018-005/2016 Mestna občina Maribor

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »najem multifunkcijskih naprav« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Xenon forte, d. o. o., Leskoškova cesta 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 25. 2. 2016

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 3. 7. 2015 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN4448/2015, in 8. 7. 2015 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2015/S 129-236859) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« št. 38202-14/2015-75 z dne 25. 11. 2015 ponudnike obvestil, da je izbral ponudbo ponudnika Biroprodaja, d. o. o., Obrtna ulica 30, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v tem dokumentu med drugim tudi navedel, da je vlagateljevo ponudbo izločil (prvi odstavek 80. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 128/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2), ker ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), saj je ugotovil, da je neprimerna (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2) zaradi neizpolnjevanja nekaterih tehničnih zahtev (poraba električne energije v stanju pripravljenosti; skeniranje v formatu MTIFF; lastnost univerzalnega gonilnika; certifikat, da je papir okoljsko manj obremenjujoč; tip papirja; aplikacija za skeniranje na strežniku; izjava o recikliranju ponujenega potrošnega materiala), zato tudi ni preverjal, ali je neobičajno nizka.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 12. 2015 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da je predložil popolno ponudbo, saj ponujeni aparati izpolnjujejo vse (tehnične) zahteve, za katere je naročnik ugotovil, da jih ne, naročnik pa ne more po poteku roka za predložitev ponudb zahtevati več od tistega, kar je določil v razpisni dokumentaciji, saj bi v nasprotnem primeru kršil tretji odstavek 71. člena ZJN-2.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 28. 12. 2015 izjasnil o zahtevku za revizijo in navedel, da se ne bo opredelil o tehničnih lastnostih, izpostavil pa je, da je cena izbranega ponudnika neobičajno nizka in bi naročnik moral ponudbo izbranega ponudnika izločiti že pri odpiranju ponudb.

Naročnik je s sklepom št. 38202-14/2015-128 z dne 7. 1. 2016 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je pojasnil, zakaj vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje (tehničnih) zahtev.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 38202-14/2015-130 z dne 11. 1. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 1. 2016 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja, izpostavil pa je tudi, da je naročnik opustil dolžnost preveriti ponudbo, kot to zahtevata drugi odstavek 41. člena ZJN-2 in 77. člen ZJN-2, omogočiti pa bi moral tudi njeno dopolnitev oziroma spremembo na podlagi 78. člena ZJN-2, zato je naročnik preuranjeno zaključil, da je nepopolna. Vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je za javno naročilo, ki ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav; 25. člen ZJN-2), prejel ponudbe petih ponudnikov (zapisnik o javnem odpiranju ponudb z dne 26. 8. 2015), pri čemer je po merilu najnižja cena (točka IV.2.1 objav; XIV. točka Povabila in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ter pogojev za udeležbo pri oddaji javnega naročila, str. 6) izbral (dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« št. 38202-14/2015-75 z dne 25. 11. 2015) ponudbo izbranega ponudnika. Vlagateljevo ponudbo, za katero iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 26. 8. 2015 izhaja zapisana cena z najnižjo vrednostjo (4.912,98 eurov), pa je izločil (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), kar je utemeljil s tem, da ne izpolnjuje nekaterih tehničnih zahtev, zato tudi ni ugotavljal, ali je cena, ki jo je vlagatelj navedel v ponudbi, neobičajno nizka. Naročnik tako ni ugotavljal, ali je vlagateljeva ponudba neobičajno nizka (49. člen ZJN-2), niti njegova odločitev o izločitvi vlagateljeve ponudbe ne temelji na tem, zato je treba ugotoviti, da navedbe izbranega ponudnika iz vloge z dne 28. 12. 2015, kjer je izpostavil, da je vlagateljeva ponudba neobičajno nizka, niso relevantne za rešitev spora med vlagateljem in naročnikom, ki je v tem, da vlagatelj nasprotuje naročnikovi utemeljitvi izločitve svoje ponudbe zaradi njene neprimernosti (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Državna revizijska komisija dodaja, da izbrani ponudnik tudi ni v položaju, na katerega se nanaša institut neobičajno nizke cene iz 49. člen ZJN-2, saj naročnik njegove ponudbe ni izločil, temveč jo je izbral. Državna revizijska komisija še dodaja, da je vlagatelj v vlogi brez datuma, s katero je podaljšal veljavnost ponudbe in ki jo je naročnik prejel 19. 10. 2015, opozoril, da je cena, ki je navedena v razdelku »Ponudbena cena za strani črno belih izpisov A4 in strani barvnih izpisov A4 brez DDV* v EUR (merilo)« ponudbenega obrazca, le »cena za en mesec (94.900 ČB izpisov in 26.620 barvnih izpisov) in ne za celotno obdobje 48 mesecev, kar je možno jasno razbrati iz podatkov navedenih v ostalih vrsticah ponudbe«, kar pomeni, da bi bila vlagateljeva ponudba ob zmnožku te zapisane cene s faktorjem 48 (mesecev) – če bi to bilo sicer dopustno ob upoštevanju prve alinee tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 in četrtega odstavka 78. člena ZJN-2, česar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, saj to ni bistveno za rešitev zadeve – šele tretja po ocenjevalni lestvici, njena cena (235.823,04 eurov) pa bi bila za približno 115,48 % višja od cene iz ponudbe, ki je na zapisniku o javnem odpiranju ponudb z dne 26. 8. 2015 zavedena kot druga najcenejša (109.440 eurov), in za približno 43,65 % višja od cene iz ponudbe, ki je na zapisniku o javnem odpiranju ponudb z dne 26. 8. 2015 zavedena kot tretja najcenejša (164.160 eurov). Glede na to, da je naročnik izločil vse ponudbe razen izbrane ponudbe, ki je bila sicer glede na podatke iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 26. 8. 2015 najdražja (309.810,82 eurov), to ni ovira, da vlagatelj ne bi mogel izpodbijati le odločitve o izločitvi svoje ponudbe. V primeru, če bi se zaključilo, da je naročnik neupravičeno izločil vlagateljevo ponudbo, bi v primeru, če bi se naročnik odločil izbrati najugodnejšo ponudbo, vlagateljeva ponudba (če bi jo naročnik štel za popolno) imela po merilu boljši položaj za izbiro kot ponudba izbranega ponudnika.

Neprimerna ponudba je tista ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta javnega naročila in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Če je ponudba neprimerna, hkrati ni popolna (16. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2), zato jo mora naročnik izločiti (prvi odstavek 80. člena ZJN-2), možnost dopolnjevanja ali spreminjanja ponudbe (prvi odstavek 78. člena ZJN-2) pa je v takem primeru omejena, saj naročnik tudi v primeru, če bi omogočil dopolnitev ali spremembo ponudbe, mora upoštevati, da ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja (druga alinea tretjega odstavka 78. člena ZJN-2).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, obrazec 6/1 »Popis del« (sprva str. 23–25, nato pa str. 24–26), določil tehnične zahteve, ki jim mora izpolnjevati ponujeno blago oziroma jih morajo izpolnjevati ponujene multifunkcijske naprave (za format A3 in format A4), v obrazcu 6/2 »Dokazila o izpolnjevanju pogojev« (sprva str. 26, nato str. 27) pa je naštel obvezne priloge k ponudbi. Naročnik je zahteval predložitev »dokazil o ustreznosti opreme tehničnih opisom (prospekti strojne in programske opreme)« (druga alinea v obrazcu 6/2), iz česar je razvidno, da so morali ponudniki s predložitvijo listinske dokumentacije že v ponudbi dokazati, da njihove multifunkcijske naprave izpolnjujejo tehnične zahteve.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj med drugim predložil predračun (na obrazcu 6), dokazila s tehničnimi podatki, izjave in druga dokazila, te dokumente pa je tudi oštevilčil po zaporednih številkah listov ponudbe. Državna revizijska komisija je vlagateljevo sklicevanje v zahtevku za revizijo na posamezne strani ponudbene dokumentacije upoštevala kot sklicevanje na posamezne zaporedne številke listov ponudbene dokumentacije, saj vlagatelj ni označeval strani, temveč liste.

Vlagatelj je sicer večkrat navedel, da bi ga moral naročnik pozvati, da pojasni ponudbo, preden bi jo izločil, vendar je treba upoštevati, da ZJN-2 ne ureja instituta pojasnjevanja ponudb v delu, ki se nanaša na predmet. Čeprav se naročnik lahko odloči, da zahteva pojasnilo ponudbe v delu, ki se nanaša na predmet, saj mu tega ZJN-2 ne prepoveduje, pa je to le naročnikova možnost in ne dolžnost (prim. zadevi št. 018-001/2014 in 018-075/2015). Pojasnjevanja ponudb (v delu, ki se nanaša na predmet) pa tudi ni mogoče že enačiti z institutom dopolnitve in spremembe ponudbe, ki je formalno nepopolna (prvi odstavek 78. člena ZJN-2). Pri pojasnjevanju ponudbe (v delu, ki se nanaša na predmet) gre namreč za to, da se obstoječim podatkom da (bolj) jasna oziroma razumljiva vsebina, pri dopolnitvi formalno nepopolne ponudbe pa je treba šele pridobiti manjkajoče podatke, pri njeni spremembi pa je treba obstoječe podatke nadomestiti z drugimi podatki. Vlagatelj je tudi opozoril na preveritev podatkov iz ponudbe in se skliceval na alineo b drugega odstavka 41. člena ZJN-2 in prvi odstavek 77. člena ZJN-2. Glede na to, da je vlagatelj v ponudbi predložil dokumentacijo proizvajalca ponujenih multifunkcijskih naprav, ta dokumentacija pa vsebuje tehnične podatke o teh napravah, ni mogoče šteti, da naročnik ni preverjal teh podatkov, če se je oprl na podatke iz teh dokazil. Naročnik je namreč razpolagal ravno z dokazili, ki vsebujejo podatke proizvajalca, ta pa je subjekt, ki je vir teh podatkov. Poleg tega je razvidno, da je naročnik ugotovil pomanjkljivosti v vlagateljevi ponudbi, zato je treba upoštevati, da je naročnik s pregledom dokumentacije iz vlagateljeve ponudbe preverjal, ali je vlagateljeva ponudba popolna (prim. alinea b drugega odstavka 41. člena ZJN-2).

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila po odprtem postopku« št. 38202-14/2015-75 z dne 25. 11. 2015 najprej navedel, da »ima« ponujena naprava za format A3 »preveliko porabo v stanju pripravljenosti (130W, v razpisu zahtevano 100W)«, s čimer se vlagatelj ne strinja. Vlagatelj je navedel (str. 3–6 zahtevka za revizijo), da:
- je ponudil napravo, za katero je predložil prospektno dokumentacijo (»strani 18 ter strani 80 do 84 ponudbene dokumentacije«), iz katere je razvidno, da ta naprava deluje v več režimih porabe električne energije,
- je naročnik napačno upošteval podatek iz razdelka »Ready (basic unit)«, ki znaša 130 W, saj bi moral upoštevati podatek iz razdelka »Low power mode (basic unit)«, ki znaša 100 W, kot je tudi navedel proizvajalec v izjavi, ki jo priložil k zahtevku za revizijo,
- naročnik ni podal zahteve za stanje »pripravljenost na operacijo ready (basic unit)«.

Naročnik je v obrazcu 6/1 »Popis del« za energijsko učinkovito večfunkcijsko napravo A3 določil: »Poraba energije: pri tiskanju maksimalno do 800 W, pri kopiranju maksimalno do 850 W, v stanju pripravljenosti maksimalno do 100 W, v stanju mirovanja (sleep) maksimalno do 20 W, izklopljen maksimalno do 1 W« (20. alinea 2. točke).

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo, pri tem pa je ugotovila, da se kot 18. zaporedni list nahaja dokazilo proizvajalca multifunkcjske naprave za format A3, v katerem je na obeh straneh v slovenskem jeziku predstavljena ta multifunkcijska naprava, pri čemer so v prvem stolpcu na hrbtni strani navedeni tudi podatki o »Porabi«. Med njimi je med drugim navedeno »Stanje pripravljenosti: 130 W«, ni pa nobenega podatka, ki bi obsegal podatek (do) 100 W. Podatek o porabi 100 W je razviden (šele) iz razdelkov »Low power mode (basic unit)« tabele iz dokumenta v angleškem jeziku s tehničnimi podatki na 82. zaporednem listu. Iz slednje tabele je razviden tudi podatek 130 W, in sicer v stolpcu »Power level at 230 V AC« vrstice »Ready (basic unit)«. Vlagatelj v ponudbeni dokumentaciji sicer ni morebiti označil, kateri podatek naj naročnik upošteva pri ugotavljanju popolnosti ponudbe. Pojem »Ready (basic unit)« je v zahtevku za revizijo (str. 4) preveden kot »pripravljenost na operacijo«, pojem »Low power mode (basic unit)« pa kot »stanje pripravljenosti«. Že iz tega, kako sta ta pojma prevedena, je razvidno, da oba vsebujeta besedo »pripravljenost«. Državna revizijska komisija sicer tudi ugotavlja, da prevoda teh pojmov ne izhajata iz dokumentacije proizvajalca, temveč le iz zahtevka za revizijo. Vendar je treba ugotoviti, da vrednosti pojma »Stanje pripravljenosti« iz dokumenta na 18. zaporednem listu in pojma »Low power mode (basic unit)« iz dokumenta na 82. zaporednem listu nista enaki (tj. 100 W), temveč različni (130 W in 100 W). Vlagatelj se je sicer skliceval (str. 4 zahtevka za revizijo) na dokument na 18. zaporednem listu, vendar le v smislu, da ga je predložil v ponudbo, pri čemer ni navedel, da bi moral naročnik spregledati vsebino tega dokazila za dokazovanje tehnične zahteve za »Porab[o] energije: [..] v stanju pripravljenosti maksimalno do 100 W […]«. Česa takega vlagatelj ni navedel niti v vlogi z dne 14. 1. 2016. Do zaključka, da vlagatelj želi doseči, da bi bilo treba spregledati vsebino dokumenta na 18. zaporednem listu za dokazovanje tehnične zahteve za »Porab[o] energije: [..] v stanju pripravljenosti maksimalno do 100 W […]«, je mogoče priti le posredno, saj se je vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo skliceval le na podatke iz dokumenta v angleškem jeziku (82. zaporedni list), pri čemer je z opisom lastnosti multifunkcijske naprave in dokazovanjem (dodatna tehnična dokumentacija z dne 14. 1. 2014 in izjava proizvajalca z dne 14. 12. 2015, oboje v angleškem jeziku) predstavil, da je treba kot podatek, ki se nanaša na naročnikovo tehnično zahtevo, upoštevati le podatek za pojem »Low power mode (basic unit)«. Vendar Državna revizijska komisija ne more slediti vlagateljevemu tolmačenju.

Med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je naročnik določil, kolikšna je lahko največja poraba (električne) energije multifunkcijske naprave za format A3. Naročnik je porabo take naprave povezal s petimi dejstvi, med drugim s stanjem pripravljenosti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljeva multifunkcijska naprava za format A3 »deluje v različnih režimih porabe električne energije« (gl. str. 4 zahtevka za revizijo), kar potrjujejo že dokazila, ki jih je vlagatelj predložil v ponudbi. Vlagatelj je torej ponudil svojo tehnično rešitev, za katero pa naročnik ni ugotovil, da izpolnjuje tisti obseg tehničnih zahtev, ki ga je določil v razpisni dokumentaciji (obrazec 6/1). Vendar Državna revizijska komisija ne more slediti vlagatelju (str. 4 zahtevka za revizijo), da je treba razpisno dokumentacijo tolmačiti tako, da »zahteva naročnika za« »stanje [pripravljenost na operacijo ready (basic unit)] ni podana«, ker »je stanje pripravljenost na operacijo "ready (basic unit)" tisto stanje, ki ga je v okviru razpisne dokumentacije sam opredelil kot "stanje pripravljenosti"«. Iz obrazca 6/1 izhaja, da je predmet javnega naročila »najem nove okoljsko manj obremenjujoče večfunkcijske opreme [in pripadajoče programske opreme]«, iz obrazca 6 pa izhaja, da bo naročnik to opremo uporabljal za izdelavo črno-belih in barvnih izpisov, zato je treba tehnične zahteve tolmačiti v povezavi s predmetom javnega naročila in pojem »v stanju pripravljenosti« upoštevati kot nadpomenko vsem stanjem, v katerih je lahko multifunkcijska naprava v neki pripravljenosti ter ni v delovanju (tiskanju in kopiranju), ni v mirovanju (sleep) in ni izklopljena. Da je ta pojem nadpomenka, pričata tudi pojma tiskanje in kopiranje, pri katerih naročnik ni navedel še pridevnikov »črno-belo« in »barvno«, pač pa glede na predmet javnega naročila pomenita, da obsegata tako črno-belo kot barvno tiskanje in kopiranje, zato se poraba energije, ki jo je naročnik določil med tehničnimi zahtevami, upošteva pri izdelavi izpisov tako s tiskanjem kot s kopiranjem v črno-beli kot v barvni tehniki. V primeru, če bi sledili parcialnemu tolmačenju tehničnih zahtev, bi naročnik pri posameznih ponudnikih ugotavljal različen obseg tehničnih lastnosti multifunkcijskih naprav, saj bi bil omejen s tem, kako jo je proizvajalec zasnoval, kar bi bilo z vidika načela zagotavljanja enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2) nedopustno. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov naročniku nalaga, da pri pregledu ponudb ugotavlja, ali so ponudniki izpolnili enak obseg tehničnih zahtev, ti ponudniki pa enak obseg tehničnih zahtev lahko dokazujejo s tehničnimi rešitvami, ki so različne pri posameznih proizvajalcih.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, da je iz predloženega dokazila v ponudbi (82. zaporedni list) razvidno, da ponujena multifunkcijska naprava za format A3 v primeru »Low power mode (basic unit)« porabi 100 W električne energije, vendar v primeru »Ready (basic unit)«, ki ga ni mogoče upoštevati kot funkcijo tiskanja, ko je poraba energije lahko do 800 W, ali kot funkcijo kopiranja, ko je poraba energije lahko do 850 W, porabi 130 W. Tudi iz prevoda (str. 4 zahtevka za revizijo) primera »Ready (basic unit)« kot »pripravljenost na operacijo« je razvidno, da je tudi ta primer eden izmed tistih primerov, ki ga je treba vključiti v nadpomenko »v stanju pripravljenosti«, ki je določena med tehničnimi zahtevami. Vendar vrednost primera »Ready (basic unit)« presega dovoljeni prag, ki ga je naročnik določil v tehničnih zahtevah. Državna revizijska komisija tako ni mogla pritrditi vlagatelju, da je naročnik pri pregledu vlagateljeve ponudbe to v zvezi s tehnično zahtevo za porabo energije nepravilno označil kot neprimerno (20. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-2). Iz druge alinee tretjega odstavka 78. člena ZJN-2 je razvidna tudi omejitev, ki bi vlagatelju omogočila, da bi namesto ponujene multifunkcijske naprave za format A3 ponudil neko drugo napravo. Tako je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik imel zadostno dejstveno podlago, ki se kaže že v dokumentu na 18. zaporednem listu (hrbtna stran), ki ga podpira dokazilo na 82. zaporednem listu, da je vlagateljevo ponudbo izločil, ker jo je štel, da ni popolna (prva poved iz prvega odstavka 80. člena ZJN-2).

Že glede na navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila, saj tudi v primeru, če bi morala šteti, da je naročnik kršil prvi odstavek 78. člena ZJN-2, ker vlagatelja ni pozval, da dopolni ponudbo (npr. podatki o skeniranju v formatu MTIFF, izjava proizvajalca o zagotavljanju recikliranja ponujenega potrošnega materiala) in da niso podane druge očitane pomanjkljivosti ponudbe, to na vlagateljev uspeh z zahtevkom za revizijo ne bi moglo vplivati. Vlagatelj namreč ne bi uspel izpodbiti vseh razlogov, zaradi katerih je naročnik utemeljil svojo odločitev, da izloči vlagateljevo ponudbo kot nepopolno.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 25. 2. 2016

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor,
- Xenon forte, d. o. o., Leskoškova cesta 11, 1000 Ljubljana,
- Biroprodaja, d. o. o., Obrtna ulica 30, 9000 Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran