Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-027/2016 Komunalno podjetje Ormož, d.o.o.

    Številka: 018-027/2016-4
    Datum sprejema: 9. 3. 2016

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Boruta Smrdela kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevzem in odstranjevanje določenih vrst odpadkov za leto 2016«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci, d. o. o., Vaneča 81b, Puconci, ki ga zastopa odvetnica Martina Zrinski Gönter, Puconci 79, Puconci (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., Hardek 21c, Ormož (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 3. 2016

    odločila:

    1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta št. 13-1/2016 »Odločitev o oddaji naročila« z dne 4. 1. 2016.

    2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.792,69 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

    Obrazložitev:

    Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 3. 12. 2015 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN8517/2015. Dne 4. 1. 2016 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila« št. 13-1/2016, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejše ponudnike, s katerimi bo sklenil okvirni sporazum, izbral družbe Gorenje surovina, d. o. o., Ulica Vita Kraigherja 5, Maribor, Saubermacher Slovenija, d. o. o., Ulica Matija Gubca 2, Murska Sobota, in Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o., Ulica Pohorskega bataljona 12, Slovenska Bistrica.

    Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 18. 1. 2016, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik storil naslednje kršitve:

    - Naročnik je vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., pri izvedbi vpogleda v ponudbo ponudnika Saubermacher Slovenija, d. o. o., pa je bilo ugotovljeno, da je ponudnik celotno ponudbo opredelil kot poslovno skrivnost, razen Obrazca št. 1. V te dokumente naročnik ni dopustil vpogleda. Vlagatelj meni, da bi mu moral biti omogočen vpogled v okoljevarstveno dovoljenje, ki je podlaga za odločitev naročnika glede izpolnjevanja osnovnih pogojev. Naročnik je po mnenju vlagatelja kršil pravico do vpogleda, saj se ni mogel prepričati o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, predvsem v okoljevarstvena dovoljenja, ki predstavljajo informacije javnega značaja in morajo biti dostopna vsem pravnim in fizičnim osebam, ki zanje zaprosijo.
    - Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil, da lahko za predmetno naročilo konkurira vsak subjekt, ki je registriran za dejavnost, ki je predmet tega razpisa in ima za opravljanje te dejavnosti vsa predpisana dovoljenja. Zakon o varstvu okolja predpisuje, da je dolžan upravljalec za obratovanje naprave, v kateri se bo izvajala dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, in za vsako večjo spremembo v obratovanju, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. V skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/2015) je dolžan imetnik odpadkov z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo zdravje in ne škodi okolju. Povzročitelj oz. imetnik odpadkov mora zagotoviti njihovo obdelavo tako, da jih bodisi obdela sam, odda zbiralcu ali odda izvajalcu obdelave. Obdelava odpadkov pomeni njihovo odstranjevanje ali predelavo, pri mešanih komunalnih odpadkih pa je potrebna njihova obdelava. Odpadke, ki se jih ne da predelati, je treba odstraniti, pri čemer ima drugi postopek predelave prednost pred odstranjevanjem. V skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014, 54/2015) je dovoljeno odlagati samo obdelane odpadke, in to zgolj na odlagališčih, pri čemer morajo biti od 1. 1. 2016 mešani komunalni odpadki obdelani v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov po postopku D8 in D9. To pomeni, da je treba mešane komunalne odpadke mehansko in biološko obdelati v obratih, ki zagotavljajo doseganje predpisanih parametrov iz 9. člena Uredbe o odlagališčih odpadkov in ki imajo obenem tudi izdana ustrezna okoljevarstvena dovoljenja za postopka D8 in D9. V Sloveniji je takih centrov sedem, z enim izmed njih upravlja vlagatelj, z enim pa ponudnik Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o. Preostala dva ponudnika okoljevarstvenih dovoljenj za obdelavo odpadkov (kamor spada tudi odstranjevanje) nimata in obdelave mešanih komunalnih odpadkov nista več upravičena izvajati. Prehodno obdobje, v katerem je bilo še dovoljeno začasno obdelovati mešane komunalne odpadke, se je izteklo 31. 12. 2015. Ker je naročnik zahteval, da je ponudnik sposoben izvajati dodeljeno naročilo in iz njega izvirajoča dela opraviti strokovno in kvalitetno, po pravilih stroke in v skladu z veljavnimi predpisi, bi moral vsak ponudnik izpolnjevati vse pogoje za opravljanje zaupanih del. Vlagatelj navaja, da ponudba ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., ni ustrezna, saj ne izkazuje obstoja dovoljenj za izvajanje odpadkov po postopkih D8 in D9. Ponudnik je sicer potrdil, da ima dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, vendar mu je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov v Reciklažnem centru Maribor, in sicer preko naprave za obdelavo kovinskih in nekovinskih odpadkov, naprave za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, naprave za sortiranje mešane embalaže ter naprave za skladiščenje in obdelavo odpadne električne in električne opreme, vse po postopkih R12/R13. Vlagatelj je vpogledal tudi v okoljevarstvena dovoljenja podizvajalca ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., družbe Salomon, d. o. o., in ugotovil, da je bilo pravnemu predniku tega podizvajalca izdano okoljevarstveno dovoljenje glede emisij snovi v zrak za obratovanje obrata v Lenartu, kot posledica dograditve obstoječe linije za sortiranje mešanih komunalnih odpadkov z dodatno linijo za proizvodnjo trdnega goriva. Pravni prednik podizvajalca je razpolagal tudi z okoljevarstvenim dovoljenjem za predobdelavo odpadkov in obratovanje glede emisij vode, in sicer za predobdelavo v napravi za proizvodno trdnega goriva z možnostjo ločevanja odpadkov, pri čemer je za odpadke s klasifikacijsko številko 19 12 11 izdano dovoljenje za obdelavo po postopku R12, R13, za mešane komunalne odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 pa po postopkih R12, R13, D14 in D15. Vlagatelj zato meni, da bi moral naročnik ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., izločiti iz postopka. Vlagatelj navaja, da je tudi za ponudnika Saubermacher Slovenija, d. o. o., uspel pridobiti veljavna dovoljenja, iz katerih izhaja, da ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov in obratovanje glede emisij v vode po postopkih R12, R13, D13 in D15 v Centru za ravnanje z odpadki Lenart. Ker je Center za ravnanje z odpadki Vrhnika prešel na ponudnika Saubermacher Slovenija, d. o. o., je bilo nanj preneseno tudi okoljevarstveno dovoljenje, ki se nanaša na delovanje tega centra in katerega vsebina mu daje upravičenje do obratovanja kompostarne Vrhnika, v okviru katere je dovoljena predelava biološko razgradljivih odpadkov po postopku R3. Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik zato tudi ponudbo ponudnika Saubermacher Slovenija, d. o. o., izločiti iz postopka, saj tudi on, enako kot ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., ne sme opravljati dejavnosti odstranjevanja odpadkov po postopkih D8 in D9.
    - V ponudbi ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., ni Obrazca št. 3 za podizvajalca, družbo Salomon, d. o. o., saj bi moral tudi ta izkazati, da na dan oddaje ponudbe nima zapadlih neporavnanih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost.

    Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga izločitev ponudb ponudnikov Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., in spremembo odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

    Ponudnik Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o., se je o revizijskih navedbah izjasnil z vlogo z dne 25. 1. 2016, v kateri navaja, da se strinja z navedbami iz zahtevka za revizijo.

    Ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., se je o revizijskih navedbah izjasnil z vlogo z dne 25. 1. 2016, v kateri predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, saj meni, da potek roka za začasno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov nima vpliva na zbiranje in predelavo mešanih komunalnih odpadkov. Potek roka je pomemben le za primer, ko se mešane komunalne odpadke oz. ostanke po predelavi po R1 odstrani s hierarhično najmanj zaželenim načinom odstranjevanja – odlaganjem. Uredba o odpadkih predpisuje hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer preprečevanje odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in odstranjevanje. Šele v primeru odstranjevanja se uporabljajo določbe Uredbe o odlagališčih odpadkov, v skladu s katero je treba le tiste mešane komunalne odpadke, ki se odstranijo z odlaganjem, obdelati po postopkih D8 in D9. Če se mešane komunalne odpadke, ki ostanejo po predelavi, odstrani na druge načine oz. se jih obdela s sežigom, po R1, predhodna obdelava po postopkih D8 in D9 ni potrebna. Ponudnik navaja, da odpadke najprej odda v recikliranje in predelavo po postopkih R12 in R13, preostanek pa odstrani z energetsko obdelavo R1, kar je skladno z okoljskimi predpisi.

    Ponudnik Saubermacher Slovenija, d. o. o., se je o revizijskih navedbah izjasnil z vlogo z dne 27. 1. 2016. Tudi on predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, saj meni, da vlagatelju ni bila kršena pravica do vpogleda, ker je okoljevarstvena dovoljenja lahko pridobil sam. V zvezi s pogoji za opravljanje dejavnosti pa ponudnik meni, da je izpolnil zahteve iz razpisne dokumentacije, ki je zahtevala veljavno dovoljenje za opravljanje dejavnosti prevzema in odstranjevanja mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, kar je ponudnik tudi predložil.

    Naročnik je dne 10. 2. 2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik odgovarja na posamezne revizijske navedbe:

    - Naročnik mora varovati kot zaupne podatke, ki so osebni ali tajni podatki ali predstavljajo poslovne skrivnosti. Ponudnik Saubermacher Slovenija, d. o. o., je predložil sklep o varovanju poslovnih skrivnosti, s katerim je kot poslovno skrivnost opredelil vse dokumente, ki so del ponudbe, in vse informacije, ki so označene z žigom. Ta sklep je naročnika zavezoval, zaradi česar je na vpogledu prikril vse dokumente, označene z oznako poslovne skrivnosti. Sicer pa naročnik meni, da je vlagatelj okoljevarstvena dovoljenja pridobil sam in je lahko tako sam preveril izpolnjevanje pogojev.
    - Naročnik meni, da so vsi ponudniki, vključno s podizvajalci, izkazali sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti. Predmet naročila je prevzem in odstranjevanje določenih vrst odpadkov. Naročnik pri tem ni predpisal, kako naj se ravna z ostanki mešanih komunalnih odpadkov, in tudi ni predpisal, da se jih mora odlagati. Zato meni, da zahteva za okoljevarstveno dovoljenje za izvajanje postopkov D8 in D9 ne bi bila dopustna. S tem bi naročnik bistveno okrnil konkurenco. Naročnik izvaja gospodarsko javno službo za tri občine, njegova naloga pa je, da izvaja to službo skladno z zakonodajo, po načelu »onesnaževalec plača« ter po čim bolj optimalni ceni. Interes naročnika je, da čim bolj razširi konkurenco. Če bi predpisal, da mora ponudnik zagotoviti odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov po predpisanih postopkih D8 in D9, bi konkurenco omejil na šest oz. sedem odlagališč, realno pa glede na lokacijo na dva do tri ponudnike. Naročnik je pričakoval ponudbe tudi iz tujine, zato ni omejil možnosti, da se odpadki obdelajo tudi drugje in na drugačen način. Omejitev na odstranjevanje z odlaganjem bi bila diskriminatorna do tujih ponudnikov. Naročnik je torej zavestno razpisal le storitev prevzema in odstranjevanja odpadkov, ki nujno ne vključuje odlaganja odpadkov, ponudnikom pa je prepustil, da z odpadki ravnajo v skladu s svojimi postopki in okoljevarstvenimi dovoljenji. Naročnik je ponudniku prepustil, da ostanke mešanih komunalnih odpadkov bodisi sežge bodisi odloži. Le v primeru odlaganja so potrebna okoljska dovoljenja, za katera vlagatelj ugotavlja, da jih dva ponudnika nimata.
    - Naročnik je pri pregledu ponudbe ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., ugotovil, da Obrazec 3 za podizvajalca ni bil predložen, vendar ni zahteval dopolnitve formalno nepopolne ponudbe, saj je sam preveril izpolnjevanje pogoja plačanih davkov in prispevkov za socialno varnost in ugotovil, da podizvajalec ta pogoj izpolnjuje.

    Naročnik je z vlogo z dne 15. 2. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.

    Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 2. 2016 opredelil do navedb naročnika. V vlogi odgovarja na posamezne naročnikove trditve in dodatno pojasnjuje revizijske navedbe. Vlagatelj navaja, da mu je bila pravica do vpogleda kršena kljub temu, da je uspel pridobiti okoljevarstvena dovoljenja, saj mu zaradi onemogočenega vpogleda ni znano, na kakšen način je ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., dokazoval svojo sposobnost. V zvezi z izkazovanjem sposobnosti za izvedbo naročila vlagatelj navaja, da gre pri postopkih D8 in D9 najprej za obdelavo odpadkov na mehanski liniji, tej pa sledi obdelava oz. stabilizacija težke frakcije, ki je primerna za sežig v posebnih tunelih. V tunelih poteka aerobni razpad in stabilizacija ostankov pred njihovo odstranitvijo (odložitvijo na odlagališče za nenevarne odpadke). Rezultat obdelave mešanih komunalnih odpadkov D8 in D9 je ta, da približno 20 % odpadkov predstavljajo materiali za reciklažo, približno 35 % predstavljajo odpadki, ki so primerni za sežig po postopku R1, približno 3 % predstavljajo odpadki, ki so primerni za gradbeništvo, približno 30 % odpadkov predstavlja stabilizirana težka frakcija, ki je primerna za odstranjevanje na odlagališča po postopku D1, približno 12 % pa je tehnološka voda, ki se izloči kot vodna para. Pri postopkih R12 in R13 gre za predhodno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v manjših premičnih napravah, rezultat take obdelave pa je, da približno 15 % odpadkov predstavljajo materiali za reciklažo, približno 30 % predstavljajo odpadki, ki so primerni za sežig po postopku R1, približno 3 % predstavljajo odpadki, ki so primerni za gradbeništvo, približno 7 % je tehnološka voda, približno 45 % pa po predobdelavi predstavlja ostanek, ki ga ni mogoče uporabiti za sežig, saj v Sloveniji takšnih naprav ni, tudi v tujini pa jih je izjemno malo. Vsi uporabniki postopkov po R12 in R13 so ta del odpadkov odlagali na odlagališčih in jih bodo morali tudi v prihodnje, vendar pa ne zadostujejo pogojem za odstranjevanje z odlaganjem, saj niso predhodno stabilizirani v za to primernih prostorih. To pomeni, da bi ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., ob postopkih R12 in R13 morala imeti za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, vsaj za tisti del, ki ostaja po predobdelavi, še dovoljenje za predelavo tega dela odpadkov po postopku D8 in D9. Sežiganje odpadkov je obvezna gospodarska javna služba varstva okolja, ki je zagotovljena le v Celju, za potrebe Savinjske regije v Toplarni Celje, zato odpadkov iz Ormoža tam ni mogoče sežigati. Naročnik je s tem, ko je navedel, da ni predpisal, kako naj ponudniki ravnajo z odpadki in da zahteva po predložitvi okoljevarstvenega dovoljenja za izvajanje postopkov D8 in D9 ne bi bila dopustna, tudi sam potrdil, da oba ponudnika ne razpolagata s potrebnimi dovoljenji. V zvezi s formalno nepopolnostjo ponudbe ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., vlagatelj še navaja, da bi jo moral naročnik izločiti, ker ni imela priloženega Obrazca 3 za podizvajalca.

    Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in ponudnikov Gorenje surovina, d. o. o., Saubermacher Slovenija, d. o. o., in Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o., je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

    Med vlagateljem in naročnikom je najprej spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil pravico do vpogleda v dokumentacijo postopka javnega naročanja iz 22. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2), ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v tisti del ponudbe ponudnika Saubermacher Slovenija, d. o. o., ki ga je ta označil za poslovno skrivnost.

    Postopek vpogleda v dokumentacijo v postopkih javnega naročanja ureja sedmi odstavek 22. člena ZJN-2, ki med drugim določa, da mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki, upoštevaje prvi in drugi odstavek 22. člena ZJN-2, predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZJN-2 mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Skladno z drugim odstavkom 22. člena ZJN-2 so, ne glede na prvi odstavek 22. člena ZJN-2, javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejša ponudba pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

    Kot je razvidno iz dokumentacije, je vlagatelj z vlogo z dne 6. 1. 2016 zahteval vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo ponudnikov Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o. Iz zapisnika o vpogledu v ponudbo z dne 11. 1. 2016 je razvidno, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo, razen v tiste dele, ki so bili označeni kot poslovna skrivnost. Na vpogledu je vlagatelj pripomnil, da je okoljevarstveno dovoljenje, ki je podlaga za odločitev naročnika, javni dokument in da se brez vpogleda v to dovoljenje ne more opredeliti do ponudb.

    Z dovolitvijo vpogleda v dokumentacijo 6. 1. 2016 je naročnik upošteval določbo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2, vendar je med vlagateljem in naročnikom sporno, ali je bil vlagatelju omogočen vpogled v dokumentacijo v obsegu, ki ga določa 22. člen ZJN-2. Če bi se izkazalo, da je naročnik dovolil vlagatelju vpogled v dokumentacijo v obsegu, ki je manjši od tistega, ki ga določa 22. člen ZJN-2, bi bilo za popravo posledic te kršitve potrebno, da se vlagatelju dovoli vpogled v dokumentacijo še v manjkajočem obsegu (prim. peti odstavek 31. člena ZPVPJN).

    Naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v del, ki se nanaša na okoljevarstvena dovoljenja, in sicer na podlagi sklepa o označitvi poslovne skrivnosti, ki ga je predložil ponudnik Saubermacher Slovenija, d. o. o. V primeru obstoja sklepa, s katerim ponudniki označijo podatke iz ponudbe za poslovno skrivnost, je treba upoštevati, da je z zakritimi podatki prepovedano razpolagati po subjektivnem merilu (prvi odstavek 39. Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, številka 42/2006 in spremembe; v nadaljevanju: ZGD-1): »Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. […]«). Vendar se skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Če kateri podatek ne bi bil varovan v okviru prvega odstavka 39. člena ZGD-1, to še ne pomeni, da bi ga moral naročnik razkriti vlagatelju, saj je razpolaganje s takimi podatki lahko omejeno po objektivnem merilu (drugi odstavek 39. člena ZGD-1: »Ne glede na to ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. […]«).

    Izhajajoč iz določila sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 naročnik dovoli vpogled v tiste podatke iz drugih ponudb, ki jih določa drugi odstavek 22. člena ZJN-2, saj so ti podatki glede na zakonsko besedilo javni (tretji odstavek 39. člena ZGD-1). Glede na določbo sedmega odstavka 22. člena ZJN-2 je treba ugotoviti, da naročnik dovoli vpogled tudi v tiste podatke, ki niso zajeti v drugem odstavku 22. člena ZJN-2, in ne morejo biti določeni za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, ker so podani razlogi iz tretjega odstavka 39. člena ZGD-1. Ne da bi se Državna revizijska komisija opredeljevala do vprašanja, ali so okoljevarstvena dovoljenja podatek, ki bi moral biti na podlagi zakona javen, je treba ugotoviti, da je vlagatelj že v zahtevku za revizijo pojasnil, da je veljavna okoljevarstvena dovoljenja za ponudnika Saubermacher Slovenija, d. o. o., pridobil od Agencije RS za okolje. Kot navaja vlagatelj, je Agencija RS za okolje dolžna o izdanih okoljevarstvenih dovoljenjih za obratovanje naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, ter za vsako večjo spremembo v obratovanju te naprave, obvestiti javnost na krajevno običajen način in na spletu. Vlagatelj je ob tem navedel tudi spletni naslov in pojasnil, da je pristojni organ zaprosil za okoljevarstvena dovoljenja ponudnika Saubermacher Slovenija, d. o. o., na podlagi česar mu je bila zahtevana dokumentacija posredovana, in sicer še pred potekom roka za vložitev zahtevka za revizijo.

    Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz vlagateljevih navedb razvidno, da je lahko pridobil okoljevarstvena dovoljenja, s katerimi razpolaga ponudnik Saubermacher Slovenija, d. o. o. Vlagatelj se tako na vpogledu ni imel možnosti seznaniti le z delom dokumentacije izbranega ponudnika, vendar pa se je s tem delom lahko seznanil preko registra okoljevarstvenih dovoljenj. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, s katerimi okoljevarstvenimi dovoljenji razpolaga ponudnik Saubermacher Slovenija, d. o. o. in zakaj, po njegovem mnenju, z njimi ne izkazuje usposobljenosti za izvedbo predmetnega naročila.

    Vlagatelj lahko v postopku pravnega varstva po ZPVPJN uveljavlja tudi kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo, saj ta predstavlja eno izmed kršitev ZJN-2. Vendar ta kršitev ni take narave, da bi lahko bistveno vplivala na oddajo javnega naročila (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN). Vpogled v naročnikovo dokumentacijo v zvezi z izbiro najugodnejše ponudbe je namreč dejanje v postopku oddaje javnega naročila, ki časovno in vsebinsko sledi sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila. Uveljavljanje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo je v ZPVPJN tudi posebej urejeno (peti odstavek 31. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato opozarja, da je iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN (»Če vlagatelj dejstev in dokazov iz 5. točke prvega odstavka 15. člena ne more navesti ali predlagati, …«) razviden namen uveljavljanja kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo, ki je v tem, da lahko vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi, s katerimi utemelji trditve, da je naročnik izbral ponudbo, ki ni popolna, in da na ta način doseže razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj ima v postopku pravnega varstva po ZPVPJN zato primarno interes, da doseže razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila (prim. 2. alinejo prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in 2. alinejo prvega odstavka 31. člena ZPVPJN), ne pa le, da vpogleda v dokumentacijo. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da za rešitev konkretne zadeve ne more biti ključno, da se vlagatelj na vpogledu ni seznanil z okoljevarstvenimi dovoljenji, s katerimi razpolaga ponudnik Saubermacher Slovenija, d. o. o., pač pa je ključno, da se je vlagatelj s tem seznanil pred vložitvijo zahtevka za revizijo. To je vlagatelju omogočilo, da navede dejstva in predlaga dokaze (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPVPJN) v utemeljitev svoje trditve, da ponudnik Saubermacher Slovenija, d. o. o., ne razpolaga s potrebnimi dovoljenji in da je zato njegova ponudba nepopolna, naročnik pa bi jo moral izločiti.

    V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe v delu, kjer vlagatelj zatrjuje, da ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o. ne razpolagata s potrebnimi okoljevarstvenimi dovoljenji za izvedbo predmetnega javnega naročila. Te revizijske navedbe je treba presojati z vidika prvega odstavka 80. člena ZJN-2), ki določa, da mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila, po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb oziroma spremembi ponudb v skladu z 78. členom ZJN-2, izločiti vse ponudbe, ki niso popolne. Popolna ponudba je tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Nepravilna ponudba je (med drugim) tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev iz 41. do 47. člena ZJN-2 (19. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2).

    Vlagatelj zatrjuje, da ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., nimata ustreznih dovoljenj za opravljanje storitev, ki so predmet konkretnega javnega naročila, oziroma da ne izpolnjujeta pogojev razpisne dokumentacije v zvezi s sposobnostjo za opravljanje poklicne dejavnosti. Vlagatelj sicer navaja, da oba ponudnika razpolagata z določenimi dovoljenji. Ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., naj bi tako razpolagal z okoljevarstvenim dovoljenjem za obdelavo odpadkov v Reciklažnem centru Maribor, in sicer preko naprave za obdelavo kovinskih in nekovinskih odpadkov, naprave za predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, naprave za sortiranje mešane embalaže ter naprave za skladiščenje in obdelavo odpadne električne in električne opreme, vse po postopkih R12/R13. Tudi podizvajalec ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., kot pravni naslednik naj bi razpolagal z okoljevarstvenim dovoljenjem glede emisij snovi v zrak za obratovanje obrata v Lenartu, kot posledica dograditve obstoječe linije za sortiranje mešanih komunalnih odpadkov z dodatno linijo za proizvodnjo trdnega goriva. Podizvajalec naj bi po navedbah vlagatelja razpolagal tudi z okoljevarstvenim dovoljenjem za predobdelavo odpadkov in obratovanje glede emisij vode, in sicer za predobdelavo v napravi za proizvodno trdnega goriva z možnostjo ločevanja odpadkov, pri čemer je za odpadke s klasifikacijsko številko 19 12 11 izdano dovoljenje za obdelavo po postopku R12, R13, za mešane komunalne odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 pa po postopkih R12, R13, D14 in D15. Kar se tiče ponudnika Saubermacher Slovenija, d. o. o., vlagatelj navaja, da ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov in obratovanje glede emisij v vode po postopkih R12, R13, D13 in D15 v Centru za ravnanje z odpadki Lenart, kot prevzemnik Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika pa naj bi razpolagal tudi z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki se nanaša na delovanje tega centra in katerega vsebina mu daje upravičenje do obratovanja kompostarne Vrhnika, v okviru katere je dovoljena predelava biološko razgradljivih odpadkov po postopku R3. Med strankami torej ni spora, da ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., razpolagata z navedenimi dovoljenji, prav tako tudi ni spora, da oba ponudnika ne razpolagata z okoljevarstvenimi dovoljenji za izvajanje dejavnosti odstranjevanja odpadkov po postopkih D8 in D9. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bi oba ponudnika morala razpolagati tudi z okoljevarstvenimi dovoljenji za izvajanje dejavnosti odstranjevanja odpadkov po postopkih D8 in D9, navedena ponudnika in naročnik pa nasprotno ne zatrjujejo, da bi ponudnika ta dovoljenja imela, temveč zatrjujejo, da ta dovoljenja v razpisni dokumentaciji niso bila zahtevana. Sporno vprašanje torej je, ali bi morala oba ponudnika za izkazovanje usposobljenosti v predmetnem postopku javnega naročila in posledično za ugotovitev popolnosti njunih ponudb poleg okoljevarstvenih dovoljenj, s katerimi razpolagata in sta jih predložila ponudbi, predložiti še okoljevarstvena dovoljenja za izvajanje dejavnosti odstranjevanja odpadkov po postopkih D8 in D9.

    V skladu z osmim odstavkom 41. člena ZJN-2 lahko naročnik od ponudnikov zahteva, da izpolnjujejo minimalno stopnjo sposobnosti glede ekonomskega in finančnega statusa ter tehnične in poklicne sposobnosti. Količina informacij za ugotavljanje minimalne stopnje sposobnosti ponudnika za posamezno naročilo mora biti povezana in sorazmerna s predmetom naročila. Zahtevane minimalne stopnje sposobnosti ponudnika mora naročnik navesti v obvestilu o javnem naročilu. Iz citirane določbe ZJN-2, iz 3. točke prvega odstavka 71. člena ZJN-2 (ki določa, da vsebino razpisne dokumentacije sestavljajo pogoji za ugotavljanje sposobnosti in navodila o načinu dokazovanja sposobnosti ponudnika) ter iz načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, izhaja naročnikova dolžnost, da v obvestilu o javnem naročilu oziroma v razpisni dokumentaciji vnaprej natančno določi vse pogoje in gospodarske subjekte tako vnaprej seznani s tem, kateri so pogoji, ki jih morajo izpolnjevati za sodelovanje, da bodo s svojo ponudbo lahko konkurirali za pridobitev posla. Preko vnaprejšnje seznanitve s pogoji se gospodarski subjekt sploh odloči, ali bo sodeloval v postopku oddaje javnega naročila, hkrati pa lahko vsak ponudnik na ta način naknadno preveri, ali je naročnik izpeljal postopek v skladu s pravili, ki so bila vnaprej določena, in ali je bila njegova ponudba obravnavana na enak način kot ponudbe ostalih ponudnikov, na podlagi česar lahko tudi uveljavlja pravno varstvo. Naročnik mora v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati popolnost ponudb glede na vnaprej izrecno določene in objavljene zahteve. Nasprotno ravnanje naročnika bi pomenilo kršitev tretjega odstavka 71. člena ZJN-2, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (8. člen ZJN-2) ter enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2).

    ZJN-2 razlikuje med pogoji, s katerimi se ugotavlja osnovna sposobnost ponudnika, sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti, ter pogoji, ki se nanašajo na ekonomsko-finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost. Le nekateri med njimi (npr. nekaznovanost ponudnika oziroma njegovih zakonitih zastopnikov za določena kazniva dejanja) so obligatorni, kar pomeni, da jih naročnik mora določiti v razpisni dokumentaciji. Vsi ostali so našteti zgolj primeroma, torej fakultativno, kar pomeni, da jih naročnik določi avtonomno, po lastni presoji, upoštevaje pri tem predmet in specifične lastnosti konkretnega javnega naročila. Med pogoje, ki jih naročnik določi po lastni presoji, ZJN-2 uvršča tudi tiste, ki se nanašajo na ugotavljanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti (43. člen ZJN-2). Prvi odstavek 43. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik od vsakega gospodarskega subjekta, ki želi sodelovati pri javnem naročanju, zahteva, da predloži dokazilo v skladu s predpisi države članice, v kateri je registriral dejavnost, o vpisu v register poklicev ali trgovski register ali da predloži izjavo ali potrdilo. Drugi odstavek 43. člena ZJN-2 določa, da lahko naročnik v primeru, če morajo kandidati ali ponudniki imeti posebno dovoljenje ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev, ki je predmet naročila, od njih zahteva, da v postopkih za oddajo javnih naročil storitev predložijo dokazila o tem dovoljenju ali članstvu.

    V zvezi s pogoji za opravljanje poklicne dejavnosti ZJN-2 torej ne določa, da mora naročnik iz postopka izločiti ponudnika, ki ne razpolaga z ustreznimi dovoljenji za opravljanje dejavnosti, kot jih določajo veljavni predpisi, temveč naročniku (fakultativno) daje možnost, da v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteva predložitev dokazil, da s takimi dovoljenji, če so zahtevana, dejansko razpolagajo. To pomeni, da šele v primeru, če naročnik pogoje v zvezi s sposobnostjo za opravljanje poklicne dejavnosti določi v razpisni dokumentaciji, postanejo taki pogoji izločilni kriterij, na podlagi katerega je naročnik dolžan izločiti ponudbo ponudnika, če ponudnik z zahtevanimi dovoljenji ne razpolaga. V obravnavanem primeru tako za presojo popolnosti ponudbe izbranega ponudnika ni relevantno, ali ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., razpolagata z ustreznimi dovoljenji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, ampak je relevantno, ali razpolagata s tistimi dovoljenji, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji.

    Iz razpisne dokumentacije (točka 2.2 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) je razvidno, da je predmet tega naročila prevzem in odstranjevanje določenih vrst odpadkov za leto 2016 (mešani komunalni odpadki – klas. št. 20 03 01 – in kosovni odpadki – klas. št. 20 03 07). V točki 2.10 Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik določil, da mora ponudba vsebovati Obrazec št. 3, kateremu morajo biti med drugim (Priloga B) priloženi kopija akta o ustanovitvi v delu, ki se nanaša na registrirane dejavnosti, in kopija dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila (prevzem in odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov – klas. št. 20 03 01 – in kosovnih odpadkov – klas. št. 20 03 07). V 4. poglavju razpisne dokumentacije je naročnik določil pogoje za ugotavljanje sposobnosti, pri čemer je v točki 4.2.9 (Sposobnost ponudnika za opravljanje poklicne dejavnosti) zahteval: »Da ima ponudnik veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno, ali morajo biti člani posebne organizacije, da bi lahko v državi, v kateri imajo svoj sedež, opravljali storitev.« Kot dokazilo za izpolnjevanje navedenega pogoja je naročnik določil: »Obrazec št. 3 in dokazilo iz uradne evidence, v skladu s predpisi države članice. Gospodarski subjekti s sedežem v RS predložijo kopijo akta o ustanovitvi v delu, ki se nanaša na registrirane dejavnosti in kopijo dovoljenja za opravljanje dejavnosti (prevzem in odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov – klas. št. 20 03 01 – in kosovnih odpadkov – klas. št. 20 03 07).«

    Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik povzel določbo drugega odstavka 43. člena ZJN-2 in od ponudnikov zahteval, da razpolagajo z dovoljenji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, pri čemer je konkretiziral, da morajo predložiti dovoljenje za prevzem in odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov – klas. št. 20 03 01 – in kosovnih odpadkov – klas. št. 20 03 07. V skladu s 30. točko Uredbe o odpadkih gre pri prevzemanju odpadkov za zbiranje, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Za obdelavo odpadkov štejejo postopki predelave ali odstranjevanja odpadkov, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje (10. točka 3. člena Uredbe o odpadkih). Predelava je postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v obratu, v katerem so bili predelani, ali v drugih gospodarskih dejavnostih, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so pripravljeni za izpolnitev te funkcije. Postopki predelave so navedeni v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe, pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki predelave (18. točka 3. člena Uredbe o odpadkih). V Prilogi 2 Uredbe o odpadkih so kot postopki predelave našteti postopki z oznakami od R1 do R13. Odstranjevanje je v 13. točki 3. člena Uredbe o odpadkih definirano kot postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Postopki odstranjevanja so navedeni v Prilogi 1, ki je sestavni del Uredbe o odpadkih, pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki odstranjevanja. V Prilogi 1 Uredbe o odpadkih so kot postopki odstranjevanja našteti postopki z oznakami od D1 do D15.

    Glede na to, da so skladno z Uredbo o odpadkih postopki odstranjevanja navedeni v Prilogi 1, postopki predelave pa v Prilogi 2 Uredbe o odpadkih, je treba naročnikovo zahtevo, da morajo ponudniki razpolagati z dovoljenjem za prevzem in odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov – klas. št. 20 03 01 – in kosovnih odpadkov – klas. št. 20 03 07, razumeti na način, da morajo ponudniki razpolagati z dovoljenjem za odstranjevanje oz. obdelavo odpadkov (klasifikacijska številka 20 03 01 in 20 03 07). Strinjati se je treba z naročnikom, da v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano, da ponudniki razpolagajo z dovoljenjem za odstranjevanje oz. obdelovanje mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov po določnem postopku. Zato gre ugotoviti, da so ponudniki izkazali izpolnjevanje naročnikove zahteve, če so v ponudbeni dokumentaciji izkazali razpolaganje z dovoljenjem za odstranjevanje oz. obdelavo odpadkov po enem izmed postopkov, ki so določeni v Prilogi 1 in Prilogi 2 Uredbe o odpadkih.

    Na podlagi navedenega se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da bi ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., morala predložiti okoljevarstvena dovoljenja za izvajanje dejavnosti odstranjevanja odpadkov po postopkih D8 in D9. Naročnikovo zahtevo, da mora ponudnik imeti veljavno dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona takšno dovoljenje potrebno, je treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila razumeti v povezavi z določbo, da mora predložiti dovoljenje za prevzem in odstranjevanje mešanih komunalnih odpadkov – klas. št. 20 03 01 – in kosovnih odpadkov – klas. št. 20 03 07. Ker Uredba o odpadkih določa različne načine odstranjevanja in obdelave odpadkov, naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni določil, z dovoljenjem za kateri konkretni postopek odstranjevanja morajo ponudniki razpolagati, so ponudniki izpolnili naročnikov pogoj, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji, na način, da so predložili dovoljenje za odstranjevanje oz. obdelavo odpadkov na enega izmed možnih načinov odstranjevanja, kot so določeni v Uredbi o odpadkih.

    Citiranih zahtev razpisne dokumentacije ni mogoče razumeti na način, da so postale vse zahteve, ki jih določa Uredba o odpadkih ali Uredba o odlagališčih odpadkov, tudi izločilni pogoji razpisne dokumentacije. Uredbi namreč ne nalagata obveznosti ponudnikom v postopku oddaje javnih naročil (v smislu zahtev, katerih izpolnjevanje bi morali ponudniki izkazovati v svojih ponudbah, oddanih v postopkih oddaje javnih naročil), zato se ni mogoče strinjati z vlagateljem, da ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., ne izpolnjujeta zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji v zvezi z izkazovanjem sposobnosti za opravljanje dejavnosti. Nasprotno, če bi naročnik iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila ponudbi ponudnikov Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., izločil, ker naj ne bi razpolagala z dovoljenjem za obdelavo odpadkov po postopku D8 in D9, bi ga izločil na podlagi kriterijev, ki v razpisni dokumentaciji niso bili določeni.

    Glede na navedeno in glede na dejstvo, ki med strankami ni sporno in je razvidno tudi iz ponudbene dokumentacije, je ugotovljeno da ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., razpolagata z dovoljenji za odstranjevanje oz. obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (klasifikacijska številka 20 03 01) in kosovnih odpadkov (klasifikacijska številka 20 03 07). Kot je bilo že zapisano, med strankami tudi ni sporno, da ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., razpolaga z okoljevarstvenim dovoljenjem za obdelavo odpadkov v Reciklažnem centru Maribor po postopkih R12 in R13, njegov podizvajalec pa z okoljevarstvenim dovoljenjem glede emisij snovi v zrak ter z okoljevarstvenim dovoljenjem za predobdelavo odpadkov in obratovanje glede emisij vode po postopku R12, R13 oz. za mešane komunalne odpadke s klasifikacijsko številko 20 03 01 po postopkih R12, R13, D14 in D15. Ponudnik Saubermacher ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov in obratovanje glede emisij v vode po postopkih R12, R13, D13 in D15 in razpolaga tudi z okoljevarstvenim dovoljenjem, na podlagi katerega je dovoljena predelava biološko razgradljivih odpadkov po postopku R3. Glede na navedeno in ob upoštevanju določil razpisne dokumentacije naročniku ni mogoče očitati kršitev pravil ZJN-2, ko je ponudbi ponudnikov Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., v tem delu ocenil kot popolni.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo in nadaljnjih vlogah sicer zatrjuje, da je obdelava mešanih komunalnih odpadkov po 1. 1. 2016 dopustna le po postopku D8 in D9. Vendar Državna revizijska komisija teh navedb vsebinsko ni presojala. Tudi če bi se namreč vlagateljeve navedbe v tem delu izkazale za utemeljene, to na presojo pravilnosti ponudb ponudnikov Gorenje surovina, d. o. o., in Saubermacher Slovenija, d. o. o., glede na določbe razpisne dokumentacije, ne bi moglo vplivati. Treba je namreč opozoriti, da lahko Državna revizijska komisija v okviru svojih pristojnosti ugotavlja le, ali je naročnik pri oceni popolnosti ponudb upošteval pravila ZJN-2 in določila lastne razpisne dokumentacije. Če ponudnik izpolni vse zahteve iz razpisne dokumentacije, je treba njegovo ponudbo označiti za popolno, tudi če v razpisni dokumentaciji niso konkretno navedene vse zahteve, ki jih področni predpisi določajo za izvajanje določene dejavnosti. Vendar pa to ne pomeni, da lahko tak ponudnik javno naročilo izvede, ne da bi pri izvedbi upošteval vsa določila relevantne zakonodaje – pomeni le, da morebitne kršitve v fazi izvrševanja predmeta javnega naročila ne morejo vplivati na presojo popolnosti ponudb. Treba je posebej opozoriti, da bo katerikoli izvajalec predmetnega naročila moral izvajati storitve v skladu z veljavnimi predpisi, za nadzor nad ustrezno izvedbo predmeta javnega naročila pa bo, poleg pristojnih državnih organov na področju ravnanja z odpadki, v okviru nadzora nad izvajanjem pogodbe odgovoren tudi naročnik.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi navaja, da bi moral naročnik ponudbo ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., izločiti kot nepopolno, ker ta za svojega podizvajalca, družbo Salomon, d. o. o., ni predložil Obrazca št. 3, to pa bi moral storiti, saj bi moral tudi podizvajalec izkazati, da na dan oddaje ponudbe ni imel zapadlih neporavnanih obveznosti v zvezi s plačili davkov in prispevkov za socialno varnost.

    V zvezi s temi navedbami je Državna revizijska komisija vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik v 4. poglavju razpisne dokumentacije določil, katere pogoje za ugotavljanje sposobnosti morajo izpolnjevati ponudniki, kdo izmed gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v ponudbi, jih mora izpolnjevati, ter katera dokazila morajo predložiti. Tako je npr. v 3. točki poglavja 4.1 (Osnovna sposobnost ponudnikov) določil naslednjo zahtevo:

    »Da ponudnik/podizvajalec na dan, ko je bila oddana ponudba, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika nima neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 evrov ali več.«

    Pri navedenem pogoju je naročnik določil, da ga morata dokazovati tako ponudnik kot tudi podizvajalec, kot dokazilo pa je predvidel Obrazec št. 3 ter dokazilo iz uradne evidence na dan, ko se oddaja ponudba. Ob tem je naročnik predvidel, da lahko gospodarski subjekt namesto dokazila v ponudbi navede, da si lahko naročnik ta podatek pridobi sam.

    Tudi v 8. in 9. točki poglavja 4.2 (Sposobnost ponudnika za opravljanje poklicne dejavnosti) je naročnik določil, da morata pogoj registracije za dejavnost oz. razpolaganja z dovoljenjem pristojnega organa za opravljanje dejavnosti izpolnjevati tako ponudnik kot tudi podizvajalec – tudi v tem primeru je naročnik kot dokazilo predvidel predložitev Obrazca št. 3 in dokazil iz uradne evidence.

    Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je tako razvidno, da je naročnik za primere, ko ponudnik nastopa s podizvajalci, določil, da morajo ti izpolnjevati tudi pogoj plačanih davkov in prispevkov za socialno varnost ter pogoj registracije in razpolaganja z ustreznimi dovoljenji, kot dokazilo pa je (poleg uradnih dokazil) predvidel predložitev Obrazca št. 3 za podizvajalca. Dejstvo, da so bili ponudniki dolžni tudi za svoje podizvajalce predložiti izpolnjen Obrazec št. 3, pa navsezadnje izhaja tudi iz samega obrazca, v katerem je navedeno, da ga morajo izpolniti vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v ponudbi. Ti so bili dolžni v obrazcu označiti, v kakšni vlogi nastopajo v ponudbi, torej ali so samostojni ponudniki, ponudniki v skupini ponudnikov, vodilni partnerji ali podizvajalci.

    Iz ponudbe ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., je razvidno, da nastopa s podizvajalcem, in sicer družbo Salomon, d. o. o., pri čemer bo ta podizvajalec izvedel 50 % del glede na njihovo vrednost. Med vlagateljem in naročnikom ni spora, da ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., za svojega podizvajalca ni predložil Obrazca št. 3. Tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v ponudbo ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., ugotavlja, da je ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., predložil Obrazec št. 3 le zase, ne pa tudi za svojega podizvajalca. Naročnik sicer navaja, da je za podizvajalca, družbo Salomon, d. o. o., sam preveril izpolnjevanje pogoja poravnanih davkov in prispevkov za socialno varnost, pri čemer je ugotovil, da podizvajalec ta pogoj izpolnjuje. Vendar pa Državna revizijska komisija opozarja, da v predmetnem postopku pravnega varstva, glede na revizijske navedbe, ne gre za vprašanje, ali je podizvajalec izpolnil pogoj poravnanih davkov in prispevkov za socialno varnost oz. ali je naročnik pravilno preveril izpolnjevanje tega pogoja. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo trdi, da ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., v ponudbi ni predložil Obrazca št. 3 za svojega podizvajalca in da bi bilo treba njegovo ponudbo zato izločiti iz postopka. Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti, torej je, ali je naročnik pravilno ocenil ponudbo ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., kot popolno, kljub temu, da ni imela predloženega obrazca št. 3 za podizvajalca.

    Kot je bilo že zapisano, je popolna ponudba tista, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Če kateri izmed navedenih elementov ni podan, ponudba ni popolna, naročnik pa jo je dolžan izločiti iz postopka (prvi odstavek 80. člena ZJN-2). Vendar pa mora naročnik pred izločitvijo katere izmed ponudb upoštevati še pravila o dopustnih dopolnitvah in spremembah ponudb iz 78. člena ZJN-2. Iz teh pravil izhaja, da vsaka pomanjkljivost ponudbe še ne predstavlja podlage za njeno neposredno izločitev. Če je pomanjkljivost ponudbe takšna, da lahko govorimo o formalni nepopolnosti, mora naročnik, ob omejitvah, ki so določene v tretjem odstavku 78. člena ZJN-2, omogočiti njeno dopolnitev oz. spremembo (prvi odstavek 78. člena ZJN-2).

    Formalno nepopolna ponudba je v 17. točki prvega odstavka 2. člena ZJN-2 definirana kot ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Če je ponudba formalno nepopolna, ZJN-2 dovoljuje, da jo ponudnik, če so izpolnjeni pogoji, določeni v ZJN-2, dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti.

    Ravnanje s formalno nepopolno ponudbo je določeno v 78. členu ZJN-2, ki v prvem odstavku določa, da naročnik v primeru, če je ponudba formalno nepopolna, zahteva, da jo ponudnik v ustreznem roku dopolni ali spremeni v delu, v katerem ni popolna. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev ali spremembo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Če ponudnik v roku, ki ga določi naročnik, ponudbe ustrezno ne dopolni oziroma spremeni, mora naročnik tako ponudbo izločiti. Tretji odstavek 78. člena ZJN-2 ob tem določa, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati:

    - svoje cene na enoto, vrednosti postavke, skupne vrednosti ponudbe in ponudbe v okviru meril,
    - tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja,
    - tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

    Zahteva za predložitev Obrazca št. 3 tudi za podizvajalce je bila v razpisni dokumentaciji jasno podana. To pomeni, da bi moral ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., za svojega podizvajalca, družbo Salomon, d. o. o., predložiti izpolnjen obrazec št. 3 z vsemi potrebnimi podatki. Obrazec št. 3 je predstavljal podlago za predložitev drugih dokazil iz uradnih evidenc oz. podlago za to, da je lahko naročnik sam, na podlagi pooblastila gospodarskega subjekta, pridobil podatke o izpolnjevanju pogojev od drugih organov. Ponudbe, ki ne vsebuje Obrazca št. 3 za podizvajalca, ni mogoče označiti za popolno, saj ne izpolnjuje vseh zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji. V skladu s 17. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-2 je treba takšno ponudbo označiti za formalno nepopolno, saj gre za napako, ki ne vpliva na razvrstitev ponudbe glede na merila in se tudi ne veže na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja. Naročnik bi moral na podlagi ugotovitve, da ponudnik Gorenje surovina, d. o. o., za svojega podizvajalca, družbo Salomon, d. o. o., ni predložil Obrazca št. 3, odpraviti formalno nepopolnost ponudbe po postopku, ki je določen v 78. členu ZJN-2.

    Ker ponudbe ponudnika, ki za podizvajalca nima predloženega Obrazca št. 3, ni mogoče obravnavati kot popolno, temveč kot formalno nepopolno, formalno nepopolnost pa je naročnik dolžan v skladu z 78. členom ZJN-2 odpraviti v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb, je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljevemu zahtevku ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji naročila, kot je razvidna iz dokumenta št. 13-1/2016 »Odločitev o oddaji naročila« z dne 4. 1. 2016.

    Skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN mora Državna revizijska komisija naročniku dati napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji javnega naročila se postopek oddaje javnega naročila pri naročniku vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ravnati skladno z ZJN-2 in izbrati ponudbo, ki je popolna. V postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudbe ponudnika Gorenje surovina, d. o. o., mora zato izvesti postopek odprave formalne nepopolnosti in lahko šele na tej podlagi sprejme odločitev o popolnosti njegove ponudbe.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

    Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

    - strošek plačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo),
    - strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1700 točk (prva točka Tarifne številke 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 780,30 EUR,
    - izdatke po 11. členu Odvetniške tarife (in sicer 2% od skupne vrednosti storitve do 1000 točk in 1% od presežka nad 1000 točk, tj. 700 točk) v višini 27 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 12,39 EUR.

    Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.792,69 EUR. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi stroški za sestavo zahtevka za revizijo in priglašenega stroška za sestavo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, saj v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena Odvetniške tarife). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Naročnik je vlagatelju priznane stroške dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

    V Ljubljani, dne 9. 3. 2016

    predsednica senata
    mag. Mateja Škabar
    članica Državne revizijske komisije

    Vročiti:
    - Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., Hardek 21c, 2270 Ormož
    - Odvetnica Martina Zrinski Gönter, Puconci 79, 9201 Puconci
    - Gorenje surovina, d. o. o., Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
    - Saubermacher Slovenija, d. o. o., Ulica Matija Gubca 2, 9000 Murska Sobota
    - Komunala Slovenska Bistrica, d. o. o., Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slovenska Bistrica
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

    Vložiti:
    - v spis zadeve

    Natisni stran