018-007/2016 Mestna občina Ljubljana

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Konvencionalna in ekološka živila po sklopih za obdobje dveh let za potrebe Vrtca Najdihojca«, v sklopu »1.2. Bio mleko in bio mlečni izdelki«, na podlagi zahtevka za revizijo družbe KELE & KELE, d.o.o., Laze 22A, 1370 Logatec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje pooblaščenega naročnika Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11

odločila:

Zahtevek za revizijo se zavrže.

Obrazložitev:

Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana, po pooblastilu za naročnika Vrtec Najdihojca, Gorazdova 6, 1000 Ljubljana, izvaja odprti postopek z namenom sklenitve okvirnih sporazumov za dobavo konvencionalnih in ekoloških živil po sklopih za obdobje dveh let. Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 26.10.2015 pod št. objave JN7519/2015 in v Uradnem listu Evropske unije dne 20.10.2015 pod št. objave 2015/S 211-382420. Dne 30.10.2015 je bil na portalu javnih naročil pod št. objave JN7668/2015 objavljen popravek obvestila, ki je bil dne 4.11.2015 pod št. objave 2015/S 213-387973 objavljen tudi v Uradnem listu Evropske unije.
Naročnik je z Odločitvijo o oddaji naročila, št. 430-1473/2015-67 z dne 23.12.2015 odločil, da bo okvirni sporazum v »1. skupini: Konvencionalno in ekološko mleko in mlečni izdelki«, v sklopu »1.2. Bio mleko in bio mlečni izdelki«, sklenil s ponudnikom Bio dobrote, d.o.o., Studenec 28, 6230 Postojna (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je zoper omenjeno odločitev dne 4.1.2016 vložil zahtevek za revizijo. Navaja, da izbrani ponudnik ne more dobaviti izdelkov v embalaži, ki izpolnjuje standarde Uredbe, št. 1169/2011, o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Iz dobavljenega tako ne bo mogoče razbrati, ali gre dejansko za ekološko predelavo in ekološke dodatke (dodatki bio sadnih baz). Oznake na embalaži po zatrjevanju vlagatelja ne ustrezajo dejanski vsebini izdelka (gramature, % mm, način izdelave, bio dodatki, bio sladkorji, hranilna vrednost). Poleg tega izbrani ponudnik na poziv nekaterih javnih ustanov o dostavi vzorcev iz sklopa bio mlečnih izdelkov le-teh ni dobavil v primerni embalaži. Dalje vlagatelj zatrjuje neusklajenost ekološkega certifikata izbranega ponudnika z dejansko predelavo in navaja, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev o izdelavi izdelkov, zahtevanih v primeru konkretnega javnega naročila. Po mnenju vlagatelja je nadalje podano neskladje med dejansko predelavo izbranega ponudnika s potrebami javnega naročila JN7519/2015.
Izbrani ponudnik se je v skladu z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN v vlogi z dne 7.1.2016 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo in jih kot neutemeljene zavrnil. Četudi po mnenju izbranega ponudnika ni mogoče vnaprej zatrjevati, kaj bo moč razbrati iz označbe na embalaži, izbrani ponudnik pojasnjuje, da je vsa embalaža, v kateri ponuja bio mleko in preostale bio mlečne izdelke, ustrezno označena. Prav tako je po zatrjevanju izbranega ponudnika njegova proizvodnja v celoti ekološka, kar izhaja iz certifikata ekološke predelave. Zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje o izdelavi izdelkov, navedene v okviru zahtev javnega naročila, kar je razvidno iz poročila o verifikaciji veljavnega HACCP sistema. Po zatrjevanju izbranega ponudnika je le-ta na poziv javnih ustanov v okviru dveh postopkov javnega naročanja dostavil zahtevane vzorce in bil v nadaljevanju izbran kot najugodnejši ponudnik.

Izjasnitvene navedbe izbranega ponudnika je pri odločanju upošteval tudi naročnik, ki je zahtevek za revizijo z Odločitvijo, št. 430-1473/2015-76 z dne 15.1.2016, zavrnil kot neutemeljen, odločil pa je tudi o stroških postopka pravnega varstva. Ugotavlja, da vlagatelj v zvezi z zatrjevanimi kršitvami ni navedel ne dejstev ne dokazov, kakor to zahteva ZPVPJN. Vlagatelj namreč ni navedel, v čem je po njegovem mnenju označena embalaža izdelka izbranega ponudnika neskladna z dejansko vsebino izdelka, kot tudi ne, v čem je dejanska predelava neskladna s potrebami javnega naročila. Nadalje vlagatelj po oceni naročnika ni pojasnil, zakaj izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev glede zahtevanih gramatur, % mm, načina izdelave, bio dodatkov ter sladkorjev in hranilne vrednosti, prav tako ne, zakaj izdelki, ki jih ponuja izbrani ponudnik, po mnenju vlagatelja ne izpolnjujejo tehničnih zahtev predmeta javnega naročila. Ker vlagatelj svojih trditev ni individualiziral niti konkretiziral, poleg tega zanje ni podal nobenega dokaza, zahtevku za revizijo po presoji naročnika ni bilo mogoče ugoditi.

Po zavrnitvi zahtevka za revizijo je naročnik slednjega, skupaj z dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku, v skladu s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN posredoval v nadaljnjo obravnavo Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija skladno z 31. členom ZPVPJN pred meritorno obravnavo opravi predhodni preizkus zahtevka za revizijo ter po uradni dolžnosti preveri, ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN in ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona.

Med obvezne sestavine, ki so pogoj za popolnost zahtevka za revizijo in katerih obstoj v okviru predhodnega preizkusa zahtevka za revizijo po uradni dolžnosti preverita tako naročnik kot Državna revizijska komisija, skladno z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN sodi potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 71. člena ZPVPJN, ki ga mora vlagatelj priložiti k zahtevku za revizijo ob njegovi vložitvi. Predložitev potrdila o plačilu takse ob sami vložitvi zahteve za pravno varstvo ima med obveznimi sestavinami posebno mesto, saj njenega umanjkanja (v nasprotju z umanjkanjem katere od preostalih obveznih sestavin) in posledične nepopolnosti zahtevka za revizijo ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo. Če določba četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN naročniku nalaga, da v primeru ugotovitve umanjkanja katere od obveznih sestavin zahtevka za revizijo iz prvega odstavka 15. člena ZPVPJN (ki ni razvidna iz vsebine dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila), vlagatelja pozove na dopolnitev nepopolnega zahtevka za revizijo, je zakonska ureditev in s tem tudi pravna posledica nepredložitve potrdila o plačilu takse strožja. V kolikor namreč naročnik pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovi, da slednjemu potrdilo o plačilu takse ni bilo priloženo, nima pravne podlage vlagatelja pozivati na odpravo nepopolnosti, temveč mora zahtevek za revizijo v skladu s tretjim odstavkom 26. člena ZPVPJN zavreči.

Državna revizijska komisija na podlagi vpogleda v dokumentacijo o predrevizijskem postopku ugotavlja, da vlagatelj ob vložitvi zahtevka za revizijo ni predložil potrdila o plačilu takse. Iz vsebine Poziva, št. 430-1473/2015-71 z dne 6.1.2016 (v nadaljevanju: Poziv), je razbrati, da je umanjkanje omenjene obvezne sestavine pri predhodnem preizkusu zahteve za pravno varstvo ugotovil tudi naročnik. Čeravno je nepredložitev potrdila o plačilu takse za predrevizijski in revizijski postopek narekovala zavrženje zahtevka za revizijo brez pozivanja na dopolnitev, je naročnik po pridobitvi informacije o pravočasnem plačilu takse vlagatelja po elektronski pošti dne 6.1.2016 pozval na dopolnitev zahtevka za revizijo. Ko mu je vlagatelj istega dne posredoval zahtevano potrdilo, je naročnik o zahtevku za revizijo odločil meritorno.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zaključuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbo tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, ko zahtevka za revizijo po opravljenem predhodnem preizkusu zaradi nepredložitve potrdila o plačilu takse ni zavrgel. Omenjenega ne moreta spremeniti niti dejstvo, da je vlagatelj potrdilo o plačilu takse naročniku na njegov poziv posredoval naknadno (tj. po vložitvi zahtevka za revizijo), niti iz predloženega potrdila izhajajoča ugotovitev, da je bila taksa plačana v skladu s pravnim poukom naročnika, tj. v celoti in pravočasno. Umanjkanje omenjene obvezne sestavine namreč predstavlja pomanjkljivost zahtevka za revizijo, ki je (na podlagi naknadnega poziva naročnika) ne le ni mogoče odpraviti, marveč preprečuje meritorno obravnavo zahteve za pravno varstvo, ki jo je posledično potrebno zavreči.

Ker zahtevka za revizijo v obravnavani zadevi ni zavrgel že naročnik, je to po opravljenem predhodnem preizkusu v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZPVPJN morala storiti Državna revizijska komisija.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 11.2.2016

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije







Vročiti:
- KELE & KELE, d.o.o., Laze 22A, 1370 Logatec,
- Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana,
- Bio dobrote, d.o.o., Studenec 28, 6230 Postojna,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran