napake, kot posledice napake pri seštevanju cene na enoto brez DDV in vrednosti DDV. V zvezi z navedbami vlagatelja glede kršitve pravice do vpogleda v njegovo ponudbo navaja, da je potrebno navedbe presojati z vidika 22. člena ZJN-2, ki specifično ureja vprašanje varstva podatkov in vpogleda v ponudbe konkurenčnih ponudnikov ter dodaja, da je naročniku posredoval dva Sklepa o določitvi poslovne skrivnosti z dne 16. 12. 2015 in z dne 31. 12. 2015, v katerih je bilo določeno, kateri dokumenti v ponudbi izbranega ponudnika se označijo kot poslovna skrivnost, ti dokumenti pa predstavljajo poslovno skrivnost tudi po objektivnem kriteriju. Izbrani ponudnik še pripominja, da je vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zahteval le, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavita odločitev o oddaji javnega naročila ter odločita o povrnitvi stroškov, ni pa zahteval, naj naročnik oziroma Državna revizijska komisija odloči tudi, da se vlagatelju omogoči vpogled v ponudbo in se mu omogoči dopolnitev oziroma sprememba zahtevka za revizijo. Glede na navedeno izbrani ponudnik meni, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija o vlagateljevih navedbah glede vpogleda v spis ne more odločati, saj lahko v skladu z 39. členom ZPVPJN in ob upoštevanju 2. člena ZPP odloča le v mejah zahtevka za revizijo, kar izhaja tudi iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-297/2006-41-2466 z dne 21. 8. 2006.

Naročnik je dne 10. 2. 2016 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo v odprtem postopku javnega naročila MORS 40/2015-ODP za čiščenje poslovnih prostorov MORS, na sklope: I. sklop – ljubljansko območje, II. sklop – dolenjsko-kočevsko območje, III. sklop – štajersko-prekmursko območje, V. sklop – postojnsko-primorsko območje, VI. sklop – novogoriško območje, št. 430-55/2016-6, s katero je zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, zavrnil pa tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov v postopku revizije. V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja je naročnik navedel, da je pri ceni režijske ure za enega delavca, ki ni objavljeno merilo za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, odpravil računsko napako, skladno z 78. členom ZJN-2 in določbami točk II.5 in II.6 razpisne dokumentacije. Naročnik pojasnjuje, da je cena režijske ure za enega delavca rezervna cena v pogodbi, ki se uporablja samo za izredne izvedbe čiščenja v primeru nesreč in drugih dogodkov, na klic oziroma na pisni poziv naročnika, ki veljajo vsak dan, 24 ur na dan, in se obračunavajo po režijski uri vsakega udeleženega ponudnikovega delavca. Dodaja, da so taki primeri zelo izjemni. Naročnik je odpravljal računske napake pri osnovnih računskih operacijah, množenju, seštevanju in nikakor ne napake zaradi napačne uporabe stopnje DDV. Pri odpravljanju napak je osnovna predložena cena režijske ure na enoto mere brez DDV ostala nespremenjena. V zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti izbranega ponudnika pa naročnik navaja, da je sledil navedbam izbranega ponudnika v sklepu z dne 16. 12. 2015 in prekril vse podatke v ponudbi in ostali dokumentaciji, ki so vsebovali podatke: točka 4: delež dela in materialnih stroškov, reference zasebnega sektorja, specifikacije čistil (tehnične kartice in varnostni listi). Naročnik dodaja, da ni v njegovi pristojnosti, da presoja vsebino sklepa o poslovni skrivnosti, pač pa da sklep ponudnika spoštuje in ga v postopku vpogleda in ravnanja s ponudbo upošteva in se ravna po njem ter določilu ZJN-2. Naročnik nadaljuje, da vlagatelju pravno varstvo v nobenem primeru ni bilo onemogočeno, da pa mora pravne poti glede razkritja poslovnih skrivnosti poiskati izven določil ZJN-2, in sicer preko zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Dodaja, da je tudi vlagatelj svoji ponudbi predložil obširen sklep, na podlagi katerega je naročnik enemu od ponudnikov pri vpogledu zakril med drugim tudi delež dela in materialnih stroškov, reference in specifikacije čistil. V zvezi s ponudbo drugouvrščenega ponudnika v I. sklopu naročnik navaja, da ponudbe ni izbral v nobenem sklopu, niti se ni izrekel o njeni popolnosti oziroma nepopolnosti, je pa določena dejstva (vendar ne vsa) preverjal, kar ni nezakonito.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 12. 2. 2016 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj je dne 15. 2. 2016 v Prvi pripravljalni vlogi navedel, da je cena režijske ure delavca cena in pravila o tem, kdaj je dopustno v ceno posegati, so jasna. V konkretnem primeru ne gre za odpravo računske napake, ne glede na to, da želi naročnik minimizirati pomen napake v ponudbi izbranega ponudnika. Vlagatelj tudi meni, da mu je naročnik kršil pravico do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika iz razlogov, navedenih v zahtevku z revizijo ter da je ta kršitev vplivala na pravico do učinkovitega pravnega varstva. Glede ponudbe drugouvrščenega ponudnika v I. sklopu pa vlagatelj navaja, da je iz obrazložitve izpodbijane odločitve izhajalo dejstvo, da je bila ponudba predmet pregleda in vrednotenja, kar se je potrdilo tudi na vpogledu, saj je bilo ugotovljeno, da je naročnik tudi tega ponudnika pozval k pojasnilom. Vlagatelj je moral, da bi izkazal aktivno legitimacijo, dokazati, da je tudi ta ponudba nepopolna, saj je po merilih ugodnejša od vlagateljeve. Vlagatelj v celoti vztraja pri zahtevku za revizijo in Državni revizijski komisiji predlaga, da mu ugodi.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je skladno z 31. členom ZPVPJN pred meritorno obravnavo predhodno preizkusila zahtevek za revizijo in po uradni dolžnosti preverila obstoj procesnih predpostavk, pri čemer je ugotovila, da je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila opredelil le do popolnosti ponudbe izbranega ponudnika in ravnal na način, kot ga omogoča drugi odstavek 41. člena ZJN-2. V obravnavanem primeru gre vlagatelju priznati aktivno legitimacijo kot jo določa 1. alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, saj sta izkazana tako interes za pridobitev javnega naročila (vlagatelj je oddal pravočasno ponudbo) kot tudi (vsaj) določena stopnja verjetnosti nastanka škode, ki bi vlagatelju nastala v primeru, da bi naročnik oddal javno naročilo izbranemu ponudniku, vlagateljeva trditev o nepopolnosti ponudb izbranega ponudnika pa bi se med revizijskim postopkom izkazala za utemeljeno. Izločitev pred vlagateljevo uvrščene ponudbe kot nepopolne bi tako v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila vlagatelju dala možnost, da bi bila njegova ponudba izbrana kot najugodnejša v II., III., V. in VI. sklopu, če bi se naročnik odločil oddati javno naročilo, za vlagateljevo ponudbo pa bi ugotovil, da je popolna. Ker naročnik o popolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika v I. sklopu ni odločil, vlagatelju ni mogoče naložiti, da izpodbija neobstoječo odločitev naročnika, zato je Državna revizijska komisija ugotovila, da ima aktivno legitimacijo tudi za izpodbijanje odločitve naročnika v I. sklopu. Državni revizijski komisiji se zato ni bilo treba opredeliti do navedb vlagatelja glede nepopolnosti ponudbe drugouvrščenega ponudnika v I. sklopu.

Prvo sporno vprašanje med strankama je, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je v okviru instituta očitne računske napake izbranemu ponudniku dopustil spremembo vrednosti DDV in ceno postavke z DDV, njegovo ponudbo označil kot popolno ter mu oddal predmetno javno naročilo.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v odločitvi, št. 018-092/2015), je potrebno naročnikovo ravnanje presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2, ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu in dopolnitvi oziroma spremembi ponudb (v skladu z 78. členom ZJN-2 ter upoštevaje drugi in tretji odstavek 41. člena ZJN-2) izločiti ponudbe, ki niso popolne (torej skladno s 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 niso pravočasne, formalno popolne, sprejemljive, pravilne in primerne). Pred izločitvijo ponudbe mora naročnik upoštevati pravila o dopolnitvi ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je ponudba le formalno nepopolna, naročnik zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri tem mora naročnik upoštevati omejitve iz tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 (ki se nanašajo na tiste dele ponudbene vsebine, v katere ni dovoljeno posegati) in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 (ki se nanašajo na popravo očitnih računskih napak). Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 namreč določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril oziroma tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, ali tistih elementov ponudbe, ki vplivajo, ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja. Izjemo od tretjega odstavka pa predstavlja četrti odstavek 78. člena ZJN-2, ki določa, da sme izključno naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popraviti očitne računske napake, ki jih odkrije pri pregledu in ocenjevanju ponudb, vendar se količina in cena na enoto v nobenem primeru ne smeta spreminjati.

Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo predmetnega javnega naročila in ugotovila, da je naročnik v točki II.6 Računske napake zapisal: »Napake bo naročnik odpravil na naslednji način: - če se bo pojavila napaka pri ceni na enoto brez DDV in ceni na enoto z DDV kot rezultat seštevka cene na enoto brez DDV in vrednosti DDV, bo obveljala ponujena cena na enoto brez DDV, […], - naročnik bo popravil tudi druge očitne računske napake, ki so nedvoumno nastale v nasprotju s ponudnikovo voljo. Potrditev odprave napak: Znesek, opredeljen v ponudbi, ki ga bo uskladil naročnik v skladu z zgoraj opisanim postopkom korekcije napak in s soglasjem ponudnika, je za ponudnika obvezujoč.«

Z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta v Prilogi 2.1 Ponudba/cene za I. sklop, Prilogi 2.2 Ponudba/cene za II. sklop, Prilogi 2.3 Ponudba/cene za III. sklop, Prilogi 2.5 Ponudba/cene za V. sklop in v Prilogi 2.6 Ponudba/cene za VI. sklop pri ceni režijske ure za enega delavca v polje »… EUR brez DDV« vpisal »10,00«, v polje »… DDV (…%) v EUR« vpisal »2,00«, pri čemer višine odstotka ni izpolnil, v polje »… EUR z DDV« pa vpisal »12,00«.

Iz naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila pa izhaja: »Naročnik je skladno z navedbami v objavljeni razpisni dokumentaciji št. 430-66/2015-26 z dne 6. 11. 2015 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), v točki II.6 odpravil računske napake, in sicer pri ponudbi ponudnika: […], EES SISTEMI d.o.o., na vse sklope, pri ceni režijske ure za 1 delavca, pri višini DDV na enoto mere in posledično tudi pri ceni z DDV za enoto mere, ki se skladno z naročnikovimi navedbami v razpisni dokumentaciji popravlja: iz napačne navedbe višine DDV iz 2,00 EUR na 2,2000 EUR in posledično višina cene z DDV iz 12,00 EUR na 12,2000 EUR; ponudnik je svoje soglasje predložil dne 6. 1. 2016.«

Tako naročnik kot izbrani ponudnik zatrjujeta, da je šlo v konkretnem primeru za napako pri izračunu DDV pri ceni režijske ure, posledično pa za odpravo računske napake in da se tako cena na enoto kot skupna vrednost ponudbe nista spremenili. Naročnik dodaja še, da je odpravljal računske napake izključno pri osnovnih računskih operacijah, množenju, seštevanju, in ni odpravljal napake zaradi napačne uporabe stopnje DDV.

V zvezi z navedenim gre ugotoviti, da tako izbrani ponudnik kot naročnik priznavata, da je obstajala pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika. Neodvisno od vprašanja, ali je ponudba izbranega ponudnika formalno nepopolna, pomanjkljivost v ponudbi ni nebistvena v smislu 17. točke 2. člena ZJN-2, saj se pomanjkljivost nanaša na ponudbeno postavko »režijska ura za 1 delavca«, ki bo v primeru izvajanja izredne izvedbe čiščenja uporabljena in obračunana, kar priznava tudi naročnik. Pri tem gre ugotoviti, da pomanjkljivosti iz ponudbe izbranega ponudnika ne bi bilo mogoče odpraviti z uporabo instituta dopolnitve in spremembe formalno nepopolne ponudbe, saj bi sprememba vrednosti DDV in posledično vrednosti postavke, v katero je vključen DDV, pomenila, da bi naročnik moral izbranemu ponudniku omogočiti spremembo cene na enoto, kar ponudniku onemogoča 1. alineja tretjega odstavka 78. člena ZJN-2.

Naročnik je uporabil institut odprave očitne računske napake iz četrtega odstavka 78. člena ZJN-2, vendar Državna revizijska komisija ni mogla pritrditi naročniku in izbranemu ponudniku, da bi bilo v okviru instituta očitne računske napake navedeno pomanjkljivost mogoče odpraviti. Najprej je treba ugotoviti, da iz ponudbe izbranega ponudnika za vse izpodbijane sklope izhaja, da je izbrani ponudnik pravilno seštel vnesene vrednosti, in sicer, da »10,00« in »2,00« znaša »12,00«, kar pomeni, da izbrani ponudnik ni storil osnovne očitne računske napake pri seštevanju vnesenih vrednosti. Vendar izbrani ponudnik pojasnjuje, da je napravil napako pri množenju stopnje DDV s ceno režijske ure, in sicer je izračunal, da 22% od 10,00 EUR predstavlja 2,00 EUR, namesto 2,20 EUR, zaradi česar bi vrednost postavke »režijska ura za 1 delavca« znašala 12,20 EUR z DDV. Neodvisno od vprašanja, ali gre v konkretnem primeru za napako pri izračunu DDV je treba ugotoviti, da se s tem, ko se spremeni vrednost DDV iz 2,00 EUR na 2,20 EUR spremeni tudi cena z DDV, in sicer iz 12,00 EUR na 12,20 EUR, zato ni mogoče slediti navedbam izbranega ponudnika in naročnika, da je bilo napako iz ponudbe mogoče odpraviti z uporabo instituta odprave očitne računske napake, saj ZJN-2 v četrtem odstavku 78. člena določa, da se pri popravku očitne računske napake količina in cena na enoto ne smeta spremeniti, v konkretnem primeru pa bi se spremenila cena na enoto, torej cena ene režijske ure za enega delavca.

Že upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija, ne da bi se opredeljevala do očitanih kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo in kršitev temeljnih načel, saj to ne bi vplivalo na vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo, ugotovila naročnikovo kršitev prvega odstavka 80. člena ZJN-2, zato je zahtevku za revizijo v I. sklopu – ljubljansko območje, II. sklopu – dolenjsko-kočevsko območje, III. sklopu – štajersko-prekmursko območje, V. sklopu – postojnsko-primorsko območje in VI. sklopu – novogoriško območje, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila in v navedenih sklopih razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Čiščenje poslovnih prostorov MORS, MORS 40/2015-ODP«, kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila MORS 40/2015-ODP za čiščenje poslovnih prostorov MORS, št. 430-66/2015-62, z dne 14. 1. 2016.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročnika napotuje, da v primeru, da se odloči nadaljevati postopek oddaje javnega naročila, pred sprejemom nove odločitve o oddaji javnega naročila, upošteva veljavno zakonodajo oziroma sprejme eno od drugih možnih odločitev, ki jih predvideva ZJN-2, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, ki izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov za revizijo (takso) in odvetniško nagrado za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je vlagatelju (upoštevaje zlasti 70. člen ZPVPJN) priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v znesku 1.679,94 EUR (3.000 točk), ki ga je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife, povečan za 22% davek na dodano vrednost,
- izdatke v pavšalnem znesku 18,36 EUR (40 točk), ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena Odvetniške tarife,
- strošek vplačane takse za zahtevek za revizijo v višini 25.000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 26.698,30 EUR, ki jih je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.



V Ljubljani, 11. 3. 2016




predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- EES Sistemi d.o.o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana

Vložiti:
v spis zadeve, tu.

Natisni stran