018-028/2016 Dom starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku odločanja o zakonitosti postopka oddaje javnega naročila »Okolju prijazni detergenti, čistila, čistilni pripomočki in higienski material« (sklop številka 1: »Sredstva za čiščenje«) in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj KIMI, d. o. o., Planjava 1, Trzin (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Dom starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, Cesta na Bokalce 51, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 3. 2016

odločila:

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 25. 1. 2016 se zavrže.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15. 10. 2015 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za nakup okolju prijaznih detergentov, čistil, čistilnih pripomočkov in higienskega materiala (v nadaljevanju: javno naročilo). Obvestilo o naročilu za oddajo predmetnega javnega naročila po odprtem postopku (z namenom sklenitve okvirnega sporazuma) je bilo dne 19. 10. 2015 (s številko objave JN7305/2015) objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 22. 10. 2015 pa (s številko dokumenta 372035) v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2015/S 205.

Naročnik je dne 7. 1. 2016 sprejel Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika, številka JN 2/2015-ob1 (v nadaljevanju: obvestilo o izbiri), iz katerega med drugim izhaja, da se »[k]ot najugodnejši ponudnik za sklop 1. Sredstva za čiščenje« […] »izbere ponudnik:« […] »Inter Koop d.o.o.« (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Obvestilo o izbiri je vlagatelj prejel dne 13. 1. 2016, dne 19. 1. 2016 pa je naročnik prejel vlagateljev »UGOVOR ZOPER ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA TER POZIV NAROČNIKU K SPREMEMBI OZ. RAZVELJAVITVI ODLOČITVE«, z dne 14. 1. 2016, skupaj s prilogo.

Vlagatelj je dne 25. 1. 2016 na pošto priporočeno oddal zahtevek za revizijo, z dne 25. 1. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). V zahtevku za revizijo vlagatelj predlaga, da se »zahtevku za revizijo ugodi tako, da naročnik v celoti prekliče« obvestilo o izbiri »za razpisani sklop 1«, da se ponudba »ponudnika INTER KOOP d.o.o. za razpisani sklop 1 spozna« za neprimerno, da se jo »kot nepopolno izloči iz postopka ocenjevanja ponudb«, da se »za razpisani sklop 1 ugotovi nepopolnost vseh prejetih ponudb« in da se »za razpisani sklop 1 postopek javnega naročila ponovi«. Vlagatelj zahteva tudi, da mu naročnik povrne vse nastale stroške postopka. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj v navezavi na izbranega ponudnika (in njegovo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1) zatrjuje, da »na dan oddaje ponudbe na RKI listi (poglavje 3.1)priloga ni bilo vpisanega sredstva, ki bi v celoti izpolnjevalo zahteve razpisne dokumentacije: "kemotermična dezinfekcija na 40°C"«, zato »ponujeno sredstvo ponudnika Inter Koop d.o.o. ne ustreza naročnikovim zahtevam« in »bi torej morala biti« ponudba »ponudnika Inter Koop d.o.o.« […] »kot nepopolna izločena iz nadaljnjega postopka oddaje JN«.

Izbrani ponudnik je dne 4. 2. 2016 naročniku posredoval vlogo, z dne 2. 2. 2016, skupaj s prilogami (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo). V zadevni vlogi izbrani ponudnik navaja dejstva in dokaze, ki po njegovem mnenju potrjujejo, da je njegova ponudba, predložena v sklopu številka 1, popolna, obenem pa predlaga, da »DRK vložen revizijski zahtevek zavrže«.

Naročnik je dne 9. 2. 2016 sprejel sklep, številka 2/2015, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, obenem pa je zavrnil tudi zahtevek vlagatelja po povrnitvi priglašenih stroškov iz naslova plačane revizijske takse (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je v obvestilu o izbiri »zapisal, da vlagatelj ne izpolnjuje vseh zahtev, vezanih na tehnično specifikacijo«, zato je »njegova ponudba izločena kot nepravilna, neprimerna in nepopolna. Kot je razvidno iz zahtevka za revizijo« pa »vlagatelj temu niti ne oporeka«. Naročnik pri tem dodaja, da »tudi če bi vlagateljevi zahtevi ugodil in ponudbo ponudnika Inter Koop d.o.o. iz postopka izločil kot neprimerno, vlagatelj ne bi mogel biti izbran, saj je njegova ponudba nepopolna«.

Odločitev o zahtevku za revizijo je vlagatelj, kot zatrjuje, prejel dne 9. 2. 2016, naročnik pa je z dopisom z dne 18. 2. 2016, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dan kasneje, odstopil dokumentacijo o oddaji tega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka v zvezi s postopkom oddaje tega javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 15. 2. 2016 prejela vlagateljev »ZAHTEVEK ZA NADALJEVANJE REVIZIJSKEGA POSTOPKA PRED DRŽAVNO REVIZIJSKO KOMISIJO« in »OPREDELITEV DO NAVEDB NAROČNIKA v Odločitvi o zahtevku za revizijo«, z dne 12. 2. 2016 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo). V tej vlogi se vlagatelj opredeljuje do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri tem pa v nekaterih delih ponavlja navedbe, kot izhajajo iz zahtevka za revizijo, v nekaterih drugih delih pa navaja nova dejstva, ki iz zahtevka za revizijo ne izhajajo. Vlagatelj tudi »apelira na Državno revizijsko komisijo, da presoja zahtevek ne samo iz procesnega vidika ampak tudi iz vsebinskega«.

Državna revizijska komisija je naročnika s pozivom številka 018-28/2016-4 pozvala na dopolnitev oziroma odstop dokumentacije, dne 9. 3. 2016 pa je prejela dotlej še neodstopljeno dokumentacijo, ki ji jo je z dopisom, z dne 8. 3. 2016, odstopil naročnik.

Po proučitvi vse odstopljene ji dokumentacije, ki se nanaša na postopek oddaje zadevnega javnega naročila in predrevizijski postopek postopka oddaje javnega naročila, pa tudi po proučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika v predmetnem postopku je Državna revizijska komisija iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa, skladno z 31. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj svoj zahtevek za revizijo (kot na več mestih izhaja iz njegove vsebine) vlaga zoper odločitev naročnika, sprejeto v sklopu številka 1: »Sredstva za čiščenje« (v nadaljevanju: sklop številka 1), kot izhaja iz obvestila o izbiri.

Iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izhaja, da Državna revizijska komisija po prejemu zahtevka za revizijo (v smislu predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo v revizijskem postopku) med drugim preveri tudi, ali je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN (tretja alinea prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, v povezavi z uvodno povedjo istega odstavka istega člena). Zgolj v primeru, če zahtevek za revizijo izpolnjuje zadevni pogoj (in ostale pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, upoštevaje pri tem drugo poved drugega odstavka 31. člena ZPVPJN), ga namreč Državna revizijska komisija sprejme v obravnavo (prva poved drugega odstavka 31. člena ZPVPJN). Če Državna revizijska komisija ugotovi, da zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

V posledici predstavljenih dejstev je Državna revizijska komisija ob upoštevanju 31. člena ZPVPJN v revizijskem postopku najprej izvedla predhodni preizkus zahtevka za revizijo v smislu, ali je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN.

ZPVPJN v prvem odstavku 14. člena določa, da se aktivna legitimacija prizna: 1. vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda; 2. zagovorniku javnega interesa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obvestila o izbiri (zadnji odstavek na strani 1, v povezavi s tabelo na strani 2) med drugim izhaja, da so »[n]a povabilo naročnika« […] »za razpisan sklop blaga 1. Sredstva za čiščenje prispele tri (3) ponudbe, ki so bile pravočasne« (med njimi tudi ponudba vlagatelja). Ker je v postopku oddaje tega javnega naročila vlagatelj, kot izhaja tudi iz Zapisnika o javnem odpiranju ponudb, številka JN 2/2015-Z, z dne 1. 12. 2015 (v povezavi s Spiskom prispelih ponudb, številka JN 2/2015-S, z dne 1. 12. 2015), oddal pravočasno ponudbo, se (upoštevaje prvi del prve povedi drugega odstavka 14. člena ZPVPJN) šteje, da je vlagatelj izkazal interes za dodelitev zadevnega javnega naročila (prvi element aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) v sklopu številka 1. V predstavljenem smislu je slediti zatrjevanju vlagatelja, da »je oddal pravočasno ponudbo za izvedbo predmetnega javnega naročila v razpisanem sklopu 1, s čimer je izkazal interes za dodelitev javnega naročila« (drugi odstavek I. točke na strani 2 zahtevka za revizijo).

Glede na navedeno je Državna revizijska komisija v nadaljevanju pristopila k ugotavljanju, ali vlagatelju je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) v sklopu številka 1 nastala škoda (drugi element aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN).

V zvezi z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz obvestila o izbiri (alinea b) na strani 2) med drugim izhaja, da je naročnik pri »pregledu in ugotavljanju popolnosti drugo uvrščene ponudbe ponudnika Kimi d.o.o.« (po svoji komisiji) ugotovil, da ta »tudi v obrazložitvi ni uspel izkazat, da ponudba izpolnjuje minimalne tehnične zahteve v delu kot sledi:« […] »Sredstvo za pralnico artikel 10: Koncentrirano belilno in kemotermično dezinfekcijsko sredstvo: Naročnikova zahteva je kemotermična dezinfekcija na 40 °C. Ponudnik je v dopolnitvi predložil strokovno poročilo iz katerega je razvidno, da je kemotermična dezinfekcija perila s ponujenim artiklom pri temperaturah pranja nad 60 °C«. Naročnik je ob tem v posledici zaključil, da mu »ni preostalo drugega, kot da je na predlog komisije« ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno, neprimerno in nepopolno. Vsebinsko primerljivo v zahtevku za revizijo (četrti odstavek II.b točke) navaja tudi vlagatelj sam.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je naročnik s tem, ko je v postopku oddaje zadevnega javnega naročila po opravljenem pregledu njegovo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1, kot neprimerno in (posledično) nepopolno izločil, morebiti kršil katero od določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006 in sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2) – prvi odstavek 80. člena ZJN-2, v povezavi z 20. oziroma 16. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2. V predstavljenem smislu je slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (prvi odstavek na strani 3) zatrjuje, da je iz zahtevka za revizijo razvidno, da »vlagatelj temu«, […] da je »njegova ponudba izločena«, […] »niti ne oporeka«. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne zatrjuje, da je glede njegove ponudbe, predložene v sklopu številka 1, naročnik morebiti v čem oziroma s čim ravnal v nasprotju z 78. členom ZJN-2 (ki normira dopustne dopolnitve in spremembe ponudbe), pač pa zatrjuje (zgolj) razlog, zaradi katerega bi morala biti po njegovem stališču (tudi) ponudba izbranega ponudnika v sklopu številka 1 označena za neprimerno in v posledici nepopolno. V pravovarstvenem predlogu zahtevka za revizijo vlagatelj tako predlaga, da se ponudba »ponudnika INTER KOOP d.o.o. za razpisani sklop 1 spozna« za neprimerno, da se jo »kot nepopolno izloči iz postopka ocenjevanja ponudb«, da se »za razpisani sklop 1 ugotovi nepopolnost vseh prejetih ponudb« in da se »za razpisani sklop 1 postopek javnega naročila ponovi«. Vsebinsko primerljivo izhaja tudi iz drugega odstavka I. točke na strani 2 zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj (z namenom utemeljevanja aktivne legitimacije) navaja, da bi bila, če »bi naročnik ravnal na zakonit način«, […] »ponudba ponudnika Inter Koop d.o.o. za razpisani sklop 1 spoznana kot neprimerna in bi bila kot takšna izločena iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, posledično« pa »bi se postopek javnega naročila ponovil«.

V opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek III. točke na strani 3, vsebinsko primerljivo pa tudi četrti in peti odstavek iste točke) vlagatelj celo izrecno priznava, da njegova ponudba »ne izpolnjuj[e] vseh strokovnih zahtev naročnika«, ko navaja, da je njegova ponudba »glede izpolnjevanja pogojev popolnoma enakovredna ponudbi izbranega ponudnika«, […] »saj vsebinsko obe ponudbi v enaki meri izpolnjujeta zahteve vezane na tehnične specifikacije naročnika oz. po mnenju vlagatelja v istem delu ne izpolnjujeta vseh strokovnih zahtev naročnika«.

V skladu z ustaljeno prakso Državne revizijske komisije ponudniku, ki v postopku oddaje javnega naročila predloži nepopolno ponudbo, sicer ni mogoče odreči dejanskega interesa za pridobitev tega (konkretnega) javnega naročila, vendar pa mu v primeru, kadar v postopku popolnosti svoje ponudbe sploh ne zatrjuje, ni mogoče priznati izkazovanja drugega elementa aktivne legitimacije, to je, da mu je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) nastala škoda (torej realne stopnje verjetnosti nastanka škode). Če zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v ponudbi določenega ponudnika te ni mogoče obravnavati kot popolne ponudbe v smislu 16. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-2, jo je potrebno v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZJN-2 izločiti. To pa pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se, kot v konkretnem primeru, njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, vezane na izbranega ponudnika oziroma na njegovo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1, izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v tem konkretnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši ponudnik, zaradi česar mu zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti (domnevnih kršitev naročnika, vezanih na izbranega ponudnika oziroma na njegovo ponudbo, predloženo v sklopu številka 1) v zvezi z zadevnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost izločitve njegove ponudbe (predložene v sklopu številka 1) zaradi njene nepopolnosti, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda. Takšnemu ponudniku aktivne legitimacije za uveljavljanje kršitev v zvezi s ponudbo, ki jo je v zadevnem postopku oddaje javnega naročila (v sklopu številka 1) predložil konkurenčni ponudnik, ni mogoče priznati – možnost nastanka škode se mora namreč izkazovati z zatrjevanjem, da ima ponudnik (še vedno) možnost pridobiti posel znotraj določenega konkretnega postopka oddaje javnega naročila. V predstavljenem smislu je tako slediti tudi naročniku, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo (drugi odstavek na strani 3) zatrjuje, da »tudi če bi vlagateljevi zahtevi ugodil in ponudbo ponudnika Inter Koop d.o.o. iz postopka izločil kot neprimerno, vlagatelj ne bi mogel biti izbran, saj je njegova ponudba nepopolna«.

Ker glede na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije vlagatelj v tem postopku oddaje zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 tako ne bi uspel pridobiti v izvedbo, v posledici ne izkazuje, da mu je ali bi mu lahko z domnevno kršitvijo (naročnika) v tem postopku oddaje javnega naročila v sklopu številka 1 nastala škoda (vlagatelj s tem ne izkazuje drugega od dveh kumulativno podanih elementov aktivne legitimacije). Naročnik namreč lahko skladno z določilom prvega odstavka 80. člena ZJN-2 javno naročilo odda le ponudniku s popolno ponudbo, vse ostale ponudbe, ki niso popolne, pa mora izločiti. Tako tudi v primeru, če bi se navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano nepopolnost ponudbe (v sklopu številka 1) izbranega ponudnika, izkazale za utemeljene, to dejstvo na nesporno ugotovljeno (neprimernost in) nepopolnost vlagateljeve ponudbe, predložene v sklopu številka 1, ne bi imelo vpliva. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi javno naročilo v sklopu številka 1 v zadevnem postopku njegove oddaje moralo biti oddano njemu. Vlagatelj si z izpodbijanjem odločitve o oddaji zadevnega javnega naročila v sklopu številka 1 izbranemu ponudniku, kot izhaja iz obvestila o izbiri, ne more izboljšati svojega položaja v tem postopku oddaje javnega naročila v sklopu številka 1.

Vsebinsko primerljivo je Državna revizijska komisija (ob primerljivem dejanskem stanju) odločila tudi v številnih svojih dosedanjih odločitvah, na primer v svojih sklepih številka 018-267/2013-6, z dne 6. 9. 2013, številka 018-228/2014-4, z dne 17. 9. 2014, številka 018-127/2014-4, z dne 16. 6. 2014, številka 018-301/2013-3, z dne 28. 8. 2013, številka 018-280/2013-3, z dne 19. 8. 2013 in nekaterih drugih odločitvah.

Aktivna legitimacija v predrevizijskem in revizijskem postopku se prizna tudi zagovorniku javnega interesa, vendar pa vlagatelj v konkretnem primeru ni naštet med zagovorniki javnega interesa (v drugem odstavku 6. člena ZPVPJN), ki lahko pod pogoji, določenimi v 6. členu ZPVPJN, uveljavljajo pravno varstvo (javnega interesa) v postopku oddaje zadevnega javnega naročila (druga alinea prvega odstavka 14. člena, v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZPVPJN).

Ker iz 1. točke izreka odločitve o zahtevku za revizijo izhaja, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, ne pa (po opravljenem predhodnem preizkusu v predrevizijskem postopku na podlagi 26. člena ZPVPJN) zavrgel, je Državna revizijska komisija, upoštevaje predlog izbranega ponudnika, da »DRK vložen revizijski zahtevek zavrže« (zadnji odstavek na drugi strani izjasnitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo na podlagi tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema dokumentacije, ki jo je s strani naročnika prejela dne 9. 3. 2016, s sklepom zavrgla. Državna revizijska komisija je namreč ugotovila, da zahtevka za revizijo ni vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN. Če bi Državna revizijska komisija sledila predlogu vlagatelja, kot ga podaja v opredelitvi do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo (tretji odstavek na strani 4), in bi »presoja[la] zahtevek ne samo iz procesnega vidika ampak tudi iz vsebinskega«, bi ravnala v očitnem nasprotju s kogentno določbo tretjega odstavka 31. člena ZPVPJN.

Odločitev Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo je pravnomočna (šesti odstavek 31. člena ZPVPJN).

Na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije (iz doslej predstavljenih razlogov) v ničemer ne vplivajo (ob upoštevanju petega odstavka 29. člena ZPVPJN sicer v pretežnem delu prepozna) zatrjevanja vlagatelja v zadnjem odstavku na strani 3 ter v prvem in drugem odstavku na strani 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vlagatelj namreč ni dokazal, da dejstev, ki v izpostavljenih delih opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo v pretežnem delu predstavljajo nova dejstva, brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku. Zatrjevanje vlagatelja (drugi odstavek na strani 4 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo), da »je zavestno oddal ponudbo kljub temu da je nepopolna, zaradi zagotovitve pravnega varstva«, je tudi sicer nelogično in neprepričljivo v delu, ki se glasi »zaradi zagotovitve pravnega varstva«. Temeljni interes vlagatelja namreč je (oziroma bi moral biti) pridobitev javnega naročila.

Na dosedanje zaključke Državne revizijske komisije (iz doslej predstavljenih razlogov) prav tako v ničemer ne vpliva mnenje vlagatelja, da je »v večji meri upravičen do pridobitve posla kot izbrani ponudnik« (tretji odstavek III. točke na strani 3 opredelitve do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi, da mu naročnik povrne vse nastale stroške postopka.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (pravno relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem postopku ne v revizijskem postopku, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov na podlagi 70. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, dne 14. 3. 2016


Predsednica senata
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije
























Vročiti:
– Dom starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, Cesta na Bokalce 51, 1000 Ljubljana
– KIMI, d. o. o., Planjava 1, 1236 Trzin
– INTER KOOP, d. o. o., Zrkovska cesta 97, 2000 Maribor
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
– v spis zadeve, tu

Natisni stran