018-006/2016 Mestna občina Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Konvencionalna in ekološka živila po sklopih za obdobje dveh let za potrebe OŠ Miška Kranjca«, v sklopu »1.10. Bio mlečni izdelki«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe KELE & KELE, d.o.o., Laze 22A, 1370 Logatec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.2.2016

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev:

Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana, po pooblastilu za naročnika Osnovna šola Miška Kranjca, Kamnogoriška cesta 35, 1000 Ljubljana, izvaja odprti postopek z namenom sklenitve okvirnih sporazumov za dobavo konvencionalnih in ekoloških živil po sklopih za obdobje dveh let. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 20.10.2015 pod št. objave JN7340/2015 in v Uradnem listu Evropske unije dne 23.10.2015 pod št. objave 2015/S 206-373533. Dne 5.11.2015 je bil na portalu javnih naročil pod št. objave JN7811/2015 objavljen popravek obvestila, ki je bil dne 10.11.2015 pod št. objave 2015/S 217-395428 objavljen tudi v Uradnem listu Evropske unije.
Naročnik je z Odločitvijo o oddaji naročila, št. 430-1456/2015-81 z dne 30.12.2015, odločil, da bo okvirni sporazum v »1. skupini: Mleko in mlečni izdelki«, v sklopu »1.10. Bio mlečni izdelki«, sklenil s ponudnikom Bio dobrote, d.o.o., Studenec 28, 6230 Postojna (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je zoper omenjeno odločitev dne 4.1.2016 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da izbrani ponudnik ne more dobaviti izdelkov v embalaži, ki izpolnjuje standarde Uredbe, št. 1169/2011, o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Iz dobavljenega tako ne bo mogoče razbrati, ali gre dejansko za ekološko predelavo in ekološke dodatke (dodatki bio sadnih baz). Oznake na embalaži po zatrjevanju vlagatelja ne ustrezajo dejanski vsebini izdelka (gramature, % mm, način izdelave, bio dodatki, bio sladkorji, hranilna vrednost). Poleg tega izbrani ponudnik na poziv nekaterih javnih ustanov o dostavi vzorcev iz sklopa bio mlečnih izdelkov le-teh ni dobavil v primerni embalaži. Vlagatelj zatrjuje neusklajenost ekološkega certifikata izbranega ponudnika z dejansko predelavo in navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev o izdelavi izdelkov, zahtevanih v primeru konkretnega javnega naročila. Dalje je po mnenju vlagatelja podano neskladje med dejansko predelavo izbranega ponudnika s potrebami javnega naročila JN7519/2015.
Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v vlogi z dne 7.1.2016 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih kot neutemeljene zavrnil. Čeravno po mnenju izbranega ponudnika ni mogoče vnaprej napovedovati, kaj bo moč razbrati iz označbe na embalaži, izbrani ponudnik pojasnjuje, da je vsa embalaža, v kateri ponuja bio mleko in preostale bio mlečne izdelke, ustrezno označena. Prav tako je po zatrjevanju izbranega ponudnika njegova proizvodnja v celoti ekološka, kar izhaja iz certifikata ekološke predelave. Zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje o izdelavi izdelkov, navedene v okviru zahtev javnega naročila, kar je razvidno iz poročila o verifikaciji veljavnega HACCP sistema. Po zatrjevanju izbranega ponudnika je le-ta na poziv javnih ustanov v okviru dveh postopkov javnega naročanja dostavil zahtevane vzorce in bil v nadaljevanju izbran kot najugodnejši ponudnik.

Izjasnitvene navedbe izbranega ponudnika je pri odločanju upošteval tudi naročnik, ki je zahtevek za revizijo z Odločitvijo, št. 430-1456/2015-91 z dne 18.1.2016, zavrnil kot neutemeljen, odločil pa je tudi o stroških postopka pravnega varstva. Ugotavlja, da vlagatelj v zvezi z zatrjevanimi kršitvami ni navedel ne dejstev ne dokazov, kakor to zahteva ZPVPJN. Vlagatelj namreč ni navedel, v čem je po njegovem mnenju označena embalaža izdelka izbranega ponudnika neskladna z dejansko vsebino izdelka, kot tudi ne, v čem je njegova dejanska predelava neskladna s potrebami javnega naročila. Nadalje vlagatelj po oceni naročnika ni pojasnil, zakaj izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev glede zahtevanih gramatur, % mm, načina izdelave, bio dodatkov ter sladkorjev in hranilne vrednosti, prav tako ne, zakaj izdelki, ki jih ponuja izbrani ponudnik, po mnenju vlagatelja ne izpolnjujejo tehničnih zahtev predmeta javnega naročila. Ker vlagatelj svojih trditev ni individualiziral niti konkretiziral, poleg tega zanje ni podal nobenega dokaza, zahtevku za revizijo po presoji naročnika ni mogoče ugoditi.

Državna revizijska komisija je vlagatelja z dopisom z dne 22.1.2016 pozvala na doplačilo takse za predrevizijski in revizijski postopek (iz potrdila o plačilu takse, priloženega zahtevku za revizijo, je namreč izhajalo, da je vlagatelj slednjo plačal v skladu s pravnim poukom naročnika, ki pa je bil glede višine takse napačen). Po predložitvi potrdila o doplačilu takse, ki ga je prejela dne 29.1.2016, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo meritorno obravnavala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj uvodoma izpostavlja sum, da izbrani ponudnik krši določbe Uredbe (EU), št. 1169/2011 z dne 25.10.2011, o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah Uredb (ES), št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES), št. 608/2004 (Uradni list Evropske unije, št. L 304/18 s sprem.; v nadaljevanju: Uredba). Po zatrjevanju vlagatelja namreč izbrani ponudnik izdelkov iz sklopa »1.10. Bio mlečni izdelki« ne more dobaviti v embalaži, ki ustreza standardom Uredbe.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbo vlagatelja o kršitvah določb Uredbe na podlagi vpogleda v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da naročnik niti v okviru tehničnih specifikacij, s katerimi je opredelil predmet naročila, niti na kakšnem drugem mestu v razpisni dokumentaciji ni določil zahteve po skladnosti embalaže ponudnikov oziroma njenih oznak z določbami Uredbe. Umanjkanje omenjene razpisne zahteve nikakor ne pomeni, da izbranega ponudnika pri izvedbi javnega naročila ne bodo zavezovale določbe Uredbe in mu bo v fazi izvrševanja sklenjene pogodbe dopuščeno kršenje njenih pravil, temveč le, da (ne)izpolnjevanje obveznosti v skladu z Uredbo ne more vplivati na presojo popolnosti ponudb v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Ker naročnik glede na določila razpisne dokumentacije ni imel pravne podlage, da bi popolnost prejetih ponudb ocenjeval z vidika skladnosti embalaže z določbami Uredbe, Državna revizijska komisija zaključuje, da mu ni mogoče očitati kršitev pravil javnonaročniške zakonodaje s tem, ko ponudbe izbranega ponudnika ni presojal (in posledično ne izločil) zaradi morebitne neusklajenosti z določbami Uredbe. V zvezi s tem Državna revizijska komisija še pripominja, da bi tudi v primeru, ko bi naročnik skladnost embalaže z določbami Uredbe vključil med zahteve razpisne dokumentacije, vlagatelj v konkretni zadevi ne mogel uspeti s podanima navedbama o kršitvi pravil Uredbe in neskladju med oznakami na embalaži ter dejansko vsebino izdelkov izbranega ponudnika (gramature, % mm, način izdelave, bio dodatki in sladkorji, hranilna vrednost), saj slednji nista ne konkretizirani ne podprti z dokazi.

V skladu s 5. in 6. točko prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora namreč vlagatelj v zahtevku za revizijo (med drugim) navesti kršitve, ki jih očita naročniku, ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj bo zato lahko v postopku pravnega varstva uspel le, če bo v zahtevku za revizijo glede zatrjevanih kršitev navedel pravno pomembna dejstva (tj. dejstva, ki utegnejo imeti za posledico ugoditev zahtevku za revizijo, v kolikor se izkažejo za resnična) in dokaze zanje. Trditve o pravno relevantnih dejstvih morajo biti substancirane, torej konkretne in določne, zato je na vlagatelju breme, da v okviru trditvene podlage navede konkretne okoliščine posamezne zadeve določno ter podrobno do te mere, da z njimi utemelji zatrjevane kršitve. Takšnih, konkretiziranih navedb o pravno pomembnih dejstvih pa vlagatelj v obravnavani zadevi ni podal.

Zaradi nekonkretiziranosti trditve vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik na poziv nekaterih javnih ustanov o dostavi vzorcev iz sklopa »1.10. Bio mlečni izdelki« ni dobavil v embalaži, ki ustreza standardom Uredbe, slednje ne le ni mogoče obravnavati, temveč ni moč oceniti niti njene relevantnosti za konkretni postopek javnega naročanja. Iz omenjene navedbe namreč ni mogoče razbrati, ali se ta nanaša na obravnavani ali morebiti na kakšen drug postopek oddaje javnega naročila. V kolikor se omenjena navedba, četudi nekonkretizirana in že zato neutemeljena, ne nanaša na konkretni postopek (slednje je sklepati iz vsebine revizijske navedbe v povezavi s pojasnilom izbranega ponudnika, da je v okviru dveh drugih postopkov javnega naročanja dostavil zahtevane vzorce in bil v nadaljevanju izbran kot najugodnejši ponudnik), ne more biti predmet presoje in kot taka tudi ne relevantna za odločitev v obravnavani zadevi. Enako velja za revizijsko trditev o neskladju dejanske predelave izbranega ponudnika s potrebami nekega drugega postopka oddaje javnega naročila, objavljenega pod št. JN7519/2015, ki jo je prav tako potrebno zavrniti kot neutemeljeno, saj ni pravno pomembna za odločitev v konkretni zadevi.

Nadalje je kot pavšalno in posledično neutemeljeno zavrniti vlagateljevo navedbo o tem, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev, ki jih je v razpisni dokumentaciji določil naročnik. Vlagatelj zatrjevane kršitve ni konkretiziral in ni pojasnil, katerih pogojev natanko naj ponudba izbranega ponudnika ne bi izpolnjevala, niti ni za ugotavljanje njene utemeljenosti predlagal nobenih dokazov. Ker vlagatelj podane navedbe ni substanciral in torej dejanskega stanja zadeve ni predstavil v meri, ki bi omogočala njegovo subsumpcijo pod ustrezno zakonsko normo ter nadaljnjo pravno presojo utemeljenosti zatrjevane kršitve, ji Državna revizijska komisija ni mogla slediti.

Vlagatelj dalje navaja, da iz dobavljenega ne bo mogoče razbrati, ali gre pri izdelkih izbranega ponudnika dejansko za ekološko predelavo ter dodatke. Kljub nekonkretiziranosti omenjene trditve, ki se nanaša na fazo izvrševanja sklenjene pogodbe in zato za presojo naročnikovega ravnanja v postopku oddaje javnega naročila ni relevantna, Državna revizijska komisija pripominja, da je izbrani ponudnik skladno z zahtevami razpisne dokumentacije v svoji ponudbi predložil Certifikat, št. 94815/1, ki ga je dne 17.11.2015 izdal Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM (v nadaljevanju: Certifikat). Iz Certifikata izhaja, da je bil izdan na podlagi kontrol, ki jih predpisujeta prvi odstavek 29. člena Uredbe (ES), št. 834/2007 z dne 28.6.2007 (Uradni list Evropske unije, št. L 189/1 s sprem.), in priloga XII Uredbe (ES), št. 889/2008 z dne 5.9.2008 (Uradni list Evropske unije, št. L 250/1), ter Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 8/2014). Iz Certifikata nadalje izhaja, da je bil izbranemu ponudniku s Certifikatom podeljen »status: ekološki« za predelavo mleka ter za naslednje mlečne izdelke: siri, skuta in namazi, jogurt, kislo mleko, kefir, mleko, mlečni napitki, sirotka, smetana, kajmak, maslo.

Državna revizijska komisija se je z vpogledom v Certifikat prepričala o pravilnosti naročnikove ocene o tem, da so ponujeni mlečni izdelki izbranega ponudnika v sklopu »1.10. Bio mlečni izdelki« ekološke predelave. Upoštevaje navedeno bi bilo v omenjenem delu trditev o neizpolnjevanju razpisnih pogojev, tudi v kolikor bi ta bila konkretizirana, in navedbo o nemožnosti ugotavljanja ekološke predelave izdelkov izbranega ponudnika, tudi če bi se ta ne nanašala na fazo izvedbe javnega naročila, temveč na postopek njegove oddaje, potrebno zavrniti kot neutemeljeno.

Ker Državna revizijska komisija kršitev postopka javnega naročanja, ki jih je zatrjeval vlagatelj, ni ugotovila, je zahtevek za revizijo na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 16.2.2016

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- KELE & KELE, d.o.o., Laze 22A, 1370 Logatec,
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana,
- Bio dobrote, d.o.o., Studenec 28, 6230 Postojna,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran